Vesoljni dnevnik LNF 27

[butl]

Zalaya...carica si. Moje spoštovanje

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/heartpump.gif

[cashy]

Zalaya, respect!

[Larisa22]

zalaya, tvoja zgodba me je prav prestresla...tako da svaka ti čast da si zbrala toliko poguma in odšla iz takega zakona:palec:

[Marsa]

Hvala res za vse iskrene zgodbe.

 

... in se opravičujem, ker jih jemljem pravzaprav sebično (tim pravi da sem zdravi egoist ): opomnijo nas (vse ostale, ki pač nismo naletele na take tipe), kako srečni/-e smo pravzaprav in da nam nič ne manjka.

 

Od mene samo en *nasvet*: če se želite izogniti takim vzorcem in tipom, ki vas vidijo kot predpražnik, nikarte se na rame hodit jokat takim, ki vas prav tako vidijo kot predpražnik oz. to vašo vlogo potrjujejo.

Kajti morda se samo naslajajo nad vašo težavo in vam jo potrjujejo, takšni pa vam ne želijo nič dobrega (morda pa 'zgolj' kaj prodati).

 

da skratim: utehe v in pri težavah z moškimi šovinisti ne boš iskala pri moških šovinistih.

 

aja še to: zelo sem zadovoljna, da so se dežurni pametnjakoviči in vseznalci vsaj v teh res hudih zgodbah vzdržali nasvetov tipa: 'je bilo dobro za tvojo osebno rast' (kar je vsaka krepko sama čutla), kot tudi, kar je pravzaprav zanimivo na nek način, so umanjkali tudi komentarji tipa: 'ogrožen fantek...', neljubljen in to (ta ki je pa bil akter).

Da zakaj je vse to počel.

 

Ženske, stran od 'svetovalcev' in 'ram za jokat', 'pravi deci' pa niso nujno na belem konju. V bistvu jih ni.

Prej ko to sprejmeš, lažje je za vse.

 

Tako da nasveti tipa, kot sem omenila, kot tudi tipa, 'bo že prišel pravi', so cinični, na nek način, če ti jih dajo ciniki.

[zalaya]

Marsa http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Dober komentar in dobri nasveti.

 

 

 

Lahko pa rečem, vsaj iz lastnih izkušenj, da ne hodiš jokat takrat, ko je najhuje, ko si v največji stiski, ko si najbolj pretepen, zmaltretiran... Takrat tega ne zmoreš, ker veš, da ti ne more nihče pomagati, niti nimaš moči o tem nekomu razlagati, ker te je sram svoje nemoči in ponižanosti, razvrednotenosti. Takrat loviš tisti zadnji atom energije, da obstaneš na površju, da poskrbiš za otroka/e.... Spoznavaš pa in se tega zavedaš, da moraš sam naredit rez in sprejeti odločitve in dejanja, ki bodo konkretno spremenila življenje samega sebe in ljudi povezanih s to zgodbo oziroma dogajanjem. Ponavadi zbiraš med več slabimi opcijami in se odločiš za tisto manj slabo. Posledice nosijo/mo tako vsi vpleteni.

 

Prizadene me pa še danes, da so me in me še zaradi tega obsojajo in se obregajo ob ta moj korak. Nihče ni na mesto mene držal punkla, ko je padalo po njem, nihče ni videl strahu v očeh mojih otrok, nihče ni občutil stiske, ko sem bežala z otrokaoma in se skrivala pred njim.... A pikre in mirno lahko rečem, primitivne pripombe pa imajo....

 

 

Lahko pa rečem, spet iz svojih izkušenj, da hodim jokat na reme nekoga bolj iz ipike, jeze, užaljenosti ali čisto preprosto zato, da se "zduvam" http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Takrat samo bentim čez dedca, si dam duška, se samo pridušam.... A to je vse... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Marsa]

ja.

 

veš kaj mi je vedno bilo tudi *zanimivo* (tak en podatek):

npr. kaj pomeno 'poskrbeti za otroke'?

zakaj ženske, ki se želijo "izviti iz krempljev" enega moškega, so nepreskrbljene itd., na vsak način 'želijo skrbništvo nad otroki'?

in želijo seveda alimente?

torej, popoka se froce (v 'nikamor', ker nimajo ženske kam iti), ampak vseeno jih hočejo? te otroke? torej tip naj se spoka iz lajfa, naj pa izprsi cash.

se pravi zvlečejo otroke s sabo v ves ta lajf in potem s težko faco zamorijo še njih.

 

zelo redke gledajo, kaj je za otroke dejansko najboljše (otrok rabi tudi očetovo vlogo), večina jih bije boj s tipi in jih želijo čim bolj priviti za cash.

za to so pa dobri in ko ženska pa scuza tipa do konca, pol pa (ona) ni več predpražnik niti se tako več ne počuti.

 

sem pa opazila, da imam popolnoma drugačne tako poglede kot furke kot večina tule, tako da pravzaprav nimam nekega poligona za debato, ki bi bila kul tudi meni.

Morda z Aliano bi se nekako še najbolj poštekala...

 

drugače pa je prevladujoč ta tip in furanje vzorca ženske: več otrok, težavni odnosi, težave itd. (ta nek slovenski sindrom)...

 

aja pogrešam tudi kak stvarnejši komentar, npr. Cookie, ki se zaveda, da je najboljše bit ljubljen s strani vesolja in da je za vse poskrbljeno (a vseeno se prej pa ipak še zazihra s kakimi predporočnimi pogodbicami ).

[gold]

Ja, lajf je res en sam ringlšpil, od vsega žalostno pa je to, da se človeške pameti ne da spremeniti. Eni pijanci, drugi nasilneži, tretji psihopati in ko se v takem krogu pojavi neka normalna oseba, je pač kaotično furati neko pravično ravnovesje. Škoda pri vsem tem je dobrih ljudi, katerim je prioriteta živeti harmonijo ljubezni in spoštovanja.

Največkrat je beg iz pekla najboljša možna opcija. Svet je dovolj velik, da si človek najde nek miren kotiček z normalno družbo............, zadnje čase pa že tudi tega zmankuje.

Vso srečo vsem. x;)x

[Marsa]

da se človeške pameti ne da spremeniti.

ja, bognedaj spreminjati; tisto malo, kar je je še ostalo, naj kar bo.

[gold]

ja, bognedaj spreminjati; tisto malo, kar je je še ostalo, naj kar bo.

 

 

Mišljene so bile obljube, iz katerih pa ni nikoli bilo napredka.

[Marsa]

aja potem te pa nisem razumela (sem pisala splošno, ne kaj "je bilo mišljeno" ).

 

Nič hudega.

 

če bi folk držal obljube, ne bi rabili pogodb.

Po drugi strani pa je svoboda tudi pravica do si premislit (vendar ne, če si podpisal pogodbo... oz. premisliš si že lohk... ).

[zalaya]

Hmmm, kako naj razložim.

"Poskrbeti za otroke" pomeni, vsaj z mojega vidika, jih zaščititi, jim nuditi zavetje, varnost pred nasiljem, skrb zanje, ukvarjanje z njimi, jih hraniti, jim prati, negovati, objeti, tolažiti, jih opogumljati, podpirati, vzpodbujati, učiti, voditi....

Sedem in dve letnega otroka ne moreš kar tako pustiti, ju prepustiti samima sebi, saj se je njemu "fučkalo" zanju. Nisem ju mogla kar pustiti in oditi. Amen. Njegov smisel je bil samo v tem, da je mene kaznoval s tem, da je prišel po njiju. Nikoli nisem prepovedovala stikov med njimi, drži pa da večja kot sta bila, z večjim odporom sta šla k njemu.

Kar se pa alimentov tiče.... Tvoja trditev pri meni ne zdrži... Res je sodišče določilo preživnino, a je ni plačeval, sčasoma sem uspela doseči, da je plačeval šolsko malico, pa nekaj za šolske potrebščine je prispeval. Enostavno se nisem imela volje se bosti z njim. Njegove pritlehnosti sem imela vrh glave. Preživeli smo brez tega, v zameno smo imeli mir, vsaj približen.

[Marsa]

ja, štekam, sem pozabila dodat (in se opravičujem, komur sem s tem naredila krivico), da velja to v primerih, kjer otroci nasilja niso bili deležni; pogosto je tako, da je partner nasilen do partnerice, a do otrok pa ne in zanje skrbi čisto zgledno, tako da, kolikor se mi upira reči, 'si je zaslužila', pa to vseeno včasih nekako do neke mere celo drži - v smislu, da se tudi moški včasih počuti nemočen in priznam, da razumem, da jo je -katero tako- kakšen moški v mislih v enem trenutku sposoben zadaviti... tako mu najeda... da ne govorim o tem, da nekatere pa izzivajo tipe, da bi postali nasilni, da je potem skoraj nekako avtomatično otrok dodeljen materam.

Ne govorim iz glave - poznam kar dva taka primera, rpecej blizu, ko sta MOŠKA bila boj s takimi bejbami za otroke in znanca se je žena fizično lotila, da bo popizdil in se je lotil... (češ, ne more prenašat, da ga bo ženska fizično maltretirala)... ne veste, česa so ljudje sposobni.

otroci pa skoraj avtomatično pripadajo materi. no vsaj praviloma.

[Mihela]

Vsega je na tem svetu...in družina je neizmerno pomembna in prinaša lahko trden temelj in varnost... mislim, da v osnovi manjka spoštovanje... ja... in znamo biti tudi ženske psice.

 

Je res, da so moški bolj fizično nasilni nad ženskami, pa tudi ženske imamo svoje fore... tko da jaz spet ne vidim tako hude logike za Marsine minuse...

 

vendar zgodba deklet,tu je bila zgodba, ko se je bilo potrebno postavit zase in se odločiti. Meni je zgodba Zalaye dala ogromno, no vse zgodbe, ma s to zadnjo, ker sem tudi sama mati se najlažje poistovetim, dala mi je zavest , koliko ene podpore imam za sabo, če slučajno bi prišlo do večjih težav s partnerjem imam zaledje pri starših in pri sestri, pa še kaka prijateljica bi se našla, ki bi mi pomagala... tako da sem mogla kar mal razmisliti, kolk premal se zavedam vse te podpore...

 

ja Marsa, kdaj pustiš otroke možu in kdaj se odločiš, da jih boš ti imela... kje je tu meja... jaz ne bi pustila otroka možu, ki me pretepa... mislim, bi se vsaj borila za njih...res ne vem kje je tu meja, a bi znala spet videti v njem človeka, a bi znala ustvariti odnos, ki je vsaj pribižno človeški? ne vem, ne bom sodila... vendar biti naiven v neskončnost pa je spet probem

 

no jaz mam srečo... kot ves čas ponavljam... moj možje odgovorn in skrbn in če umrem ali se kej druga zgodi, da ne bo mogla skrbet za otroke, vem, da če bo zdrav , da bo zmogu... vzgoja bo bolj vojaška, ma vseeno bodo imeli vse kar rabjo in očeta, ki se bo trudu, po svojih močeh... ali pa še preko njih

 

To kar se zgodi, ko se začne vojno med spoloma, predvsem vojno med mamo in očeta je vedno trpljenje... ne more biti drugače kot na škodo, otrok seveda, ločitev je meni čist kul... če se ločujeta dva, ki se znata dogovorit in razumeta pomembnost enga in druzga v življenju otroka... drugače je norost

 

 

spoštovanja nam manjka... in zopet me spodbujate, in učite, da je to tisto na čemur moram delati

 

spremeniti se je mogoče, ma je prvo treba videti lastne napake in ja Marsa, meni je hudo za vsazga moškega, ki pretepe žensko, ker ko bi vedal, kaj si dela tega ne bi nikoli naredu, ko bi imel uvid, ko bi imel zdravo sebičnost... kot jo imaš ti... in jaz, mislim, da je treba na tem delati... jaz sem se soočila s svojimi strupi, ne malo njih... dokler sem bla v vlogi žrtne ali imela prikovani svetniški sij nad glavo, se nisem mogla... šele ko sem lahko videla lasten strup, sem se lahko začela spreminjat...

 

moč začeti na novo je velika moč, iz zato tem dekletom priklon, moč se odločit, "tega mi ne bo nihče delal", je velika moč in je zdravo samospoštovanje in temu se priklanjam...

[Marsa]

... tko da jaz spet ne vidim tako hude logike za Marsine minuse...

jaz jo pa vidim, ravno zato pa sem napisala, da se pač ne razumemo v teh pogledih oz. da mislim (in očitno ) precej drugače kot večina.

 

Nič hudega, saj smo si različni.

 

...

[Marsa]

ja.

 

no očitno se zdaj vsi smejemo drugje.

[Marsa]

jokamo pa tukaj

pa eni izločajo

 

tako kot skoz v bistvu.

 

....

 

če se nekomu zdi, da je potrebno koga drugega spreminjati, mora morda ta prvi razmisliti, če morda ni česa takega, kar bi moral spremeniti sam pri sebi.

 

skratka, spreminjanje drugih je jalovo početje (kot je zgoraj napisal Gold).

[viyola]

Po dveh letih ločenega življenja sem vložila tožbo za ločitev. Medtem ni bilo z njegove strani nobenega denarja za otroke, tudi na socialni sem povedala, da ne želim denarja, da če smo do zdaj lahko, bomo tudi naprej..pa so vztrajali, da za otroke je pa treba poskrbet..Vsaka takale zgodba se razlikuje med seboj, v nekaterih detajlih je pa popolnoma enaka..Ker..se poskušaš imeti rad, povrniti dostojanstvo sebi, ali se vsaj ne sovražiti, ker...nekdo mi je ukradel precej let mojega življenja, nekdo je ukradel

otroštvo mojim in SVOJIM otrokom, za katere mimogrede ne ve niti rojstnega datuma..ne ukradel..

zapil, spustil po grlu svojo družino...in jaz sem vse to dovolila.

 

Nikoli nisem nikomur jamrala, jokala na nobenih ramenih, sem bila preponosna, preveč prizadeta,

preveč vsega. Lažje se je zaupat nekomu tujemu, ker veš da ne bo analiziral, ne bo ..kaj vem..

Končno pa..kdo pa sem jaz?..Ena številka v statistiki ločenih parov..pa še kakšna malenkost poleg..

 

 

 

[zalaya]

Menim, da nisem povedala svoje zgodbe zato, da bi me pomilovali, ali da izpadem žrtev. Ko si mlad, poln entuzijazma in vere v "pravljice" ne pomišljaš na posledice, saj v vsemu vidiš dobro in ignoriraš razum, izkušnje drugih, svet vidiš skozi rožnata očala. Slej ko prej pa spregledaš, ali zlepa ali zgrda....

 

Bolj je bil namen povedati, da še v tako črnem in težkem obdobju sledi svetlo in lepše.

Da ni za obupat, da se splača narediti tudi tiste najtežje in najbolj boleče reze in spremeniti življenje.

 

 

 

Nekako se držim mota, "da ni katastrofa, če narediš napako, katastrofa je, če je ne poskušaš popravit"

 

Učim se vsak dan živeti, tako kot vsi ostali, učim se iz preteklosti, sedanjosti za prihodnost...

[zalaya]

Morda, morda imaš prav.

 

Nisem bila nedolžna, prej naivna, res pa je, da sem nepopravljivi optimist http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

 

 

Še danes verjamem v dobro v človeku, še danes verjamem, naivno v to dobro.

 

Ne vem kako ti vidiš ljudi, a jaz jih vidim najprej s pozitivne plati.

[Mihela]

zdej sem pa žalostna... ne čaki, če sem iskrena postajam jezna.... to so ble zgodbe o pogumu ne o samopomilovanju... zakaj smo zdej to obrnili... tega ne razumem... verjetno res nisem dovolj pametna, bo treba v šole ...

puncam nismo čestitali za to, ker so se znašle v vlogi žrtve, ampak za to, ker so se zvlekle ven in ne ostale v njej...ker so zbrale moč in pogum iti dalje

mejte se fino, m

[Mihela]

, Mihela, ti se kar bogato razburi. Imaš pravico!

iščem vsako priložnost

[nataly]

Hude debate - in ponovni dokaz - da se pač ravna kot se ravna, takrat, ko je čas zrel za to - evo - Zalaya je rabila 7 let ...in v bistvu, bi verjetno tistole sigurno veliko dlje trajalo, če ne bi spoznala sedanjega moža - ker šele takrat, ko je začutila, da ima podporo in si je upala spremeniti življenje. Pa otrokom.

 

Marsa - tule te nekak ne razumem - če je moški nasilnež, mu pri najboljši volji ne moreš pustiti otrok. Danes je udaril žensko, jutri bo otroka, ali pa obratni vrstni red...in zato je edino pravilno, da se otrok dodeli materi.

Čeglih, pa poznam vedno več primerov, ko bi pa res morali se otroci dodeliti očetu - ker mame polno zaposlene same s sabo in deca popolnoma zanemarjena.

Vsak primer je primer zase in bi bilo fino ga nepristransko obravnavat. Ne vem, kako tole poteka no...

 

Moje ta mlajše dete ima pri 18.-tih - prvi sivi las. Se ji je tako zasvetil ven, mene pa kar stisnolo tam nekje...otrok mi sivi:)))

[nataly]

Če pa že o nasilju - ga poznam - še kako dobro. Najprej od doma - je bil foter nadvse pogumen (sploh kadar bila kakšna ljubica na vidiku -takrat je sovražil mene in mamo - mamo itak, mene pa zato, ker sem jo branila - ni bil problem udarit -le, da sem jaz bila vedno trmasta in sem ga porogljivo gledala...pravzaprav mislim, da sem mu vedno dala vedet, da me ne more zlomit) in potem je nehal - me zanima, če bi zdajšnjo ljubico udaril...po moje ne..kakor koli -zadnjih dvajset let maminega lajfa je nehal krilit in jezo stresal drugje.

In potem se v mlajših letih tudi gospodič spomni, da bilo fino udarit -in udaril prvič, pa drugič - jaz vsa zgrožena in razočarana - potem pa naslednjič bilo dovolj - in sem se uprla -odkrila eno morilsko stran v sebi - in bi lahko ubijala-po moje z lakoto -če bi samo pomahal z roko..je vprašanje, če bi se prebudil. Je pa bil to en resnično velik preobrat - ker od takrat dalje mu na kraj pameti več ne pade, da povzdigil roko nad bilo koga. Še celo zgrožen za koga, če sliši, da je udaril žensko...

Gledam moje punce - in za starejšo sem zelo zelo prepričana, da si ne bi dovolila nobenega nasilja...pa čeprav miniaturna in takšna..je pa ena takšna jeklena volja v njej...za ta mlajšo pa nisem tako zelo prepričana - veliko jezika in sploh...vendar...me zanjo skrbi - kakšnega partnerja bo dobila...na koncu si želim samo to, da bi ena in druga dobili nekoga, ki ju bo imel rad in ju sprejemal takšni kot sta.

[Brezo]

Pa nisem vedla, da je problem, če želijo ljudje povedat, kar jih muči ... a ni LNF Dnevnik temu namenjen? Pisanju, kaj se nam dogaja, kaj čutimo, spomine in vse to?

Življenje ni vedno pravljica.

Če je nekaj žalostnih zapisov, a vsi takoj v luft, da forum izgublja ... na čem že? Ker se ljudje počutijo tako dobro, da tule napišejo najgloblje težave? Ne razumem, kje je problem.

 

Ponavadi se v dnevnike piše vse kar človek doživlja, misli, čuti...Odvisno kakšne kriterije se uporablja...To bi bolj spadalo v kakšno temo- LNF psihološko svetovanje, LNF spovedovalnica, anonimne LNF življenske zgodbe...al pa kaj podobnega. Nekaj v stilu kot se grejo psihologi, pomoč po telefonu, ipd. Ampak ker takih tem tukaj gor ni. Zgleda, da LNF dnevnik obstaja najboljša opcija...

 

Da forum zgublja...kaj...a sem kaj zamudil, prespal, spregledal... Al pa enim ni všeč, če da kdo kaj kar ga muči iz sebe kao na papir. Če to pomaga tisti osebi potem ne vidim nobenega problema. Ne vem pa zakaj bi moral tisti, ki ga to moti, sploh brati tak dnevnik. Naj ga malo preskoči in si prišpara živčke...

 

 

Marsa - tule te nekak ne razumem - če je moški nasilnež, mu pri najboljši volji ne moreš pustiti otrok. Danes je udaril žensko, jutri bo otroka, ali pa obratni vrstni red...in zato je edino pravilno, da se otrok dodeli materi.

Čeglih, pa poznam vedno več primerov, ko bi pa res morali se otroci dodeliti očetu - ker mame polno zaposlene same s sabo in deca popolnoma zanemarjena.

Vsak primer je primer zase in bi bilo fino ga nepristransko obravnavat. Ne vem, kako tole poteka no...

 

Videl realne primere kjer so moški tepli žensko, ki je preveč jezikala, žalila okolico, ipd. Otrokov se s pestmi niso lotevali. In kar je bilo še največje presenečenje nekateri otroci so raje imeli očeta kot mater in so včasih bili celo nasprotje mame. In potem se pojavi vprašanje ali je tak mož nasilnež.

 

Treba je vedeti, da pri nekaterih narodih ni najbolj zaželjeno, če ženska kaj preveč jezika, odgovarja, kaj šele žali kakšne starejše ali druge ljudi. V takih primerih je mogoče celo bolje, če dobi klofuto od moža kot od koga drugega. Taki primeri se lahko opazijo pri romih, bošnjakih in še nekaterih muslimanih, ki živijo pri nas.

 

Pa da ne omenjam, da nekatere matere samohranilke samo izkoriščajo otroke za otroške dodatke, pomoč, v bistvu jih pa sploh ne zanima kaj se dogaja z njimi. Tako da enostavnega recepta ni. Vsak primer je zgodba zase. In ni vedno dodelitev otroka materi najboljša opcija, čeprav v večini realnih primerov je...

[nataly]

 

 

 

Treba je vedeti, da pri nekaterih narodih ni najbolj zaželjeno, če ženska kaj preveč jezika, odgovarja, kaj šele žali kakšne starejše ali druge ljudi. V takih primerih je mogoče celo bolje, če dobi klofuto od moža kot od koga drugega. Taki primeri se lahko opazijo pri romih, bošnjakih in še nekaterih muslimanih, ki živijo pri nas.

 

...

Ti si šele faca:))) bolje, da od moža...madona...pa kaj jo bo cela vas narezala ali kaj