domoljubka 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 ....Mjav,mjav (tak šibek)....pozdrav neprav...pa drgačen bit ne more... so izžete moje pore...(Spet ta vročina )...Da malo naklepetam... Bom rekla kot Butl...konec lepega dopusta...vsaj za avgust...Tri tedne drugega kraja, ljudi, sonca, soli in modrine...kaj češ lepšega...Ampak;Naj bi bil dopust v namen , da se človek obnovi, osveži, nabere novih moči...Pojma nimam iz katerih časov je ta znanstvena ugotovitev...in za katero vrsto bitij...Zase lahko rečem, da je bil dobrodošel, lep...ampak napor, ki sem ga vložila v odhod in prihod...pa matematično izniči orgazem zlate sredine počitnic... Očitno se dogaja kakšna sprememba tudi na mojem emšu......Ali pa je s časom, ki nam je na razpolago nekaj narobe...in to resno že nekaj časa ugotavljamo babnice ob tedenskih partijah čveka...Ali pa je dan krajši in prehitro zmanjka svetlobe in pa mirnega večera...Kar nekaj nam ni jasno koliko smo lahko v enem dnevu postorile še pred nekaj leti...Na primer;Spomnem se, da sem skoraj vsak dan prečula tričetrt noči, velikokrat sem morala z otrokom zaradi zdravstvenih težav poštrkavati po ordinacijah, če je bil slučajno zdrav pa sem imela čez..(in to peš)... njegove prihode in odhode v šolo, pa hitro naprej organizirat razne izvenšolske aktivnosti , sproti šla v trgovino in nabavila, pa skuhala kosilo, če je Bog dal kaj time outa na urniku...sem poskočno pospravila bivak...nato odšla popoldan v službo...Zvečer pa takoj na stadion in tam uspešno odtekla svojo turo...odšla domov, pripravila večerjo in obleko za naslednji dan...In vmes je bilo še vsega ostalega zadosti.....S prijatelji na nekaj kilometerski pohod, ob vikendih kakšen dober žur, obiskovanje zanimivosti,vadb, kulturnih dogodkov, seminarjev......Mal starinsko se bo slišalo tole...ampak takrat kakšnih sedem let nazaj ...sva s prijateljico celo našli voljo in čas, da sva v nedeljskem popoldnevu vzeli deko, odšli na kakšen zelen hribček s knjigami, ki sva jih nato vneto prebirali in debatirali ali pa pri izmenjavanju misli poštrikale ali nakvačkale kakšen poletni puloverček ali jopico...Kar tako za šalo...da smo se naslednjič ob kakšnemu večjemu skupinskem partiju lahko važile z umetniško stvaritvijo zavojčkov, luknjic in spletenih kit...Še danes se čudimo kako to ,da se je takrat lahko našlo čas in voljo za vse te ideje, drobnarije...danes pa tudi, če obstaja neka volja...ne najdemo ne časa ne energije??? Te tale nemoč nad nepovrnitvijo v takšno stanje kar malo zjezi...Pojma nimam zakaj je tako, ker se pogovarjamo, da delamo na sebi in se ne prepuščamo predolgo lenobi , ki nas zajame ...pa vseeno...ne rata več toliko tega...Se smejemo , da smo kar super , če nam- pol tega kar sem opisala zgoraj uspe.... Preden sem šla na morje, že kar pred začetkom avgusta se je nakopičilo nekaj zadev, ki jih je bilo potrebno nujno opraviti...Vsak dan pa sem se počutila kot v tistih sanjah, ko te nekdo lovi...in poskušaš teči...se trudiš...ampak na nogah čutiš tonsko utež...in se premikaš le kot v počasnem posnetku...Nikakor se nisem izbrkala iz uradnih zadev, priprave cunj in vsem ostalim kar sem želela vzeti s seboj...Mal je kriv moj značaj, da si umislim, vse kar bi v določenem trenutku lahko rabila...mal pa je kriv tale kaos po stanovanju, ki ga čutim zadnje čase odkar pritiska tale vročina...kot, da ne najdem jasnega predalčka v svojem podstrešju...in se kar naprej matram s stvarmi, ki se dajo sicer s pravo energijo kar hitro pomesti...Skoraj se mi je zazdelo že najboljše, da ne grem in se neham preganjati...(tako z glavo skozi zid)....pa so me pravi čas prepričali, da preveč kompliciram in naj pozabim na detajlčke, ker bo tam na dopustu tole nepomembno in me v to sili pač ta tempo, ki me je zajel tukaj v vsakdanu ...Še dobro, da kdaj pa kdaj res kaj slišim in s kotičkom skisanih možgančkov ujamem dobro misel......Milki mi večkrat potumba, da za na morje rabim le kratke hlače, dekolte, kopalke, brisače in gas.......Ekola pa je ratalo morje.. Sem bila povabljena v prekraseno stanovanje...v katerem ni manjkalo nič ...imela vse na razpolago...predvsem pa potreben hlad, dobro posteljo, izhod na teraso, zrele pranične fige na vrtu... velik dišeč rožmarin pred vhodom, ki sem ga vsaj na začetku uporabljala za zgodnjo jutranjo kopel....Tako prijetno se je navzeti vonja rožmarina v katerega se zakoplješ, malo podrgneš po sebi,...da te potem tokom dneva še ves čas spremlja tale vonj...Na začetku sem si privoščila dolgotrajni lepotni spanec...ki je marsikoga v moji prisotnosti verjetno že spravljal v dilemo ali sem sploh še živa...Tako , da se mi je celo morda prvič zgodilo, da nisem takoj pozdravila plaže in se takoj očistila s soljo...Sem si zadala postopno obnavljanje svojih prekurjenih celic...Najprej spanec, potem pa zgodnje jutranje vstajanje, tek ali sprehod, meditacija in solarna joga...pa priprava solarne vode,...pa nato zajtrk in nekaj urno dopoldansko uživanje na plaži...nato nekaj ur dela, pa kosilce, pa zopet plaža...pa zvečer kdaj pa kdaj v lajf...saj se na otoku Krk non stop dogaja program, ki ti potegne...Veleplani...Hja no,..nameni so bili dobri...ratala pa je od vsega.. (še zlasti zjutraj)...tista solarna voda ...nekaj vadbe...ostale vrste meditacije so pa bile čist družabne akcije...Koncert Tonija Cetinskega do treh zjutraj, pa kakšen žur z bendom na plaži do skoraj sončnega vzhoda...pa en kup tam stalno živečih sosedovih, ki so prihajali na obiske...Se nisi mogel poskriti pred njimi, niti mimo njih, da ne bi bil povabljen na kapučino, hladno pivce, klepet...Če ne drugače so spekli kakšno pecivo, pito,...pa ti to pustili na terasi in si se moral nato zahvaliti...pa spet v kup in... klepete, klepete...Najprej sem mal pri sebi nejevoljno godrnjala in mrko komentirala , ker sem hotela delovati po svojem urniku...in biti malo sama ....potem pa, ko se ni dalo nikakor mimo njihove prijaznosti...sem se pa vprašala zakaj je to dobro...in odkrila, da so zelo zanimivi, dobri ljudje, da imajo zame veliko pametnih sporočil, modrosti in celo koristnih nasvetov za naprej....tudi v zvezi z delom, zaslužka...in nasploh...Prav zanimivo je bilo slišati vse te njihove življenjske zgodbe, pogled z njihove strani na slovensko politiko, hrvaško sceno...na tujino-ker večina od njih je Hrvatov , ki so delali v tujini, prišli nazaj domov...naredili hiše, ki jih oddajajo v najem,...njihovi otroci pa so za stalno ostali napr. v Avstriji, Nemčiji, Ameriki...Pomislila sem celo, da kapitalizem ni povsod samo slaba mineštra...(čeprav si želim, da bi na oder stopila kakšna nova zamisel in peporod)...in da je Slovenija še daleč od tega , da bi tud kapitalizem z vsem odnosom do delavca tudi razumela tako....Tukaj pri nas so očitno naravnost lopovi, ki ne spoštujejo poštenega dela in truda ....in vsa ta apatičnost, ki se je polotila Slovencev izvira v bistvu res zaradi neke peščice kriminalcev, ki se gredo vseenost za propad naše dežele...in nič ne bo bolje res...dokler ne bomo sami ljudje začeli kritično delovati in pucati tako sceno... No ja,...pa da ne bom zašla s teme...v septembru so me povabili na potovalno turo po otoku...ker je bilo sedaj malce prevroče za to...(temperature so segale do 38 stopinj)...Pa preveč ljudi je bilo napr. v Baški in naokoli, da bi v miru lahko človek raziskoval....bo v septembru bolj prikladno za takšne vrste potepanj...Baje, da bi morala doživeti še vsaj najlepši sončni zahod na Jadranu...s pogledom nad učko.... V nekem smislu pa me malce tudi skrbi, da ne bom uspela, ker imam pred seboj še nek težaven čas v katerem se bo kopičilo neodložljivih problemov in nalog... Pojma nimam...ko pa se že tri dni odkar sem prišla...zopet v tistem počasnem posnetku petljam s preurejanjem prostora...V bistvu bi morala celo prebeliti stanovanje, zabrisati staro šaro v smeti...narediti red v omarah...Tudi nek čuden nemir se me je polotil,...ker počasi dojemam da odhaja " mladiček iz brloga" ...Prvič na študij v drug kraj...pa je še veliko zapletov , ki se morajo odviti pred tem...Komaj smo se rešili pritiska okrog maturitetnega časa...je že potrebno skrbeti -kje bi se dalo bivati do odločbe za študentski dom, urediti vse obrazce za razne subvencije prevoza, prehrane, uradnih potrdil...itd...Pa še nek problem je tukaj...ki je vmes in nam ne da dihati, ker lebdi v zraku in nimam pojma kako se bo odvil...in je potrebno počakati na dogovor in je" višje sile odločitev"... Uf...sem spet vse zgostila v en roman...mal tud za to, ker se tepem za računalnik...ker zdaj, ko so počitnice nimam šans pred vso to dejavnostjo mladine na Fb-ku..pa zato, ker bom te dni morala v akcijo na več koncev...in bom imela spet manj časa zase...za branje, pisanje itd... Vidim, da ste se nekateri tudi lepo imeli...vsem ostalim pa želim, da si vsaj za nekaj dni uspete utrgati košček narave in drugačnosti od vsakdana...ker se vsaj malo na takšen način le nekako znebimo teh postanih, težkih energij, ki si jih tokom leta naberemo.... ...Da se malo poslovim od Morja... bitja mistične širjave...Meri Cetinič..More ;http://www.youtube.c...feature=related 5 Citiraj ...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Silvija 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 Pozdravljeni, tudi jaz podopustniška lenoba, ki se kar ne morem spravit v star pogon. Na mojo vest trkajo in me "bockajo" želje, da se lotim vseh zadanih si nalog, pa moja "verdammt sovica", a vse kar spravim iz sebe je služba, priprava kosila (še tega samo končam - možev dopust še ta teden ), malo počitka, nato pa sprehodi, kolo ali en malček vrta, že je tu večer... Prav zato sem z resničnim so-občutenjem prebrala tvoj post, Domoljubka. Sem te imela za mlajšo, ne pa za mamo bodočega študenta in se sprva čudila, da se ti dogaja kot meni . Ko gledam danes starše z majhnimi otroki, si kar mislim, joj, meni se ne bi dalo več, potem se moram opomnit, da je za vse svoj čas. Tudi jaz se večkrat sprašujem, kako smo lahko opravili vse, od ranega jutra do poznega večera, pri tem se nam je dalo še žurat, se družit... In se mi letos tudi 5 minut hoje do čudovitih poletnih koncertov in prireditev največkrat ne da spravit skupaj. In potem včasih razmišljam, da saj je prav tako. Da naša energija raste in raste in nato počasi upada...sej kako pa bi sicer kdaj prišli do konca in trenutka, ko si bomo želeli počitka. Nočem bit morbidna, samo želim razmišljat o naravnem poteku življenja, kot so rojstva in so žal smrti... Midva sva na morju tudi tako zasanjano uživala, čeprav samo 7 dni, da me še kar greje toplina in energija morja. Morala sva se izognit pijanski družbici v hotelu, z njimi morja skoraj ne bi okusila, zato pa na veliko tekoče dobrote Dalmacije In spet, z drugo družbico smo kar družinsko popazili na naše otročke in starejše, se družili v času obrokov in na poti domov, sicer pa smo si dali dihat. Sočustvujem z ubogimi ljudmi, ki so želeli preživeti lep, verjetno dopustniški dan z vožnjo z balonom. In z njihovimi svojci. Hudo In hudo je, ko se baviš z nekim športom, dejavnostjo, nekega dne pa se zgodi nesreča...vsi iščejo krivce... Sem brala nekje, a je to Murphijev zakon, da je slaba oziroma tragična novica toliko hujša, kolikor bližje je... Naivnost. Ja, tudi meni se zdi ena taka prisrčna lastnost. Biti nepokvarjen in stvari vzet s pridihom otroškega zaupanja. In kot je rekla Hekate, pa res neumnost, če te parkrat nasračkajo, pa še kar zaupaš. Druga skrajnost pa se mi zdi, ko kdo reče, da nikoli več ne bo zaupal. Odgovorim: neeeeee, zaupaj, veš kako je to lepo. Le da svoje izkušnje uporabi, da lažje narediš selekcijo. In zdaj greva celo na obisk... 4 Citiraj Všeč mi je Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest VilaSonca 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 hvala vsem za sožalje. srečala danes Antoninusa in Lili Mai po menda dveh letih. fajn kosilce, klepet in šetnja. pa kupila si od Svamidžija knjigo Skrite moči v človeku. ni mi za bit v Lj. nikakor se ne vidim tu. ne kje drugje v mestnem okolju, odrezana od narave. ampak bom še eno leto tu, da nekaj našparam in naredim čim več izpitov (diploma itak ne bo šla skozi), čeprav to bi komot šlo skoz tudi, če bi živela doma, ampak kje bi delala, to je vprašanje. sem pa vesela za prijateljico iz Goričkega, da sta si z njenim končno uspela kupit neko staro hišo v njeni domači vasi, oba bosta pustila službo in se ukvarjala z rastlinami in kar bo pač naneslo. pogum. miren večer vsem pa čim več pozitivnih misli, občutkov, dogodkov ... jih rabimo. 2 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
cashy 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 hvala vsem za sožalje. srečala danes Antoninusa in Lili Mai po menda dveh letih. fajn kosilce, klepet in šetnja. a ste že navsezgodaj šli na kosilo, in na veliko opravljali lunatike, ko je tako grmelo Tudi meni je žal za očeta danes pa prvič spil kozarec ananasovega soka z vmešano pšenično travo pričakoval sem bolj grozen okus po travi, pa je bil čist OK...se sprašujem, če ne bom imel soka pri hiši, da bom kar v vodo vmešal. Upam, da se bo kmalu tudi na počutju in razpoloženju poznal...čeprav je itak vse v glavi res se pa danes počutim nekako bolj odločnega in gospodarja svoje usode, kot včeraj mogoče pa ta trava takoj učinkuje Citiraj ne vpraš me nič, ker nič ne vem... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest Hekate 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 modra verjetno naivnost v smislu karte tarota Norec ( naknadno se spomnila), je skoraj taka kot odprtost in ni v njej res nič narobe... sta lahko celo sinomima no eto Hekata zdej pa mi je tvoja misel pomagala vsaj mal razumet kaj je Marsa htela povedat... noro.. kako včasih res rabim neke posrednike, da bolje razumem meni gre bolj v nos to, da nočeš in nočeš videti bitja tako kot se ti kaže... da ga vidiš po svoje... in s tem je po mojih izkušnjah bolečina na obeh straneh... dozdeva se mi, da je odnos kot srečanje dveh različnih svetov, rečmo kot dva balončka, in včasih se sam odbijata en od druzga, in sta vedno dlje, drugič pa pride do pravga stika, in takrat se bitja uzrejo vsaj sem pa tja... in če imaš takrat rožnata očala na očeh, ali pa črna, sploh ni važno v katero smer pačijo, ti je vzet neverjetno lep moment pristnega stika prava bližina je pogosta ob skupni sreči, včasih se lahko zgodi tudi ob skupni bolečini zdej pa res grem, eto me že vlečejo stran od računalnika, čaki , sam še malo, pa pa kaže da res grem nočko Ja, ne vem kaj je hotela reč Marsa. Tukaj pa jaz rabim posrednika...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Ja, mislim da vsi nekak grešimo v tem smislu, predvsem kadar nečesa težko sprejmemo, neko razočaranje. Jaz ponavadi, toliko časa vztrajam, ampak postanem provokativna do te mere, neznosna, da podzavestno sprožim kolaps. Takrat mi najbolj ''odleže''. Ne morem enostavno ignorirat osebo, ampak rabim čisti in močan prelom. Tko, da bo jasno obema! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest VilaSonca 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 a ste že navsezgodaj šli na kosilo, in na veliko opravljali lunatike, ko je tako grmelo Tudi meni je žal za očeta danes pa prvič spil kozarec ananasovega soka z vmešano pšenično travo pričakoval sem bolj grozen okus po travi, pa je bil čist OK...se sprašujem, če ne bom imel soka pri hiši, da bom kar v vodo vmešal. Upam, da se bo kmalu tudi na počutju in razpoloženju poznal...čeprav je itak vse v glavi res se pa danes počutim nekako bolj odločnega in gospodarja svoje usode, kot včeraj mogoče pa ta trava takoj učinkuje ja, zbiramo se vsak dan v skrivnem obrednem krogu, hehe. pšenična trava na tapeti. mam jo že en čas doma, še neodprto. ne vem, kam bi jo dodala, ker ne pijem zelenih smutijev. nisem še tako daleč. je pa fajn maca v prahu. zmešam banano, makadamijine oreške, indijske oreške, maco in cimet. za zajtrk pa sem zbrihtala (ker sem dooolgo jedla pirin ali pšeničnio zdrob, pa rahlo naveličana) pirine/ovsene kosmiče s presnim kakavom, datlji, oreški in mandljevim mlekom. drag zajtrk, ne bo šlo tole, bo treba nazaj na zdrob in polento. upam, da mi rata zaspat ob 22h v tej sparini. doma ni bilo problema, Lj pa ... če bi se dalo, bi hodila spat že ob 9h. 1 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Mihela 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 hudo ta nesreča... me je spomnila na ranljivost in minljivost in to našo krhkost, pred katero bi radi pobegniliin ja, vedno je zraven še ogromno ljudi, ki jih izguba prizadanein mi živimo mirno daljese smejiotako je to življenje jaz tudi danes učenka, od jutra do večera, prišla domov zdej, no pol ur prej in sem že tu, vas berem. Domoljubka tako lepo te je brat, in sploh, da vem da nisem edina, ki se kdaj vrtim okrog svoje osi, in kljub vsemu nekemu delu je tok malo narejeno... mogoče bi še par besed o naivnosti... mal bolj na praktičnem primeru: žena čuti , da je mož drugačen, da ostaja dlje časa v službi, da je nekoliko bolj prijazen in odmaknjen, se nič več ne prička z njo, skriva telefon in ker ves čas čekira sms-e, visi cele večere na računalniku in ko kdo pride v bližino, nekaj spremeni, včasih se ji celo zazdi, da njegove cunje drugače dišijo, in še in še.... pa kljub vsemu, kar kar kriči vanjo se odloči ne videti... in potem, ko jo po več mesecih ali letih, prijateljica posede in ji pove kaj se govori, če ji sploh pove, ali ga sama nekje vidi s to drugo, potem reakcija... Jaz mislim tovrstno naivnost, ne vero, da so ljudje dobri in neko odprtost, do tega kaj lahko iz nekega odnosa nastane, ampak neko bolno slepost, ki noče videti očitnega. Jaz sem strokovnjak za te stvari, čutim v sebi, jasno mi je, vem, da ni nekaj prav, potem pa se slišim v umu opravičevati človeka in iskati izgovore za tako obnašanje. Imam prijateljico s katero sem imela tak izjemno nezdrav odnos, me je klicarila in klicarila zaradi astrologije, vedno v drami, vedno je blo njej najhuje... vsi so bli že živčni, ko je ona poklicala, moj mož je sam zatarnal pa se umaknu, ma jaz sem mislila, da rešujem svet, morala je biti izjemno nesramna do mene, da se mi je sestavilao, da me uporablja kot sekret papir... vsi so vedli, sam jaz nisem vedla... o taki slepoti govorim... in problem ni v njej, ker bi bla ona zdej slaba... ampak v tem, da sem jaz to dovolila, jaz sem še vedno njena prijateljica... ma zdaj se slišiva poredkoma, sem pa tja ji še kej svetujem, vendar je drugače, ker sem postavila mejo. Naivnost... je zame kot slepilo, slepota za to kar je v resnici... Sožalje VilaSonca... tvoje razmišljanje o življenju in tegobah deluje zelo zrelo, neka zredlost, ki jo dajo samo izkustva. 1 Citiraj astrologija ni za to na svetu, da bi strašila...niti ne za to, da bi določala...sam za to je, da nam da vpogled, kako stvari so...dnevni horoskop začetek študijskega leta na AI17. in 18. 9., karmična sinastrija in prognostika v Postojni Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Silvija 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 Vila Sonca, sožalje tudi z moje strani... Citiraj Všeč mi je Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest Hekate 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 Jaz tudi še nekaj o naivnosti...saj nima toliko ''forumskih'' izkušenj... Non stop, od kar sem tukaj, padam na provokacije ljudi, ki doživljam kot manjvredne (v seh smislih). Odgovarjam na njihove udarce in butaste fore. Sploh ne vem, to se mi dogaja samo tukaj! V realnem življenju ponavadi takih butlov sploh ne upoštevam. Kot, da bi imela previsoka pričakovanja. Čudna reč tale net. Toliko o forumski naivnosti... 2 3 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
domoljubka 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 Pozdravljeni, tudi jaz podopustniška lenoba, ki se kar ne morem spravit v star pogon. Na mojo vest trkajo in me "bockajo" želje, da se lotim vseh zadanih si nalog, pa moja "verdammt sovica", a vse kar spravim iz sebe je služba, priprava kosila (še tega samo končam - možev dopust še ta teden ), malo počitka, nato pa sprehodi, kolo ali en malček vrta, že je tu večer... Prav zato sem z resničnim so-občutenjem prebrala tvoj post, Domoljubka. Sem te imela za mlajšo, ne pa za mamo bodočega študenta in se sprva čudila, da se ti dogaja kot meni . Ko gledam danes starše z majhnimi otroki, si kar mislim, joj, meni se ne bi dalo več, potem se moram opomnit, da je za vse svoj čas. Tudi jaz se večkrat sprašujem, kako smo lahko opravili vse, od ranega jutra do poznega večera, pri tem se nam je dalo še žurat, se družit... In se mi letos tudi 5 minut hoje do čudovitih poletnih koncertov in prireditev največkrat ne da spravit skupaj. In potem včasih razmišljam, da saj je prav tako. Da naša energija raste in raste in nato počasi upada...sej kako pa bi sicer kdaj prišli do konca in trenutka, ko si bomo želeli počitka. Nočem bit morbidna, samo želim razmišljat o naravnem poteku življenja, kot so rojstva in so žal smrti... Midva sva na morju tudi tako zasanjano uživala, čeprav samo 7 dni, da me še kar greje toplina in energija morja. Morala sva se izognit pijanski družbici v hotelu, z njimi morja skoraj ne bi okusila, zato pa na veliko tekoče dobrote Dalmacije In spet, z drugo družbico smo kar družinsko popazili na naše otročke in starejše, se družili v času obrokov in na poti domov, sicer pa smo si dali dihat. Sočustvujem z ubogimi ljudmi, ki so želeli preživeti lep, verjetno dopustniški dan z vožnjo z balonom. In z njihovimi svojci. Hudo In hudo je, ko se baviš z nekim športom, dejavnostjo, nekega dne pa se zgodi nesreča...vsi iščejo krivce... Sem brala nekje, a je to Murphijev zakon, da je slaba oziroma tragična novica toliko hujša, kolikor bližje je... Naivnost. Ja, tudi meni se zdi ena taka prisrčna lastnost. Biti nepokvarjen in stvari vzet s pridihom otroškega zaupanja. In kot je rekla Hekate, pa res neumnost, če te parkrat nasračkajo, pa še kar zaupaš. Druga skrajnost pa se mi zdi, ko kdo reče, da nikoli več ne bo zaupal. Odgovorim: neeeeee, zaupaj, veš kako je to lepo. Le da svoje izkušnje uporabi, da lažje narediš selekcijo. In zdaj greva celo na obisk... Eeeh ja... očitno drži tista ; Oddajaš to kar misliš o sebi...(Mislim Silvija- na vtis glede mladosti... )Zmeraj mi rečejo, da ne kažem svojih let, ker mam bolj tak baby face, pa mladostno gibanje...pol se me pa to prime, pa se tako počutim...in se zato norčavo spozabim za kakšnih 15 let manj.....pol se pa kdaj tud tako hitro vklopim na linijo "vrstnikov"...Pa ne nalašč...res Se pa tud jaz že zdaj velikokrat zalotim, da si isto mislim glede mladih staršev...koliko dogodkov se zvrsti med vsemi temi leti vzgajanja , koliko energije moraš imeti in kako bi sedaj šla zelo težko čez isto izkušnjo še enkrat...Jup,... za vse na svetu je pravi time...Se je potrebno kar sprijazniti...in prilagoditi...in držati pesti za vse sedanje in bodoče mlade starše, ki zaupajo sebi bolj kot temu neprijaznemu času ...-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------...Ja, sem šele po objavi posta videla, da se pogovarjate o tej nesreči ...in ko sem izvedela, da gre za balon...sem se zamislila nad dogodkom izpred nekaj let, ko me je prijatelj-balonar povabil na vožnjo z balonom ob 6h zjutraj...So se fantje zmenili kako bodo krstili mene in prijateljico...Seveda kao, da bodo zrežirali pomanjkanje plina in prisilni pristan na avtocesti...potem pa smo pristali na pašniku polnem firbčnih krav...ki so nam nato zelo nagajale pri zlaganju ostankov odisejade...Seveda , ker sva vzeli situacijo zelo resno, bi se kmalu zgodilo, da bi v paniki najraje poskakali iz balona...Še dobro, da so nam pred vožnjo nekajkrat povdarili...da v nobenem primeru , če se karkoli zgodi- tega ne smeva storiti...pa nam je nekje iz podzavesti tole udarjalo v ušesa...Sem si pa ves čas do pristana v sebi govorila;"Kaj mi je bilo tega treba, da sem se nataknila na ta balon...pa še s temi čudnimi tiči, ki očitno nimajo pojma?...Upam , da preživim, potem me pa nikoli več ne dobijo na takole foro!"...,,,Je pa grozljivo, ko si tako na višini in so hiške v globini tako micene kot pez figurice...plin pa čudno sika tam nekje v bližini tvoje glave....http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon28.gif Ja , res je zelo žalostno, da kar tako iz nekega lepega dogodka rata taka tragedija...Takrat se malo sporečem z Bogom...težko je to razumeti ...----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Selekcija.......Tudi meni se to zdi umetnost bivanja ...Pa saj je verjetno ves point v tem, da te izkušnje pripravijo na zmožnost jasnega videnja in odločanja...in pri tem ohraniš zdravo mero zaupanja... 1 Citiraj ...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
domoljubka 23. avgust 2012 Prijavi Deli 23. avgust 2012 Mihela ...kaj ne, da nas je nekaj?...Paše slišat, da se nam s časom isto-podobno dogaja...... ...In ja , mi je poznan tale občutek, ko več ne iščeš idealov, ker veš , da ni nič na svetu brez napake in zato poiščeš raje razumevanje kot obsojaš...Postaneš prizanesljiv sorazmerno s samokritičnem dognanjem svojih napak...in veš, da si tudi sam zmotljiv in veš, da zato nisi najslabši, če kiksneš...in da tudi sam rad izkoristiš možnost za popravni izpit...Zato tudi toliko toleriraš....v bistvu si takrat "naiven"...čeprav v bistvu to niti nisi...Si darovalec možnosti......In ali nekdo razume to možnost ali ne...določa izid nekega odnosa...Ko nekdo to dano možnost do obisti izkorišča ... pa je čas , da sam zapreš pipco te tolerance...Tako si spet nekako v vlogi darovalca...Zase in za tistega, ki mora to svoje obnašanje preseči... Saj razumeš ne, kaj sem hotela povedati?V bistvu nisi naivna, ampak sočutna tudi do tistega, ki je zmotljiv...zato ker si vestna in odgovorna do svojih dejanj...Temu se reče lahko tudi zrelost in modrost. Citiraj ...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
cipcipilonika 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 dobro jutro!vila sonca, moje sožalje ob izgubi drage osebe. Nekaj misli ob tem... mene žalosti to, da se do oseb, ljudi, ki so nam najbližje, velikokrat obnašamo - ne bom rekla grdo, ampak nekako z manj pozornosti, ker se nam zdi samoumevno, da so tu, da se itak imamo radi, kot da ne bi bilo potrebno teh drobnih pozornosti, lepi besed, MALENKOSTI, objemov, poljubčkov ob slovesu. zdaj sem malo imela v mislih moje sorodnike, zlasti babico in dedka, ki sta v domu in moja starša, ki živita 200 km stran, tako da se več ne vidimo vsak teden. Pa me včeraj vpraša prijatlejica,ali ju zdaj kaj bolj pogrešam. Pa sem ugotovila,da sploh ne! Ker se slišimo po skajpu takorekoč vsak dan - al isi vsaj napišemo kaj, vidimo se pa približno na en mesec, ampak takrat bolj "polno". Včasih, ko sta živela v Lj, so bila tista nedeljska kosila nekako obvezujoča - tako sem čutila. Z moje strani obvezujoča. Starša takrat nisem objemala vsak teden. Zdaj, ko se ne vidimo več vsak teden, pa se objamemo in o bog, kako je ta objem pijeten! Objemam ju za nazaj, pa tudi za naprej, glih zaradi tega, ker nočem, da bi si kdaj očitala, da jima/jim nisem pokazala, da ju imam rada..tudi ko sedim pri babici na postelji... zadnjič sem jo česala... vsak poteg po njenih sivih laseh z glavnikom mi je zbudil spomine.. kako sem jo česala kot otrok, imela je dolge lase, ki jih je spenjla v figo... zdaj jo pobožam po rokah, joj kako je njena koža tako tanka in mehka... te roke, vidim jih, so šivale, meni oblekce, sosedam predpasnike, krila, kar je kdo rabil, ... zadnjič mi je rekla, naj prinesem iz omare blago, da bi zašila mi bluzo.. i tamalima je naštrikala kape za pozimi, komaj čakam ,da ju bosta nosila... .. odneslo me je mal...skratka, trudim se, da so odnosi z meni ljubimi ljudmi čisti in iskreni,kolikor zmorem, vem pa, da še veliko rabim, zarai raznih zavor, skrbi, da ne bi bili drugi prizadeti, kaj vem, česa še vse...malo težje je z ljudmi, s katerimi sem v prisilnem sobivanju, pa jih ne maram - pa vem, da ni druge izbire, kot da nekaj naredim, da to spremenim. To pa je nekaj najtežjega... včasih nimam energije da bi se s tem kvarjala, včsaih pride na plan moja naivnost - ko je glih o naivnosti govora... zase menim, da bi lahko bila enota za naivnost. tok sem naivna. V tem smislu, da apriori menim, da so ljudje dobri in da je nemogoče, da bi - vsaj odrasli - lahko drugemu namerno škodovali. Nepojmljivo se mi zdi čustvo nevoščljivosti za odraslega člvoeka. Nepojmljivo, npr. da je učitelj zavestno nesramen do učenca. Da zavestno išče neznanje pri njemu in da s svojim arogantnim, vzvišenim obnašanjem, polni svoj ego?? nepojmljivo, da odrasli ljudje delajo tako ,da izkoriščajo šibkejše v vseh smilsih - na fakulteti se spravljajo nad študente, v poltiki - ah, to pa raje ne bi, ker . tok sem naivna, ja - še vedno menim, da morajo biti na vladi visoko moralni ljudje, ki bi bili VZOR in zgled svojemu narodu. Toliko sem naivna. ampak, raje sem taka, kot da postanem še sama brezčutna, koristoljubna baburina. ...danes bomo prvič jedli celo solato iz paradižnikov, končno jih je tolik ozrelih naenkrt. do zdaj sem samo po enega trgala in ga pojedla za zajtrk. No, danes zjutraj pa jih je bil ože ful - za solato, jupi! ampakče kmalu ne bo dežja malo več, splohne vem, ali naj še kaj posadim ali ne?! Še to sem hotla povedat - marsa ne me kregat, ker tle o filmih govorim, čarli in tovarna čokolade, za pogledat! Priporočam. Poučen, zabven in primerno zame odštekan. Bi pa šla rada za kak dan k Willyju Wonki - lohk je tud brez maske, kar Johnny osebno, nič proti ne bi mela. Bi mal grickala čokolado, pa rekla bi kakšno ... 4 Citiraj If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Larisa22 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 vila sonca iskreno sožalje tudi od mene cipci, lepo te brati...je pa res da je tudi meni sedaj žal, da si nisem vzela več časa za obiske pokojne babice in dedka..ker sta bila res zlata stara starša, pa spomnem se kako je bila babica do konca pozitivna oseba, nikoli ni obupala.... tako da sedaj tudi sama ko pridem na obisk k staršem, jih objamem, pa kaj se usedemo pa kaj pogovorimo, da mi ne bo enkrat žal, da si nisem vzela časa za njiju...ko pa nečakinja pa nečak prideta na obiske, se pa tudi z njima ukvarjam na polno, ker obožujem otroke in se trudim biti biti dobra teta lep dan vseem Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Aeval 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 zase menim, da bi lahko bila enota za naivnost. tok sem naivna. V tem smislu, da apriori menim, da so ljudje dobri in da je nemogoče, da bi - vsaj odrasli - lahko drugemu namerno škodovali. Nepojmljivo se mi zdi čustvo nevoščljivosti za odraslega člvoeka. Še ena v krožku. ... Nekaj vidim, da se špikate. Ne da se mi brat.Imejte se kar se da lepo, kjerkoli že ste/boste za vikend! 3 Citiraj ... Say what you meanAnd mean what you say ... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Mihela 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 zdej jaz kot budistka stvari gledam še z mal drugačnega kota moja naivnost škodi ne le meni ampak tudi drugim, saj jim omogočam, ker jih pravočasno ne ustvim, da ustvarjajo slabo karmo, slabe vzroke...in po drugi strani, zdej ko imam par prijatelje , ki mi stvari povedo direkt in mi postavijo mejo, in ne spregledajo mojih slabosti ( ki jih ni nč manj kot slabosti drugih), me soočijo z njimi, se zavedam koliko je to dragoceno... čeprav še kdaj še upiram in hočem po svoje, pa vendar... tko da mi tanaivni mislimo da smo tudi tisti, ki smo bolj sveti, ker druge sodimo po svoji notranji podobi... pa ni nujno vedno tako... mogoče pa obstajajo neki nezavedni vzroki, da se radi počutimo bolje kot drugi... nočem nikogar žalit, sam izhajam iz svoje nepopolnosti, ki bi časih rada nabila svetniški sij nad svojo glavo. Citiraj astrologija ni za to na svetu, da bi strašila...niti ne za to, da bi določala...sam za to je, da nam da vpogled, kako stvari so...dnevni horoskop začetek študijskega leta na AI17. in 18. 9., karmična sinastrija in prognostika v Postojni Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Pinka 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 zdej jaz kot budistka stvari gledam še z mal drugačnega kota moja naivnost škodi ne le meni ampak tudi drugim, saj jim omogočam, ker jih pravočasno ne ustvim, da ustvarjajo slabo karmo, slabe vzroke...in po drugi strani, zdej ko imam par prijatelje , ki mi stvari povedo direkt in mi postavijo mejo, in ne spregledajo mojih slabosti ( ki jih ni nč manj kot slabosti drugih), me soočijo z njimi, se zavedam koliko je to dragoceno... čeprav še kdaj še upiram in hočem po svoje, pa vendar... tko da mi tanaivni mislimo da smo tudi tisti, ki smo bolj sveti, ker druge sodimo po svoji notranji podobi... pa ni nujno vedno tako... mogoče pa obstajajo neki nezavedni vzroki, da se radi počutimo bolje kot drugi... nočem nikogar žalit, sam izhajam iz svoje nepopolnosti, ki bi časih rada nabila svetniški sij nad svojo glavo. sicer mi je zelo zanimivo tole kar si napisala in sem se kar malo zamislila... vendar moram priznat, da se zaradi tega nikoli potem ne počutim bolje kot drugi...ma ne vem mal drugač razmišljam... Citiraj What lies behind us and what lies before us are tiny matters compared to what lies within us. - Emerson Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest VilaSonca 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 pozitivno po novem je, da je zdaj mama začela hoditi v hribe, kupila si je kolo, že me sprašuje po kakih knjigah za njo ... neverjetno je tudi, koliko pozornosti, jaz mislim, da iskrene, vsaj večinoma, ima zdaj s strani sorodnikov, sosedov, znancev ... ker prej ni(sta) s fotrom nikamor šla. samo služba, delo, garanje in to je bilo to. tako da zdaj se začenja za njo čisto novo življenje. moram reči, da tudi nesebično kot je skrbela za njega ob delu v trgovini in v dvomih, al bo sploh obdržala službo (k sreči jo je, trgovino so sicer zaprli, a so jo premestili v drug kraj) ... in kasneje, ko več ni šlo skozi, ko je že bila vsa neprespana, pa je morala prit pomagat še negovalka, skrbi, od kje bo denar. ob vsem tem fizičnem garanju, stresu, negotovosti, finančnem pomanjkanju, da je s tako ljubeznijo skrbela zanj ... to sem prvič v življenju vidla, kaj pomeni brezpogojna ljubezen. tako da je to vse skupaj podrlo moj dvom v obstoj brezpogojne ljubezni. presenečena sem tudi, s kakim veseljem gre proti novemu življenju, kako se trudi živeti dalje, z optimizmom, radovednostjo.res je pa tudi meni zdaj lažje z njo shajati oz. se trudim s komunikacijo, kolikor pač lahko najdeva skupnih tem. če drugo ne, pač greva skupaj na sprehod. vidim zdaj, kako različna sta si bila moja starša. dan in noč. imam materiala za razmišljanje za cel lajf. danes sem šla na en razgovor za delo v trgovini z zdravo prehrano ... pa za eno lektoriranje se dogovarjam. čisto iskreno povem, nimam nobene volje, motivacije, ne da se mi, nočem imeti službe! ker nekoč, če si bil priden, si vsaj bil nekak solidno plačan, tretirali so te kot človeka in šel si delat z veseljem. danes pa se počutiš nevrednega, takšen občutek ti dajo. raje ne bi govorila, kaj sem videla včeraj v enem hotelu, ko sem šla na uvajanje ... in rekla adijo, ni to zame ... malo me je še ta dopust polenil. in ni mi do dela s folkom, na meniju pa same strežbe, delo v trgovini ... želodec se mi obrača, vse v meni se upira, neeeeeeeee, hočem biti fraj. samo bi mela pa še slabši občutek, če ne bi mrdnila s prstom za službo. pri meni gre vse tako počasi ... faks, služba, keš ... enostavno se mi ne da ... klat. dovolj je bilo, da nisem posvetila fotru pozornosti, kot jo je rabil, ker sem delala in mela na faksu zadeve. NI VREDNO. trpim pa v sebi, ker vedno se primerjam z drugimi, kaj so dosegli, kako so uspešni, pridni, prizadevni, borbeni in se počutim manjvredno, leno, neambiciozno, neusmerjeno, pasivno ... včasih sem se nekak mela za delovno, pridno itd. zdaj mi pa nek glas pravi, da sem smrdljiva lenčina, ker imam odpor do iskanja službe, ker se nočem prilagodit. 3 1 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
cashy 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 VilaSonca, podobno obdobje sem imel, no, imam ga še sedaj, vendar v manjši meri, ko sem se navznoter sam bojeval s svojimi privzgojenimi prepričanji, kakšen bi moral biti, da bi bil dober človek in da bi me imeli radi...lepo vzgojen, vljuden, nekonflikten, pustiti drugim prednost...skratka ubiti samega sebe v upanju, da bom tako sprejet v družbi, okolici, družini. Kaj se je zgodilo, ko sem bil tak? Bil sem odcepljen od svojih čustev, skrbelo me je, če se ravnam po pravilih družbe, da ne bom povzročal nejevolje pri drugih. Ta skrb in ujetništvo pravega jaza, ki je zvezan s prelepljenimi usti nemočno čepel v najtemnejšem kotu duše, sta me izčrpavali, nisem imel energije za nič. Ker v resnici nisem videl smisla in prihodnosti v tem, da se venomer kot spužva preoblikujem glede na pritisk drugih. In veš, drugi ljudje me niso imeli nič bolj radi, me nič bolj spoštovali, če sem se še tako trudil ugajati. Ker drugi ljudje tudi rabijo nekoga, ki ima hrbtenico, lastno mnenje, lastno pot, ki ji z zaupanjem, vizijo in gotovostjo sledi Ker so ljudje radi ovce in hočejo pastirja...zakaj so priljubljeni vedno ljudje, ki so neuklonljivi junaki, pa če se svet okoli njih podira? Ker verjamemo vase, v svoje poslanstvo! Pa sploh ne gre za priljubljenost...ampak za nesmiselnost sledenju željam in volji drugih, ker to sledenje itak nima pozitivnega efekta, temveč le obratno Vedno je najbolje najti lastno pot in ji pogumno slediti. Že zaradi sebe...mah, čist preveč filozofiram...ampak ja, sedaj, ko se bolj posvečam svojim željam in v tej smeri delam, imam več energije, več vizije, ustvarjalnosti, tudi odnos se mi avtomatsko spreminja na bolje, tako do sebe, kot do drugih...bolj osrediščenega se počutim, uravnoteženega, samozavestnega, in s tem postajam bolj prijetna družba najprej sam zase, in s tem tudi za druge Je pa še vedno moja odločenost in samozavest na preizkušnji Ravno danes sem razmišljal o tem...namreč v torek so se mi strgali škornji narodne noše...ti škornji so bili stari 6 let, obul sem jih pa le kakih 15-20x. Delal sem jih pri nekem mojstru v domačem kraju,ki je bil že v penziji brez prijavljene obrti. No, ker je ta mojster zelooo, ampak res zeloooooooooooo težek karakter, sem rekel, da jih bom dal popraviti drugam. Sem šel danes v Lj., kjer mi je novi mojster rekel, da bi mu glede na kvaliteto izdelave te škornje vrgel v fris da je material popolnoma nekvaliteten in nedopusten za izdelavo takih škornjev in ni čudno, da so se strgale, in da jih sploh ne more popravit. Potem mi je dal na poskus že vnaprej izdelane škornje, nove, mnogo bolj kakovostne, in celo bolj udobne, kot prejšnji, ki so bili narejeni po meri in za prejšnje škart škornje, sem dal...hmm, no, se ne spomnim, ali 280 ali 350€, za te zdajšnje, bolj kvalitetne pa 200€ in to z računom vred No, njegov sin pa je prav sodni izvedenec za obutev in je rekel, da mi bo napisal izvedensko mnenje glede prejšnjih škornjev, in naj ga nesem pokazat staremu mojstru in ga malo pritisnem, naj mi vrne kupnino za te škart škornje... Me pa zanima, glede na to, da je bilo narejeno brez računa, nimam dokazov o plačilu, delu, nič...kaj lahko pričakujem, poleg tega, da je res smotan, težek karakter. Ali bo kaj upošteval to izvedensko mnenje, se ga bo ustrašil? Ta izvedenec je nekaj omenjal, da če ne vrne denarja, da gre zadeva lahko preko sodišča, samo res ne vem, ali se kaj da? Da dela na črno, itd... No, tu je moja preizkušnja, glede na to, da je težek karakter, ali naj sploh kaj reklamiram 6 let star izdelek ker imam po naravi rad mir in nobenih komplikacij z nobenim...tu se sedaj lomi moja odločnost, in občutek za prav, ne glede na posledice 4 Citiraj ne vpraš me nič, ker nič ne vem... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest Hekate 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 zdej jaz kot budistka stvari gledam še z mal drugačnega kota moja naivnost škodi ne le meni ampak tudi drugim, saj jim omogočam, ker jih pravočasno ne ustvim, da ustvarjajo slabo karmo, slabe vzroke...in po drugi strani, zdej ko imam par prijatelje , ki mi stvari povedo direkt in mi postavijo mejo, in ne spregledajo mojih slabosti ( ki jih ni nč manj kot slabosti drugih), me soočijo z njimi, se zavedam koliko je to dragoceno... čeprav še kdaj še upiram in hočem po svoje, pa vendar... tko da mi tanaivni mislimo da smo tudi tisti, ki smo bolj sveti, ker druge sodimo po svoji notranji podobi... pa ni nujno vedno tako... mogoče pa obstajajo neki nezavedni vzroki, da se radi počutimo bolje kot drugi... nočem nikogar žalit, sam izhajam iz svoje nepopolnosti, ki bi časih rada nabila svetniški sij nad svojo glavo. Jaz sem tudi v preteklosti imela neko obdobje, ko sem sebe videla v lepši luči, kot druge. Milsi, da je veliko odvisno od dane situacije v kateri se znajdemo. Ponavadi nas lahko neko trpljenje, kateri kole narave, lahko ''pahne'' v zmožnost večjega sočustvovanja in razumevanja tudi ostalih. Nekako smo ''bolj naklonjeni'' drugim, ko pa vidimo da ni enakega odziva, smo nekak razočarani. Pa ne da drugi nimajo nobenih težav, ampak, sicer ne kot budistka, lahko rečem, da nekateri ljudje nimajo tako razvite srčnosti in humanosti in se velikokrat s svojimi težavami spopadajo tako, da delajo škodo drugemu. Po mojem je veliko odvisno tudi od družinskega okolja, koliko te je naučil te srčnosti. Vsi niso imeli te možnosti in so izgubili veliko, ker ne verjamejo več vase in posledno tudi v sočloveka. 2 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Brezo 24. avgust 2012 Prijavi Deli 24. avgust 2012 ...Me pa zanima, glede na to, da je bilo narejeno brez računa, nimam dokazov o plačilu, delu, nič...kaj lahko pričakujem, poleg tega, da je res smotan, težek karakter. Ali bo kaj upošteval to izvedensko mnenje, se ga bo ustrašil? Ta izvedenec je nekaj omenjal, da če ne vrne denarja, da gre zadeva lahko preko sodišča, samo res ne vem, ali se kaj da? Da dela na črno, itd... Najbolje, da kar pozabiš...tole ne bo šlo čez sodišče...boš imel samo še dodatne stroške...tudi dvomim, da se bo ustrašil, ker je že par let in še brez računa...Lahko samo malo raztrobiš okoli naj drugi malo pazijo kaj kupujejo... Citiraj Life is like a game...play it...http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
cashy 25. avgust 2012 Prijavi Deli 25. avgust 2012 hvala za mnenja,itak se ne grem tožit, pa ne zaradi tega, ker nimam nič dokazov, ampak samo zaradi ljubega miru in da se mi ni treba ukvarjat s tem...teh par sto evrov bi že požrl...za vso energijo, živce in čas ukvarjanja s tožarjenjem, bi lahko mnogo več prislužil kje drugje, kot dobil iz te zadeve samo fer se mi ne zdi je pa vsaj en tak pozitivni push, ko mi brezveze denar uhaja, prilivov pa nimam nič kaj dobrih, da se bolj zmigam, in začnem bolj konkretno služit, preden mi pajčevina zaraste denarnico Citiraj ne vpraš me nič, ker nič ne vem... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Silvija 25. avgust 2012 Prijavi Deli 25. avgust 2012 Cashy, lep post Nekje med vrsticami imaš tudi odgovor o pomanjkanju energije ... Zdaj šibam v trgovino, pa nato še malo v planine, ampak tako na hitro moje mišljenje glede škornjev. Pozabi, nima smisla, da to nosiš kot neko navlako v svojem emotivnem področju. Zaključi, da si se pač nasr... in naprej. Pred 6 leti ali je bil edini izdelovalec ali pa se ti nisi pozanimal o konkurenčni izdelavi, pa še sprejel si izdelek brez računa. Še v trgovino ne bi mogel nazaj nest blaga z računom, razen če ne bi na računu bila zagotovljena garancija določeno število let. Kar poglej računalnike, tiskalnike... Pred leti je bilo normalno, da je bil kakšen multifunkcijski tiskalnik 500 eur, danes ga dobiš že za kaj vem, 300 eur. Ker se verjetno počutiš opeharjen, mu mogoče lahko greš vljudno povedat, da si dobil veliko boljše škornje po bolj pošteni ceni. Da se sicer ne boš spuščal v tožbe in to, ampak da se počutiš opeharjenega in da boš tudi vsakemu povedal, da tam naj ne naroča izdelave... Ali kaj takega... Sej te čisto štekam, nazadnje sem pi....., ko sem za izdelek 8 eur plačala 7 eur poštnine, provizije itd. Na koncu sem ugotovila, da od tistega "smetenja" čustvene aure recimo nimamo nič dobrega ne jaz ne uslužbenke na pošti. Nenazadnje pa sama nisem pred naročanjem dovolj preverila, kakšni stroški bodo. Naslednjič mi je robo v Lj prevzel sin, pa sem mu z veseljem dodala tistih 7 eur, poleg seveda še kakega eurčka za bencin. Razumem te, tudi mene večkrat jezijo kakšne malenkosti, nato ne ravnam vedno pravilno. Z metanjem jeze ven tudi ne naredim vedno dobrega, čeprav smatram za življenjsko pravico, da se zavzamem zase . No, ampak včasih te še najmanj obremeni, če zamahneš z roko in si naslednjič bolj previden ter premišljen. Včeraj sem bila živčna, sem prvič rezervirala let pri Adrii, komaj zgruntam, kako moram telef.številko vnest, pa kako moram sploh postopek izpeljat, na koncu nisem imela prave kreditne kartice za plačilo, tapoceni kart nato ni bilo več. Kličem razburjena na Adrio, ampak hvala gospe Megi, ki me je takoj začutila in taprvo rekla: pomirite se gospa... Pa veš, kako sva potem fajn zrihtali 1 Citiraj Všeč mi je Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Silvija 25. avgust 2012 Prijavi Deli 25. avgust 2012 Jp. Za kakšne malenkosti, vendar 300€ ni malenkost. Ti dam pa čisto prav, da bi se moral prej pozanimat.... dobro razmišljaš. Kako gre tebi to nesekiranje za malenkosti in klatenja avre v praksi? Meni počasi in slabo. Adria še ima poceni karte? Za Sibirijo mogoče Kako mi gre? Trudim se. Sem se ravno zadnje čase, ko se pač v življenju vsega preveč nabira, preveč "zapacala" z razno raznimi "bentenji". Malo se čistim sedaj in skušam biti čimbolj pozitivno naravnana. Ma jz sem dala že toliko in toliko brezveznih izdatkov skoz, da ne govorim, koliko sem na začetku aktivnih delovnih let jemala kakšne potrošniške kredite. Veš kako draga so bila včasih zavarovanja in provizije, mimogrede po 300 mark. Mojih 5 selitev, ko nisem dobila ne mogla kupit stanovanja .... Pa kolikokrat sem nakupila hrane na zalogo in potem metala stran...pa kupila igračke otrokom, sebi kakšen pripomoček, ki je potem obležal v kotu... Dokler se nisem zdisciplinirala in začela bolj načrtovati.Potrošniška družba je polna skušnjav. Ni malo 300 eur, samo včasih je to pač cena našega učenja. Če se ozremo nazaj, kam vse smo že zmetali denar? Jp, Adria ima akcijske cene po 99 eur...jz pa sestro v Podgorici 1 Citiraj Všeč mi je Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 25. avgust 2012 Avtor Prijavi Deli 25. avgust 2012 ... in po teh postih tule - ful si se spremenila...tudi meni se tako zdi... kot da bi druga oseba pisala... .... Mystica, reci si da imaš zasluženi dopust/počitek - al pa pejt delat pač. Najbolj trapasto je, da ne lenariš, ko lenariš. Cashy, jaz bi nesla tiste šuhe kakšnemu klošarju ali komu, ki potrebuje škornje, namesto da bi se ukvarjala in zgubljala energijo za štraufenpahte. To slednje ne bo koristilo nikomur in ničemur, v nasprotnem primeru pa lohk komu pomagaš.Pa še lekcijo maš pa nouš več naiven. Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
cashy 25. avgust 2012 Prijavi Deli 25. avgust 2012 mah, tistih škornjev se sploh ne da obut, pa tud, če bi se jih dalo, kateri klošar bi pa hotel hodit v škornjih narodne noše tud klošarji so postal izbirčni, ni vsaka stvar dobra za njih mi je včasih pripovedovala moja stanodajalka, ki je delala pri oddaji robe v skladiščih Karitasa, kako so stranke izbirčne, eni imajo take želje, da dol padeš mah, mogoče sem bil naiven, ker sem poslušal ta stare, naj grem k temu mojstru škornje delat, rabil sem jih pa pod nujno takrat in to čimprej tipa pa nisem od prej poznal, ni se mi niti sanjalo, da bo tako drag in da bo naredil tako slabo-ker drugače kot čevljar ni imel slabega slovesa...kaj ti jaz vem, kaj ga je prijelo na stara leta danes se grem s prijateljem in njegovo ženo kopat v Blejsko jezero...prvič letos...morja pa nisem videl že 4 leta zamimivo, da ga niti ne pogrešam preveč, niti ne pogrešam kopanja nasploh. No, mogoče počasi vedno bolj 1 Citiraj ne vpraš me nič, ker nič ne vem... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.