Skoči na vsebino

Vesoljni dnevnik LNF 27


Marsa

Recommended Posts

Eh dopusti...

Mi se furamo s prikolico pkoli, pa moj cist navdisen nad tem, dela izboljsave, to ono ttetje... da nimam srca da mu recem da se mi (vcasih) ne da....iskat plac, postavljat... vse to...

Sicer sanjava ce bo po planih al usodi al cemu pac, da ko otroka zapustita gnezdo, nadgradnja. Ker obozujem potovanja...

Glede tega- bit doma uadovoljen eeeeeh....

Jaz sem tako kot piseta cetes on cookie zadovoljna v rodnem kraju svojoh starsev, zal tu kjer zivim pa ne....

In to je kar s**nje...

 

Eh dopusti...

Mi se furamo s prikolico pkoli, pa moj cist navdisen nad tem, dela izboljsave, to ono ttetje... da nimam srca da mu recem da se mi (vcasih) ne da....iskat plac, postavljat... vse to...

Sicer sanjava ce bo po planih al usodi al cemu pac, da ko otroka zapustita gnezdo, nadgradnja. Ker obozujem potovanja...

Glede tega- bit doma uadovoljen eeeeeh....

Jaz sem tako kot piseta cetes on cookie zadovoljna v rodnem kraju svojoh starsev, zal tu kjer zivim pa ne....

In to je kar s**nje...

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Rodni kraj mojih staršev je milo rečeno, gnezdo čudnih. Sej sem že pisala o Bohinjcih ane ;)

No, druga stran je Štajerska.

Ker smo se selili (ločitev) sredi moje pubertete in kasneje se je nekaj prodajalo, nimam doma-Doma. Še najbolj doma sem se počutila v draveljskem blokovskem getu, kjer se mesečno streljajo ali koljejo, če glih ne skačejo z otroci (http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon28.gif ) iz stolpnic.

 

Zadnje čase se včasih zalotim, da se nekako ukoreninjam tukaj, kjer zdaj živim. Pa to ni moja zemlja, moji ljudje, bolj je atmosfera Narave. En tak poseben melos/vonj/filing (čeprav ni nižin) tko da si približno upam razumet zakaj so tukaj domobranske ideje padle na plodna tla. Hb tukajšnji župnik ni kot sitna mesarska muha.

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

zavidam, cookie.

tudi sama bi si želela, da bi kraj mojega bivanja, ki je bdw. rodni kraj mojega moža, bil tudi meni Dom.... pa mi ni... ne gre in ne gre mi...

:(

do kdaj bo tole tko šlo, pa se prepustim vesolju...

sem trenutno preokupirana z drugimi člani družine, da bi mislila nase.

čeprav vidim, akko oživim, k opridem tja, kjer je moj Dom :)



ma kaj so te koseze zdej :)

 

jaz sem živela od 9. leta do skor 30. tam bliz.

ja, tudi meni je tam lepo.

moj brat je ostal tam s svojo družino.

fajn so si nardili.

fajn.. pogrešam....

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

sej po kosezah še zdaj občasno bluzim, sam tam živet-živet mi ni bilo wow, ker je bilo taščino stanovanje, pa je zdej vse jasno ane http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

kot okoliš je pa top.

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

sej po kosezah še zdaj občasno bluzim, sam tam živet-živet mi ni bilo wow, ker je bilo taščino stanovanje, pa je zdej vse jasno ane http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

kot okoliš je pa top.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

ja.

blizu toško čelo in katarina.

blizu mostec in trim steza in vse to.

pa bajer.

pa PST.

sem šla velikokrat s psom po gozdu do mesta, pri tivoliju ven.

s kolesom na faks.

taichi v trnovem.

joga bliz doma....

 

...

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Nekajkrat smo tu že imeli debate o tem. Za 100 EUR najbrž najdeš kar nekaj stvari, jaz bi šla v eno trgovino, da mi tam razložijo (vem, nimaš časa, a guglanje zna biti včasih še bolj dolgotrajno).

 

Jaz delam ponavadi po načinu izločanja, pri tem pa preverim še kritike na spletu (spet zamudno, a želim najbolje za svoj denar, kar mi očitno potem vseeno v praksi ne uspeva najboljehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif). Ponavadi kak amazon, pa itak naziv modela+review po guglu.

 

Pozorna bi bila še na zamik, ker moj zdaj ima čisto preveč zamika od klika do zajema fotografije, pa fotografiranje/kvaliteto fotografij v temi.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

zamik ja zamik, ta je ključen, sploh če maš froce ki se premikajo v polsekundnem intervalu..

Moj fotkič ima zamik, da rečem "nasmeh" škljocnem in na sliko dobim, poleg meglice ki predstavlja frocovo glavo ki je opazla martinčka, še motorista, ki je bil sekundo pred škljocem kilometer in pol oddaljen..

 

Heh Cookie, jaz se tudi v starševski hiši nikakor ne počutim... sva jo s sestro prodali in bili olajšani. Potem so mi ustrezale Koseze, zdaj pa gruda, kjer je imel domobranski bataljon svoj sedež. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Ni ga imel tam imel ga je tu dva kilometra od mene in nehte se kitit s tujim perjem!http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

 

Čak čak kje si te to ti Cookie?

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Oooohhhhh, pa ravno prav velika tržnica, pa trgovina z italijanskimi delicijami, pa obvoznica čist bliz, pa čez Rožnik peš do Tivolija, pa naselje s celo hortikulturo, ki jo premore Slovenija, kaj vse raste med tistimi terasastimi.... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif Folk tak zanimiv, edino rahlo so mi moteči tisti staroselci, ki živijo tam od leta 1973, ko so bili bloki vseljivi, in še vedno ne znajo slovensko - je teta tam, ki me mirno ogovori srbsko, in razlaga, da se je vselila tja kot ena prvih stanovalk. Nekaj časa sem to vljudno poslušala, potem pa dala na ignore. Zdaj me naj samo še kdo nacionalizma zato obtoži, pa eksplodiram. No, sploh ni edina. Ampak se je pa populacija vseeno fajn zamenjala.

a ne?!

a ne?!!

johjoh

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Rodni kraj mojih staršev je milo rečeno, gnezdo čudnih. Sej sem že pisala o Bohinjcih ane http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

No, druga stran je Štajerska.

Ker smo se selili (ločitev) sredi moje pubertete in kasneje se je nekaj prodajalo, nimam doma-Doma. Še najbolj doma sem se počutila v draveljskem blokovskem getu, kjer se mesečno streljajo ali koljejo, če glih ne skačejo z otroci (http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon28.gif ) iz stolpnic.

 

Zadnje čase se včasih zalotim, da se nekako ukoreninjam tukaj, kjer zdaj živim. Pa to ni moja zemlja, moji ljudje, bolj je atmosfera Narave. En tak poseben melos/vonj/filing (čeprav ni nižin) tko da si približno upam razumet zakaj so tukaj domobranske ideje padle na plodna tla. Hb tukajšnji župnik ni kot sitna mesarska muha.

 

 

Bom razložil zakaj so domobranske ideje padale na plodna tla..

predstavljaj si točno sebe, leta 1942

 

Imaš bajto, trampolin hlev not pujceke kakuši, krava, uspela si potamant dve diviziji šturm trupen lazarjev v popolni bojni pripravljenosti..

 

sediš pred bajto srkaš, cikorijo..

 

na kar ti iz hoste prileti gruča razcapancev , ki se predstavi k narodno osvobodilna vojska in od tebe zahtevajo vso zelenjavo in žvali, pa trampolin za izvidnika.

 

Kuker te poznam, bi jih poslala nekam..

Solucija a

gručo vodi Porny, dobiš metek v glavo, še pred tem, ma ben tisto pustmo stat, da vidli pot v hosta bi še zažgali grad

 

solucija b

gručo vodi Pico Della Mirandola

 

prijazno pove, da je to pač vojni davek in ti pod nos pomoli obveznico in reče, da k narod dabi ablast, da boš dobila odškodnina.

 

 

Ker seveda tvoja vas premore več k eno tercialko, so o dogodku informirane vse vasi...

 

In tako se kmečki fantje odločjo da pa bodo temu naredil konc in se spajdašijo s črnim hudičem, da bi obranili svoje premoženje..

 

Epilog

 

Po vojni pride Pico della Mirandola z obveznico, pokaže na tvojo hišo in reče Pornyu to so tisti..

 

čez ene 50 let te izkopljejo v živem apni v Barbarinem rovu

 

 

vem da boso vleteli zdej branilci resnice ala Domoljubka in podobni, sam dejstvo je, da je v teh krajih to bilo tako

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ja, bi znalo biti ja; pa a je verjetnejša od b.

You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.

»Grem naprej.

Kjer ni poti, ustvarim pot.

Usmerjam tok svojega življenja,

tako kot duša v meni hoče.«

*´¨)

¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)

(¸.•´ (¸.•´

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Še najbolj doma sem se počutila v draveljskem blokovskem getu, kjer se mesečno streljajo ali koljejo, če glih ne skačejo z otroci (http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon28.gif ) iz stolpnic.

Brilejeva? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif Kul je tam.

 

A tukaj, malo nižje je pa še boljehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif. Niso ravno Koseze, a sem le streljaj stran. Vsa infrastruktura pred nosom, istočasno pa tudi zelenice.

 

Ko sem se "doma doma" selila, sem mislila, kakšna nostalgija me bo popadla, pa nič. Enostavno pogledala prazno stanovanje in šla. Pa sem bila več kot dve desetletji tam. Tudi drugje, kjer sem bila po več let, ni bilo hudo oditi. Dom? Očitno zdaj tukaj, jutri tamhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif. Pa si ne bi nikoli mislila.

Life begins at the end of your comfort zone.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Bom razložil zakaj so domobranske ideje padale na plodna tla..

predstavljaj si točno sebe, leta 1942

 

Imaš bajto, trampolin hlev not pujceke kakuši, krava, uspela si potamant dve diviziji šturm trupen lazarjev v popolni bojni pripravljenosti..

 

sediš pred bajto srkaš, cikorijo..

 

na kar ti iz hoste prileti gruča razcapancev , ki se predstavi k narodno osvobodilna vojska in od tebe zahtevajo vso zelenjavo in žvali, pa trampolin za izvidnika.

 

Kuker te poznam, bi jih poslala nekam..

Solucija a

gručo vodi Porny, dobiš metek v glavo, še pred tem, ma ben tisto pustmo stat, da vidli pot v hosta bi še zažgali grad

 

solucija b

gručo vodi Pico Della Mirandola

 

prijazno pove, da je to pač vojni davek in ti pod nos pomoli obveznico in reče, da k narod dabi ablast, da boš dobila odškodnina.

 

 

Ker seveda tvoja vas premore več k eno tercialko, so o dogodku informirane vse vasi...

 

In tako se kmečki fantje odločjo da pa bodo temu naredil konc in se spajdašijo s črnim hudičem, da bi obranili svoje premoženje..

 

Epilog

 

Po vojni pride Pico della Mirandola z obveznico, pokaže na tvojo hišo in reče Pornyu to so tisti..

 

čez ene 50 let te izkopljejo v živem apni v Barbarinem rovu

 

 

vem da boso vleteli zdej branilci resnice ala Domoljubka in podobni, sam dejstvo je, da je v teh krajih to bilo tako

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

 

 

Vzrokov za razvoj domobranstva je bilo več. Dejstvo je, da so ljudje marsikje verjeli kleru. In marsikje je kler ščuval ljudi proti partizanstvu, ne samo proti komunizmu, proti partizanskemu gibanju v celoti (seveda ne vsi, nekateri so se uprli nacizmu, pomagali partizanom, itd). Pa ne samo proti partizanom, proti vsem, ki so bili kakorkoli povezani s partizani, preklinjalo se je matere, ki so rodile partizane. Cerkev je recimo imela veliko razlogov za strah pred izgubo privilegijev, moči in premoženja. In je aktivirala svoje podanike v obrambo pred tem 'zlom'.

 

Nekoč sem v arhivu, ko sem sicer iskala nekaj drugega, naletela na domobranski časopis iz 2. svet. vojne in moram reči, da takšne propagande, ki bi izžarevala toliko psihopatologije še nisem videla. Slike in teksti, ki spominjajo na najhujši nacistični antisemitizem ali protičarovniško gonjo. Partizani in partizanke so v besedi in sliki prikazani kot brezvestni, brezbožni, zločinski, promiskuitetni ljudje, ki so se zatekli v gozdove, da bi izživljali svoje najnižje nagone. Najbolj pa so bile na udaru partizanke, ki so se po njihovem šle borit v gozdove samo zato, da so lahko neomejeno izživljale svojo pohoto, ker kaj bi sicer poštena, krščanska ženska počela v gozdovih? O borbi proti okupaciji ni niti besede.

 

Večinoma se pa ta besednjak ni kaj dosti razlikoval od okupatorjevega, po katerem so bili partizani umazani, razcapani, zločinski banditi, ki si ne zaslužijo drugega kot likvidacijo ali kaj hujšega.

 

O nastrojenosti proti partizanom v naših krajih pa ne vem kaj dosti, tisto kar vem, ni povezano s premoženjem ali ogroženostjo ljudi. Moj ded je recimo poznal človeka, ki ga je ovadil okupatorju, pa mu je odpustil, ker je poznal vso izkrivljenost propagandne mašinerije in sta v miru živela do konca nekaj km narazen. So pa bili v naših krajih ljudje, ki so sodelovali s partizani, ovadeni s strani domačih izdajalcev in poslani v Dachau. Kot povračilni ukrep zaradi partizanskih akcij je bilo s strani okupatorja veliko vasi požganih do temeljev (nekatere niso nikoli ponovno oživele). Ljudje poslani na različne konce v internacijo. Dogajala so se obešanja, streljanja talcev, itd. Na drugi strani meje so vaščane zgnali v prazno stavbo in jih žive zažgali. Demonstracija moči kolonizatorja pač in opozorilo, kaj sledi uporu.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz sem kot Dolina smrti.

To sem dojela, ko sem gledala Abecedo.

Po tistem, ko zvem, da dolina smrti sploh ni mrtva. Manjka ji samo dež. Potem oživi.

 

Jaz čakam zdaj na ta svoj dež.

Lahko ga čakam, lahko pa zberem pogum in grem sama proti dežju.

 

Po moje, če preživim to obdobje, bom točno to naredila...

v bistvu komaj čakam na to...

 

Zadnjič me je kolegica naučila počasi hodit.

to se zdaj učim. Učim se spet nazaj, vse tisto, kar mi je ušlo vmes, medtem, ko sem mislila, da živim, a v resnici sem samo hitela, mimo sebe, mimo ostalih... do nekega cilja, ki me pusti prazno, enkrat ko ga dosežem.

To ni to, kar naj bi po moje bilo življenje....

If the sun shines in your soul, what does it matter if it rains outside.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

 

Nekoč sem v arhivu, ko sem sicer iskala nekaj drugega, naletela na domobranski časopis iz 2. svet. vojne in moram reči, da takšne propagande, ki bi izžarevala toliko psihopatologije še nisem videla. Slike in teksti, ki spominjajo na najhujši nacistični antisemitizem ali protičarovniško gonjo. Partizani in partizanke so v besedi in sliki prikazani kot brezvestni, brezbožni, zločinski, promiskuitetni ljudje, ki so se zatekli v gozdove, da bi izživljali svoje najnižje nagone. Najbolj pa so bile na udaru partizanke, ki so se po njihovem šle borit v gozdove samo zato, da so lahko neomejeno izživljale svojo pohoto, ker kaj bi sicer poštena, krščanska ženska počela v gozdovih? O borbi proti okupaciji ni niti besede.

 

 

 

jahh...o zgodovini vem bl malo, v šoli sem jo večinoma preplonkala.....

sam, se mi je pa utrnilo zdaj, ko sem tole prebrala...spomin na gojenko doma upokojencev, ki mi je vsa žareča pripovedovala, kako pestro in aktivno spolno življenje je imela v partizanih, da je ko je bilo konec vojne, je vzela prvega v zakon, ki jo je hotel imethttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif morda je pa vse res...

Obečanje ludom radovanje...


Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Vzrokov za razvoj domobranstva je bilo več. Dejstvo je, da so ljudje marsikje verjeli kleru. In marsikje je kler ščuval ljudi proti partizanstvu, ne samo proti komunizmu, proti partizanskemu gibanju v celoti (seveda ne vsi, nekateri so se uprli nacizmu, pomagali partizanom, itd). Pa ne samo proti partizanom, proti vsem, ki so bili kakorkoli povezani s partizani, preklinjalo se je matere, ki so rodile partizane. Cerkev je recimo imela veliko razlogov za strah pred izgubo privilegijev, moči in premoženja. In je aktivirala svoje podanike v obrambo pred tem 'zlom'.

 

Nekoč sem v arhivu, ko sem sicer iskala nekaj drugega, naletela na domobranski časopis iz 2. svet. vojne in moram reči, da takšne propagande, ki bi izžarevala toliko psihopatologije še nisem videla. Slike in teksti, ki spominjajo na najhujši nacistični antisemitizem ali protičarovniško gonjo. Partizani in partizanke so v besedi in sliki prikazani kot brezvestni, brezbožni, zločinski, promiskuitetni ljudje, ki so se zatekli v gozdove, da bi izživljali svoje najnižje nagone. Najbolj pa so bile na udaru partizanke, ki so se po njihovem šle borit v gozdove samo zato, da so lahko neomejeno izživljale svojo pohoto, ker kaj bi sicer poštena, krščanska ženska počela v gozdovih? O borbi proti okupaciji ni niti besede.

 

Večinoma se pa ta besednjak ni kaj dosti razlikoval od okupatorjevega, po katerem so bili partizani umazani, razcapani, zločinski banditi, ki si ne zaslužijo drugega kot likvidacijo ali kaj hujšega.

 

O nastrojenosti proti partizanom v naših krajih pa ne vem kaj dosti, tisto kar vem, ni povezano s premoženjem ali ogroženostjo ljudi. Moj ded je recimo poznal človeka, ki ga je ovadil okupatorju, pa mu je odpustil, ker je poznal vso izkrivljenost propagandne mašinerije in sta v miru živela do konca nekaj km narazen. So pa bili v naših krajih ljudje, ki so sodelovali s partizani, ovadeni s strani domačih izdajalcev in poslani v Dachau. Kot povračilni ukrep zaradi partizanskih akcij je bilo s strani okupatorja veliko vasi požganih do temeljev (nekatere niso nikoli ponovno oživele). Ljudje poslani na različne konce v internacijo. Dogajala so se obešanja, streljanja talcev, itd. Na drugi strani meje so vaščane zgnali v prazno stavbo in jih žive zažgali. Demonstracija moči kolonizatorja pač in opozorilo, kaj sledi uporu.

 

In kdaj se je to zgodilo? Verjetno ko je KPJ prevzela monopol nad narodno osvobodilno borbo, na začetku, so se okupatorju uprle skoraj brez izjeme vse politične frakcije v Sloveniji. Tudi neke blazno velike logike ne vidim v tem, da pa bi nekdo kr tko iz čiste ljubezni do Nemcev začel kolaboracijo z njimi.

Tako štajerska, kot primorska, sta imele slabe izkušnje z germanskimi in romanskimi nadvoditelji..

Dolenjska ima eno drugo specifiko, slednja je bila vedno daleč od neposrednega vpliva okupatorjev, z Nemci so se koker tolk dober razumel (Kočevarji)

in , kar je bistvena razlika, tako kot danes, so tudi takrat bili premožnejši od ostalega dela Slovenije.. pač pridnost, stiskaštvo, previdnost..

 

 

 

Dejstvo pa je, mimo vseh tožarenj ovajanj in ne vem katerih subjektivnih pogledov na stvar dedkov iz žlahte, da je edino partizanska vojska seb jemala pravico, da je konfiscirala imetje brez odškodnin ali plačila,

nacionalizacija se je začela že med vojno..

Vsi tisti, ki so nekaj imeli, so bili ob premoženje in veliko teh tudi ob glavo..

 

 

In prepričan sem, da bi si marsikteri današnji volivec levice, če bi mu nad glavo visel odvzem premoženja, sodeloval z okupatorjem..

 

Seveda je pa cerkev, v komunizmu prepoznala večje zlo kot v nacizmu ali fašizmu, kar se je izkazalo kot napaka..

 

In za napako so drago plačal

 

...

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mene duši, tišči, dihat ne morem, takšne notranje stiske imam. Grozno me je strah. Bojim se, da moje mami ne bo več naslednje leto poleg mene.

Slišat od nje ... raje umrem kot pa trpim ... ko to boli.......

 

Še dobro, da se moja sestra dokončno vrača iz tujine, da mi bo v oporo. Imava lep odnos.

 

Skušam bit optimistična, in gledat pozitivno, a je zelo težko.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mene duši, tišči, dihat ne morem, takšne notranje stiske imam. Grozno me je strah. Bojim se, da moje mami ne bo več naslednje leto poleg mene.

Slišat od nje ... raje umrem kot pa trpim ... ko to boli.......

 

Še dobro, da se moja sestra dokončno vrača iz tujine, da mi bo v oporo. Imava lep odnos.

 

Skušam bit optimistična, in gledat pozitivno, a je zelo težko.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crossfingers.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wizard.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif

 

vse bo uredu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

Barve dneva

 

 

2. Točno vem, kakšne sandale bi, pravzaprav natikače, s čisto malo petke, ki se obujejo med prvi in drugi prst, s širokimi trakovi in veliko vintage pentljo. Da bi pa to iskala po trgovinah.... to se mi zdi pa prvovrstna perverzija s časom. Če me poiščejo, bodo moje, če ne, ne.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif ne govori...mene so našli-kot ulito-ampak čist nepotrebno- škarpet dost se nabralo v vseh letih-čist nepotrebn strošek- sam ehte leder mehko ko baržun, peta neka vzmetena, pa tak so seksihttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

 

 

5. Tako sem hvaležna za par ljudi ob meni, ki jih ni strah potopiti se v vse te moje plasti in res vedo, kakšna je barva mojih oči. »…to be sure, I am a forest, and a night of dark trees: but he who is not afraid of my darkness, will find banks full of roses under my cypresses…«

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon15.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon28.gif sem trikrat prebrala,v ta prvo sem takole- tako sem vlažna....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_eek.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/whistling.gif pa se mi je res že čist skisalo...globoke besede in globoke misli, mene pa sama perverzija....

Obečanje ludom radovanje...


Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz sem pa cel teden v Španiji sanjala churrose in se pametno odločila, da si jih privoščim na koncu, v Valenciji, ker so tam kao najboljši. Za zajtrk, z vročo čokolado ali s cafe con leche .. In bila na koncu cel čas Valencije mrtvo mrtva, da mi ni pasalo jest nič, cukrov sem se pa na daleč izognila, ker mi je poleg vsega še na želodec udarilo. In sem ostala brez. Zdaj razmišljam a so trojanski krofi slučajno približno dober približek, da bi se splačalo zapeljat ponje, ampak mislim, da me bo prej minilo...

 

Kremšnite pa :D Sem se smejala v Avili, na poročnem meniju smo imeli nekaj, čemur sva midva rekla ribji burek (v tako listnato testo zavita mešanica bakalarja in špinače in sira in še nečesa .. saj je bilo dobro, ampak res .. ideja za burek :) ), za sladico je bila pa - njihova verzija kremšnite. Iste sestavine: testo, rumena krema, smetana, samo drugače sestavljene skupaj .. In dvakrat smo to jedli, enkrat v normalni restavraciji za sladico pri kosilu in enkrat tole bolj fensi poročno varianto. Očitno nekaj čist običajnega za Avilo .. Toliko o naših specialitetah :)

 

Drugače sem pa že precej zdrava. Glede na to kako me je sesulo, je šlo hitro. Smo si prejle privoščili sprehod v mesto, se dobili še z drugo polovico enako bolne družine ... In prvič sem prišla v kavarno v stari LJ, tam kjer tudi prodajajo kavo .. se odpravljam že par let not pa še ni bilo prave priložnosti, danes so mi pa razložili, da je zgornje nadstropje fajn za malčke pustit plezat okol ;) In evo, juhej, malo spraševala, malo na dolgo razlagala in na mizo dobila najbolj idealno možno kavo zame <3 Seveda je šla še z mano domov potem ena porcija :) Grenka, z okusom in čisto nič kisline zraven.

WHEN LIFE PUTS STONES IN YOUR WAY

BUILD SOMETHING NICE OUT OF THEM

 

loesje

 

 

Spet nazaj -

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Koseze ? To je tretja vas od moje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif ...Dravlje Podutik Koseze . Koseze so zame ribe poleti...v potujoči ribarnici bivšega kuharja . Je kislo zelje pozimi dvajset metrov stran od te ribarnice. Je servis za motorka, kadar se pokvari . Je koseški bajer, kamor vsake dve, tri leta prinesem preveč namnožene zlate ribice iz mojega ribnika. Ob štirih zjutraj, da me noben ne vidi . In je slabo vest vzbujajoči bivši sošolec , sedaj klošar , ki si je za svojo destinacijo izbral koseško tržnico . Fant je iz dobro situirane familije, tudi sam doštudiral, delal. Šla sva na kofe, ko sem ga prvič zapazil tam ... neobritega par dni , razcapanega, s flašo jeruzalemčana v roki , ki jo je delil s tovarišijo . Nič nisem spraševal zakaj, on ni nič povedal ... govorila sva tja v tri dni nekaj . Njemu bilo nelagodno, meni potem tudi. In zdaj hodiva en mim drugega ... je lažje tko, ker sva v različnih vesoljih http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

 

Tud jaz bi šel na morje, če bi bila slana luža tule za vogalom ...petnajst minut ježe stran http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . Da mi je na dohvat ruke moj hladilnik, postelja , konjske duše in zlate ribice . Vse obveznosti, ki ti gredo na živce vsakodnevno in jih istočasno pogrešiš takoj, ko jih ni... . Pod istimi pogoji bi hodil tud smučat . A je to definicija za zapečkarja ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/fish.gif ? Sem si pa obljubil kakšen dan plime in oseke, ko končam tole košnjo . Dvajset nakladalk sem zvozil domov te dni. Danes nas čaka še baliranje dvesto kock in potem do Srede še en manjši rukar... zadnjega pol hektarja . Košnja je, ko je seno vsepovsod. V seniku, po dvorišču , v mislih, v čevljih , za vratom, v balah , v žepih hlač, v pralnem stroju. Drži se nogavic in vonja se ga povsod . Dehidrira telo in duša ga je sita vrh glave ... . Ona bi morje ... in to čez črnokalske ride , ne po avtocesti .

 

Jutro je ... žareča kugla, šunder avtomobilov, kamničan piska kot kos na brezi pred balkonom . Prinašalec časopisov brni na motorju in slišim dva tam zunaj, ki se ogovarjata z dobro jutro . Jutro je sad ljubezni matere noči in včerajšnjega dneva . Dan na dan to počneta ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Globok priklon!

 

Spomnim se definicijo Kosez, ki jo je podal Sašo Vrtnar, Dragaš, edin diler, ki se je s tem javno hvalil, in bojda celo si je izvolil film snemat tak avtobiografski z Okornom celo..

Da so Koseze v bistvi naselje urbanih "čefurjev" in da se po tem ločijo od onih iz Štepanjca i Fužina..

 

Drgač se jih pa samo mimobežno spominjam, tm sem imel randije, parkiral na parkirišču pred Mercatorjem, pa tm v Podutiku smo ga tut neki sral včasih, to pa je tm nekje zraven a ne? pa moja je imela (ima) ginekologa, mal naprej v Dravljah, čez avtocesto..

 

 

V petek bili na Momčilu Bajagiću Bajagi, ful neposrečeno ime za sicer precej kvalitetnega glasbenika

 

Sem pa prišel do naslednjega sklepa..

 

Ko se posmehujemo vernikom, pa se čudimo kako lahko slede Alahu, kristusu, s tako vnemo, k ovce..

Je dovolj da gremo na kak rock ali hevi metal koncert, ma kr na vsak koncert, pa si mal iz nevtralne prizme ogledujemo. oboževalce.

če to ni enako k religija in čist povsem enaka ovčereja, naj me bes lopi.

 

če bi glasbenik v fazi izvedbe d best štiklca rekel" zdej se pa fuknte čez prepad, bi vsi do zadnjega to tudi naredili, od publike mislm,

 

tko da vse to je ovčereja od navijačev na stadionu, do koncertov do verskih shodov..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mene duši, tišči, dihat ne morem, takšne notranje stiske imam. Grozno me je strah. Bojim se, da moje mami ne bo več naslednje leto poleg mene.

Slišat od nje ... raje umrem kot pa trpim ... ko to boli.......

 

Še dobro, da se moja sestra dokončno vrača iz tujine, da mi bo v oporo. Imava lep odnos.

 

Skušam bit optimistična, in gledat pozitivno, a je zelo težko.

to sem tudi jaz slišala in debelo pogoltnila takrat.

ampak veš, je treba slišat v srcu kaj ti pravi...ker ne reče zastojn, da te bolečine ne more več prenašat.

dovoli ji, da jo neha bolet. saj jo imaš rada.

in še vedno bo ob tebi. samo dovoliti ji moraš.

 

 

Nič, za mano je hecen vikend. V soboto tržnica- ki se prvič izkazala za popolno katastrofo. Saj, če bi jaz brala še kaj drugega, bi vedela, da bo športni vikend, zastojn gondole in takšne...in da bo mesto izpraznjeno. vročina ni nič pripomogla. ob enajstih dalje ni bilo žive duše nikjer...sem ob enih že klicala, daj pridite po mene, jaz bom znorela tule...no, niso prišli, ker kao popoldne pa bodo ljudje...no, so komaj ob petih nekje začeli hodit, ob šestih pa smo spakirali, ker do takrat imeli čas...in v tisti pičli urici prodala malenkost...malenkosthttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

včeraj so naši dvojčki spet slavili svoje rd - od nečakinje ta mala 5let, nečakova žena (ne vem koliko), foter -69 let in sestra..(no se ne pove)...prenažirali se cel dan. od skutinih tort, do nuteline torte...pa peciv, pa roštiljada...mah....zvečer samo padla od utrujenosti:)

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...