Vesoljni dnevnik LNF 27

[Pico Della Mirandola]

popolnoma te razumem...

 

in dodajam...

 

čist vsak mora met neko štalo v lajfu zgleda...

 

Eva kaj si strila da si kači verjela jebemti fetiš na črve

[A65]

Cookie, nobenemu ti ni treba razlagati, zakaj si v svoje življenje (za ohranitev lastne identitete in identitete tvojih) morala uvesti taka pravila, kot jih imaš. Vsakemu je dana ta možnost; če jo mora oz. če jo uporabi (kar včasih pomeni tudi vztrajnost postavljanja meja odraslim) oz. kako jo izkoristi, je njegova stvar. In če ozavestiš, kaj konkretno v tvoji primarni družini ni klapalo in da ubereš sam drugačno pot, je to samo za pozdravit, ker so vedno ponujene tudi t. i. 'lažje poti'. Z vnuki se pa na dolgi rok ne da manipulirati, otroci imajo te senzorje še kako aktivirane.

 

Veš, kaj mi je že od vsega začetka pri tistem, kar se da razbrati iz tvojega pisanja, všeč? Da si ena taka, fejst mami, pri kateri bo Razbojnik smel raziskovat življenje in ki bo ob njegovi poti tudi takrat, če bo kdaj rabil priti kako prasko popihat.

[Silvija]

Cookie, a big hug http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

[Cookie]

popolnoma te razumem...

 

in dodajam...

 

čist vsak mora met neko štalo v lajfu zgleda...

 

Eva kaj si strila da si kači verjela jebemti fetiš na črve

jp. eni tuki, drugi tam, tretji kje drugje,..

 

Hvala A65 http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

[Silvija]

Cookie, nobenemu ti ni treba razlagati, zakaj si v svoje življenje (za ohranitev lastne identitete in identitete tvojih) morala uvesti taka pravila, kot jih imaš. Vsakemu je dana ta možnost; če jo mora oz. če jo uporabi (kar včasih pomeni tudi vztrajnost postavljanja meja odraslim) oz. kako jo izkoristi, je njegova stvar. In če ozavestiš, kaj konkretno v tvoji primarni družini ni klapalo in da ubereš sam drugačno pot, je to samo za pozdravit, ker so vedno ponujene tudi t. i. 'lažje poti'. Z vnuki se pa na dolgi rok ne da manipulirati, otroci imajo te senzorje še kako aktivirane.

 

Veš, kaj mi je že od vsega začetka pri tistem, kar se da razbrati iz tvojega pisanja, všeč? Da si ena taka, fejst mami, pri kateri bo Razbojnik smel raziskovat življenje in ki bo ob njegovi poti tudi takrat, če bo kdaj rabil priti kako prasko popihat. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Veš kaj pa meni...da je (si) ena fejst babnca, ki ve kaj hoče in to pošlihta...kar pa ne pomeni, da je to zato lažje ali da človeka ne boli...

 

Jz sem priterala celo stvar na rob, kot v pesmi A. Šifrerja za zobarco. Tako zmantrana, da sem zbolela, prav grdo kašljam in zapacana s sluzjo. Še vedno govorim o šihtu. Abnormalno. Grem počasi domov, pa bom danes vseeno doma še nekaj končala, pol pa ne hebem žive sile vsaj kak teden.

[butl]

 

Ohranjanje mej - to je ključno za nek normalen relejšnšip. Če jih prestopaš, ker jih sploh ne zaznavaš in ti je to normalno, ne pomaga nič, tut pogovor ne. Žal, govorim iz izkušenj. Pomaga dosledno držanje mej in distanca. Fizična, psihična. Da sprejmeš, da si sam odgovoren zase, za svojo familijo, da se ne zanašaš na nikogar, ne v smislu čuvanja, ne v finančnem smislu. Da si nenazadanje odgvooren tudi za lastna čustvena stanja in odzive.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Cookie]

Oh, Cookie (pobož).

Pri takih scenah bi jaz že davno tulila. Dobra si!

Ne. Butasta. Naivna. S prekratkim spominom. Ker dovolim nekaterim preveč. Ker nimam normalnih vzorcev od doma, okolice in se sproti lovim kaj (mi) je še ok in kaj ne. In to povem - večkrat.

Delam na postavljanju mej, ohranjanju le-teh. Za okolico sem vse, samo človek ne. Pa kaj pol: jaz vem kdo sem, kaj sem in česa sem zmožna!

[lia II]

štale ja..

 

bemu sunce, pr men je že cel lajf....

 

takozvani avgijev hlev, tud če spelem reko notr se ne da spucat dreka....

 

sam da sem zdaj pa res v riti - v vlogi vršilke dolžnosti tašče se počutim še najbolj butasto...

 

najhuje je to, da se še dobro spomnim kak je meni bilo kot snahi...ja ...ko me je prvilč vidla me je vprašala koliko glav govedi mamo doma v štali:)

ehhhhhhhhhh, sam življenje gre pa dalje, škoda da so Radana priprli, men je sam tega groza, da bi mi snahe rit brisale pa me lovile, ko bom bbežala od doma....ali boh ne daj zetorji.

[anne]

1. Ne. Butasta. Naivna. S prekratkim spominom. Ker dovolim nekaterim preveč. 2. Ker nimam normalnih vzorcev od doma, okolice in se sproti lovim kaj (mi) je še ok in kaj ne. In to povem - večkrat.

Delam na postavljanju mej, ohranjanju le-teh.

3. Za okolico sem vse, samo človek ne. Pa kaj pol: jaz vem kdo sem, kaj sem in česa sem zmožna!

1. Meni se ne zdi, da bi bila karkoli od navedenega.

 

2. To, da delaš spremembe, je pohvale vredno.

 

3. Boli te k za okolico, bistvena si ti in tvoji najožji bližnji. Kaj vi imate, kaj vi počnete, kakšne odnose imate, kako furate in se razumete. Ostali so samo motnje, ki jih lahko izklopimo. Če ne drugače, pa z distanco. Najprej tudi v glavi. Šele iz tega lahko sledi naprej.

 

Saj ne, da bi hotela biti pametna, ker bi najbrž v podobni situaciji padla na polni črti, ampak a tvoj pa se ne more pogovoriti, dogovoriti, postaviti meje?

[Pico Della Mirandola]

1. Meni se ne zdi, da bi bila karkoli od navedenega.

 

2. To, da delaš spremembe, je pohvale vredno.

 

3. Boli te k za okolico, bistvena si ti in tvoji najožji bližnji. Kaj vi imate, kaj vi počnete, kakšne odnose imate, kako furate in se razumete. Ostali so samo motnje, ki jih lahko izklopimo. Če ne drugače, pa z distanco. Najprej tudi v glavi. Šele iz tega lahko sledi naprej.

 

Saj ne, da bi hotela biti pametna, ker bi najbrž v podobni situaciji padla na polni črti, ampak a tvoj pa se ne more pogovoriti, dogovoriti, postaviti meje?

 

 

ne bi izbral ženske kot je Cookie če bi lahko...oziroma to znal..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[A65]

 

>>>ne bi izbral ženske kot je Cookie če bi lahko...oziroma to znal..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png<<<

 

 

 

Kaj pa vem: človek, ki postane tvoj partner, ima vrsto kvalitet, tistega kar te pri njem privlači, kar imaš pri njem rad, da se odločiš z njim živet. Predvsem pa, da so kompatibilne s fintami, ki si jih imaš tudi sam - saj ni noben popoln.

 

Včasih je lažje sam zastavit pogajanja oz. debato (pa naj ti je to še tak napor), kot pustit v ring nekoga, ki vpije in izvede takoj nekaj knockoutov (zakon glasnejšega oz. močnejšega) - ob tem pa položi še tvojega trenerja (napisano v metaforah). Komur je diplomacija (ne hinavščina) položena v zibelko, je res srečkovič. Mi kar v očeh zaigra, ko imam priliko kakšnega zverziranega v tem poslušat oz. opazovat. Ajd, če bi šel malo čez t. i. 'rob', bi se pa že aktivirala, da malo 'pogladim' situacijo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Splošno znano je, da je z ženskami treba - znat. Nekatere pa pred moško avtoriteto celo samodejno stopijo korak nazaj.

[Aliana]

Mah, moji zeti in snahe bodo pa mene simfali, ker ne bom hotela vnukom dajat bonbonov in ker jim ne bom skoz za hrbtom stala, da se ne bi slučajno kdo udaril pa verjetno jih bom slacila, ko se mi bo zdelo, da so jih starši preveč oblekli tko al drugače bom dobila lekcijo nazaj

 

Samo je res, no, samo dojet meje bližnjega in se jih približno drzat pa bi moralo bit ok. Ne vem, za začetek mogoče samo probat slisat, ko je nekdo tecen, užaljen in na vse načine kaže, da mu nekaj ni..

 

Pijem tisto super duper kavo iz cafetina, brez vsega, da vidim, če mi je res tko dobra. In je, tudi brez vsega je fajn.

 

Novo pri nas, tamala preboleva virozo, kuha ponoči, čez dan je ok. Je pa danes rekla, da je lačna, kar je pri njej znak, da je že ok. Vmes se je naučila kolo vozit, je I. na bolhi našel enega retro mini ponija, po moje ga ne bo dal iz rok, tudi ko ga bosta otroka prerasla tole direkt iz poganjalcka na kolo brez kolesckov deluje. Samo pedala je morala zastekat.

 

Tamali je pa lustkan, ko pleza vsepovsod. Tole je meni najbolj lustkan del dojenckastega obdobja, ko niso več nepremičnine, ampak postanejo samostojni in te ne rabijo več za vsak premik.

[lia II]

večina ljudi ima podobne izkušnje in jih ureja tako, kot jih v danem času, življenskem obdobju in razmerah zna ... zdaj imaš težave s taščami, čez 25 let pa si boš izkusila še snaho ali snahe, pa "fukjene" zete, če boš imela še kako hčero ... pa tak ... ker, zelo malo verjetno je, da bo šlo vse gladko ...

po principu življenja niti ne sme biti enostavno ... ker ... saj veš ... sem nisi prišla na dopust ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

in ne pozabi ... poskusi se priliznit tašči in jedla ti bo iz rok ... mogoče se da ...

 

 

včasih se ne da... včasih je preveč bistra, pa te kuj skuži....

včasih pa kakor zmaj stoji na okopih- nisi iz prave familije, nimaš prave materialne podlage- beri koliko glav živine, koliko hektarjev gozda maš al pa dnarja na računu....

 

 

drugače mi je pa všeč tale tvoja misel - nismo tu, da bi bili na dopustu

 

sam jaz sem pa tako crknjena, da bi me lahko kuj položili k počitku...in če si zmatran, ti ne gre nič od rok, še najmanj pa odnosi pa komunikacija

[Pico Della Mirandola]

>>>ne bi izbral ženske kot je Cookie če bi lahko...oziroma to znal..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png<<<

 

 

 

Kaj pa vem: človek, ki postane tvoj partner, ima vrsto kvalitet, tistega kar te pri njem privlači, kar imaš pri njem rad, da se odločiš z njim živet. Predvsem pa, da so kompatibilne s fintami, ki si jih imaš tudi sam - saj ni noben popoln.

 

Včasih je lažje sam zastavit pogajanja oz. debato (pa naj ti je to še tak napor), kot pustit v ring nekoga, ki vpije in izvede takoj nekaj knockoutov (zakon glasnejšega oz. močnejšega) - ob tem pa položi še tvojega trenerja (napisano v metaforah). Komur je diplomacija (ne hinavščina) položena v zibelko, je res srečkovič. Mi kar v očeh zaigra, ko imam priliko kakšnega zverziranega v tem poslušat oz. opazovat. Ajd, če bi šel malo čez t. i. 'rob', bi se pa že aktivirala, da malo 'pogladim' situacijo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Splošno znano je, da je z ženskami treba - znat. Nekatere pa pred moško avtoriteto celo samodejno stopijo korak nazaj.

S tem ko sem gornjo modrost, brezplačno, samo za vas, napisal.. nisem namigoval, da gre za pokveko, šlevo in slabiča..Pač pa da teh zadev ne zna ali noče delat.. Iz konteksta je razvidno da je samo Cookie tista ki bije družinski mejaški boj.. on bo verjetno bil boj s sosedom za meja od parcela.. Lazarji so spet domena Cookie... in tako dalje.. kompaktibilnost se tukaj pozna..

 

Je pa tko, dejansko te pri partnerju privlači tisto, kar ti pri tebi manjka, podzavestno...

[Pico Della Mirandola]

jaaa ... forumi so enostranska zadeva ...ljudje se potožijo ... iščejo podporo ... iščejo odgovore in nasvete ...

v bistvu pa ... ne glede ali gre za odnose med partnerjema ali s starši ... ecetera ... pri vseh prepirih in prcarijah sta udeležena vedno vsaj dva ... in tudi za dialog sta potrebna vsaj dva ...

če berem Amalijo, Bingo Bongo ali Angelit je dovolj da si sam za dialog

[Cookie]

...

 

Novo pri nas, tamala preboleva virozo, kuha ponoči, čez dan je ok. Je pa danes rekla, da je lačna, kar je pri njej znak, da je že ok. Vmes se je naučila kolo vozit, je I. na bolhi našel enega retro mini ponija, po moje ga ne bo dal iz rok, tudi ko ga bosta otroka prerasla http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png tole direkt iz poganjalcka na kolo brez kolesckov deluje. Samo pedala je morala zastekat.

 

Tamali je pa lustkan, ko pleza vsepovsod. Tole je meni najbolj lustkan del dojenckastega obdobja, ko niso več nepremičnine, ampak postanejo samostojni in te ne rabijo več za vsak premik.

wiiii, naš tudi že kolesari (brez koleščkov). Poganjalček je res super za ravnotežje in koordinacijo.

[angelit]

je zginu moj post v katerem se napihujem, da mi bo šef skeširal avto.

 

pa čisto na lepe oči... na bazi medčloveške ljubezni upam... wow.

 

sej bom vračala sproti.

 

juhuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuhuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu

[anne]

Lili, se zelo strinjava, sem pa res na hitro povzela.

 

Povem tudi iz lastnih izkušenj, ko je pač prišlo do distance, rasti, zrelosti, kako drugače je pogledati na vse skupaj in kako drugačni postanejo odnosi že če samo eden drugače pristopa k njim, kako morda uvidiš tudi vzroke drugih, zakaj se obnašajo tako, kot se. Pa čeprav te razkurijo in se z njimi nikakor ne strinjaš, si pa vsaj sposoben videti drugi vidik njihovega obnašanja in jih razumeš, čeprav ne odobravaš.

 

Seveda so še vedno triggerji, največji izziv razna družinska praznovanja, seveda se še vedno zalotimo v starih vzorcih, a se vidi velika razlika, velik napredek. Vem pa, da je od mene odvisno, če me bo enaka pripomba prizadela enako kot kdaj prej oziroma kako bom nanjo odreagirala. Sem pa opazila še to, da tudi določene stvari, ki so me pri bližnjih zelo motile, dejanja, besede, jemljem drugače, torej pač recimo znižam kriterije, požrem kaj in mi ne pije več toliko živcev, pa niti ne, da bi se ekstra mučila, enostavno kot stranski učinek vsega skupaj.

[silver]

Ehhh , miška mi je poginla in se mučim s touchpadom ... skačem na profile namesto na poste,

kurzor se skriva in ga bezam ven iz kotov ekrana. Odpirajo se meniji, za katere nč ne vem, da

sem jih zahteval . Kucam , kot da bi hodil po minskem polju ... počas in previdno ... kuc po kuc

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Tule pri nas je jutranji šunder ptic . Najprej se oglasijo vrabci z breze pred hišo in iz sosedovga

drena. Nato začno žvižgat kosi . Kosjih parov je letos več kot prejšnja leta , vran pa manj . Sinic

je za vzorec, lastovk je tudi veliko...v dveh hlevih so spletle gnezda . Je pa to bolj večerna sorta ...

zjutraj so krmežljave . Od tašč letijo samo taščice ...

 

Men pa živce pije moja nezmožnost ocene, koliko časa zahteva kakšno delo. Odkar pomnim , mi

to ne gre od rok oziroma od organa, ki to zmožnost zagotavlja . Verjetno mi ga Vsemogočni ni

vgradil, al je pa zakrnela škart kitajska roba . Bog je vesoljni globalist ...

 

Toplo je za tale letni čas. Češnje rdečijo, pa čeprav so še čist drobne . Tud jaz bi šel na morje ... kot gold.

Ker sem pa samo srebrn, še ne grem . V Nedeljo smo bli na Zbiljah in je dišalo po ribah ... iz kuhne .

Labodi na obali se derejo kot prehlajeni galebi. Tko lepi ptiči, pa tak počen glas ...

[butl]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Ne pozabt še nekej.

 

Tašča in tast sta ti hudo hudo podobna, velik blj kt si želiš. V dobrem in mal manj dobrem. Tko kt mama in ata.

Včasih se to vid iz avijona, včasih morš pa pogledat mal blj not. Ampak tko je. Aja...tud partner je slikca vseh štirih.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg

[Silvija]

Jaz sem imela čudovito taščico. Žal pa smo bili z njo prekratek čas, še otrok nisva imela. Pravijo, da Bog taboljše najprej k sebi pokliče http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif . Je pa moj imel težave, no vsi smo jih imeli, z mojim očetom, torej tastom. Tam pa res ni bilo druge, kot distancirat, kar se je dalo, jaz kot hčerka, sem pa tudi držala prvi obrambni okop. Itak se nikoli nisem kaj preveč pustila pod njegov vpliv, kar pa ne pomeni, da sem bila brezčutna, ali da me ni prizadevalo. So mi pa vseeno privzgojili nek čut, da se nisem mogla kar požvižgat, v smislu: ni vas. Moj brat, recimo, se je precej bolj distanciral, prišel enkrat, dvakrat na leto, čao amoremio. Midva sva sproti odrejala dozo druženja, tudi glede na osebno stanje in koliko se je nama ljubilo naložit. Ju skušala pač sprejemat, sploh fotra, zdaj, če se vse življenje ni bil pripravljen spremenit, se tudi zdaj ne bo. In če je mama prenašala celo življenje nek odnos, kaj naj zdaj? Saj je živela po najboljših močeh kot je vedela in znala. Kaj boš zdaj pred tem utečenim stanjem? Je pa res, lahko toleriraš občasno, ne moreš pa slabih odnosov prenašat vsak dan. Že vsakdo ve zase in vsakdo ravna kot meni in čuti, da je prav oz. zmore.

 

[Pico Della Mirandola]

Opažam veliko nehvaležnost na tem forumu. prav nihče se ni potrudil, da bi mi napisal kakšno pohvalo za moj nesebični trud, da se namest vas, bojujem s tukajšnjo spamerko, ki misli, da lahk svinja koker hoče, ker je z administratorko v nekem sorodu.

 

Ni vas treba biti strah, olajšajte dušo.. recite bravo Pico... odrešil si nas zmaja ki bruha smeti..

 

kšna bi mi lahk tut dala zarad tega,..

 

 

pa nč

[zalaya]

Butl... zanimiva trditev...

 

Moja ex tašča je ena imenitna ženska, s katero se še danes dobro razumem, prav prejle sem ji voščila ob rojstnem dnevu. V tistih sedmih letih, ko sem bila uradna snaha je zame naredila več kot je moja mati v vseh letih skupaj. Takšno taščo je vredno imeti. Kapo dol! Še danes se razumeva, k njej se lahko obrnem po nasvet kadarkoli. Nikoli mi ni očitala ne ločitve, ne vzgoje otrok, ni poklroviteljska, zna povedati kar človeku gre brez žaljenja ali poniževanja, njeno mnenje je tehtno, lahko rečem, da je čustveno izjemno inteligentna. In je popolno nasprotje moje (pokojne) matere.

 

Dočim ex tast.... bog, ta človek je pa bil vse prej kot človek .... in je bil popolno, ampak res popolno nasprotje mojega očeta.

 

Mama mojega dragega je bila pokojna še preden sva se midva bolj konkretno spoznala, njegov oče je bil pa zadnja štiri leta svojega žiljenja brez nog in sem ga negovala, pa sva se kar dobro razumela.

 

Ne vem kakšna sem jaz kot tašča, se mi zdi, da ne preveč cenjena. S snaho nisva ravno na isti valovni dolžini. Njeni očitki letijo predvsem v to smer, da sem popolnoma neprimerno vzgojila sina, (pa tudi ostala dva) - beri - nisem jih naučila kimat in dovolila sem jim razmišljati s svojo glavo...

 

V njuno vezo se ne vmešavam, prav tako ne v vzgojo otrok. Včasih prekršim kakšno njeno pravilo, sicer nenamerno, ponavadi jo pa vprašam kaj lahko in kaj ne. In se tega držim, vsaj trudim se.

 

Včasih je res teško. Če sem na distanci ni prav, če se približam ni prav, če ponudim pomoč ni v redu. če je ne pa spet ni prav. Nekako sem vse skupaj prepustila toku in njihovi pobudi.... Edino žal mi je, da imam premalo stikov z vniukoma....

[Pico Della Mirandola]

jst zase lahko rečem, da sem perfekten človek, z najizjemnejšo čustveno inteligenco ki jo ta svet premore..

 

Moji starši imajo vnuke kadar si zaželijo, nikoli enega očitka v smer razvajanja ali katerokoli drugo pametovanje.. naučil sem se v lajfu da čustveno inteligentnim ni treba prevajat, razlagat, ironizirat, ker vse razumejo oni preostali pa itak nič, zato se je truditi brezveze.

 

 

Tudi tašče nisem nikoli ne na gobec ne z middle kickom v jetra.. preprosto.. razumem da mora na svetu obstajati tudi golazen... verjetno ima tudi slednja nek svoj namen, če druzga ne da drek žre in razkraja trupla..

 

in tudi tašči, čeprav sodi v skupini nevretenčarjev.. pripeljem otroke kadar koli si želi in tudi v njene. sistemske metode ne posegam..

 

tako da imajo moji otroci vsaj 5 različnih vzgojnih prijemov

 

toda če pravimo da je fajn da se froc uči več jezikov

 

potem tudi več vzgoj ne škodi..

in je pri tem vseeno kakšen je najin odnos.. otrok ne dobi samo takrat kadar otrokoma dela krivico

[Boudika]

Glede podobnosti z ljudmi, ki nas obdajajo - ljudje razvijamo najmočnejšo dinamiko s tistimi, ki so nam zelo podobni ali pa s tistimi, ki so zelo drugačni od nas. Če bi bili samo s tistimi, ki so nam zelo podobni, se ne bi razvijali, rastli, ne bi bilo ozaveščanja in napredka. Če bi bili pa samo s tistimi, ki so zelo drugačni, nekompatibilni z nami, bi se pa najbrž sesuli. Včasih se najdemo s tistimi, ki so na iste življenjske izzive odgovorili s povsem nasprotnimi rešitvami. In tukaj ponavadi ni možnosti za dolgotrajen odnos.

 

Otrok pa prevzema vedenjske, vzgojne vzorce svojih skrbnikov. Bolj je pomembno, kateremu vzgojnemu vplivu je izpostavljen, kot kdo je njegov biološki starš. Včasih so stari starši tisti, katerim je otrok karakterno podoben. In potem se zadeva ponovi na vsaki dve generaciji.

 

V življenju gremo skozi različne faze in dozorevanja in če se spremenimo, nam stari odnosi mogoče ne ustrezajo več. Moj bivši pa sedanji sta v marsičem različna, in njuna starša sta tudi v marsičem različna (so podobnosti, so pa tudi pomembne razlike). In enako velja za moja starša in mene, kot tudi za tasta in taščo.

 

Sorodstvo mojega bivšega je bilo blazno posesivno, pa čeprav so živeli stotine kilometrov stran in smo se videli nekajkrat na leto. Čeprav sva z bivšim živela popolnoma neodvisno od njih, mi je bilo jasno, da se bodo vpletali v moje/najino življenje. Sedanja tast in tašča nikoli ne posegata v naše družinske meje. Lahko rečem, da ju imam rada, ker sta - zame seveda -, zelo fajn človeka. Se pa zavedam, da nimamo servisa babic in dedkov, da živimo povsem neodvisno, da se s starimi starši vidimo enkrat do dvakrat na mesec - če bi bilo drugače, stanje mogoče ne bi bilo tako harmonično.

 

Z materjo sem imela borbe, sem morala meje postavljat zelo na ostro - ampak ravno zato odnos zdaj funkcionira. Vem, kaj pozitivnega lahko kot babica prispeva, česa ne more dati in otroka imata pač od nje največ, kar pač lahko da. Staršev in tasta in tašče kot odrasel človek več ne rabim (nekoč bodo najbrž oni rabili mene), odnose vzpostavljamo zaradi otrok, zaradi tistega, kar lahko čustvenega dajo kot stari starši. In na tem področju sem zadovoljna. Mislim, da smo se vsi potrudili.