Vesoljni dnevnik LNF 27

[Silica]

Uncommon knowledge

[Silica]

V afektu jaz lahko izrečem marsikaj brutalnega. To me čisto nič ne skrbi - v smislu, da bi resnično tudi kaj naredila. Nevihta pride in gre. Meh, še uničila nisem nobenega predmeta že... kakšno desetletje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Sem pa tiho gojila sovraštvo nekaj časa in tisto me je pa začenjalo skrbeti. Zdej, če bi se misli in slike dejansko omesenile.... ne bomo verjetno nikoli izvedeli. Definitivno je pa to najbolj uničevalo mene; črna luknja sovraštva, nasilja, želje po maščevanju te vedno bolj vleče vase, dokler, predvidevam, ne obstaja čisto nič več drugega. Temu sem se potem zavestno odrekla; najprej sem mislila, da se je treba 'boriti proti' ... ali pa 'za'

Potem sem se odločila za sprejemanje - obstoja person(e) non grata, mojih občutkov v zvezi s tem itd itd, in, glej in se čudi, 'tema' se je začela razblinjati. Brez borbe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Takole je odpihnilo v veter kar nekaj demonov in vedno znova me čudi, kako lahko je to.

.....

 

 

 

 

Sicer pa sem prišla samo povedat, da se ne sprašujejo samo Ljubljančani, kdaj bo končno sonce in poletje... pa ajd, saj je še dober teden časa, da se tole uštima.

No in glih tole pišoči, je par sončnih žarkov sramežljivo posijalo na premočeno vasico....

 

Saj če odmislim oblake, sonce sije ves čas http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

 

Če bi bil omar tule, bi rekel - kam gre ta svet, še škorpije niso več škorpije http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif

[Silica]

Strašno sem tečna. Malo je nehalo padat, se namenim it ven, pa se spet ulije. Sam dež ni problem, sam se pa glih tolk pobliska in pogrmi, da mi ni najbolj prijetno. Potem se pa z viškom energije prekladam sem ter tja po bajti. Kaj čem s tem zdej.

[nataly]

No, ne vem...jaz sicer pazim, da ne izrečem kaj preveč žaljivega..čeprav se mi na koncu zdi, da zlapam vsega hudiča -jaz sem še vedno v dobri veri, da ta hudega še nisem niti začela govorit, a ostali -torej tisti na koga je ploha besed letala, pa vsi užaljeni...a jebatgasad...jaz pa sem komaj zalet dobila.

Sem pa včeraj nacartljala konjske duše... mater čisto not padla v to konjsko sceno res...(dve sliki dala okvirit, kobila se še okvirja upirala z vsemi štirimi...tak, da celo špajzo spraznila, da obtežila okvir... prave čire čare no..). In nacartkala se prave kobile. Mater, da mi je po samem senu dišala. Res mi je dišala. Glavo je zataknila z moj vrat in lepo dišeče dihala vame...in potem sva bili pri miru - jaz sedela, ona pridno prenašala, da so ji kitke pletli. Ok..ne razumem te konjske mode, da jim grive strižejo...res ne. Meni so ful ful lepi s to grivo..tako ponosna, elegantna žival je to, res...in ena kobila je bila tako grda, da je bila že lepa...ne znam povedat...ko si jo pogledal bi si rekel...tale pa je res za ta zadnji travnik....ampak je bila tako prijazna, tako zaljubljena v svojega gospodarja, da je hodila ob njem kot pes. brez povodca, ubogala vsak njegov mig....neverjetna ljubezen in medsebojna naklonjenost res

hja, te konjske duše so nahranile mojo starejše dete - pravi, da je popoldan lahko delala na diplomi kot nora...odprle so se ji vse živo prepreke, ki so ji štrajkale in besede samo letele na računalo..

[nataly]

malo manjši so, ....ampak ja....letos sem jih nekaj že nabrala

Sicer pa sem se lotila avtoportreta si že naseckala marmor in nekaj granita...pa sem že zamenjala material. Moj obraz še nikdar ni bil kamnit...ne, da bi zdaj s tem začela.

[nataly]

In pa joj prejoj....osebni zdravnik mi položil na srce...da ...no...moram shujšat...pizdarija...jaz mu povem, da je to pri meni očitno tako..ko sem v stresni situaciji, rabim en varnostni balon..jebatga...on pravi, da za pritisk tole ne bo dobro...in čez tri mesece moram priti nazaj lepo shujšana in super vredik. In mi spet položil na srce, da naj se opazujem...ker torej nočno potenje bil moj prvi simptom...da naj pazim, če bi se slučajno spet kje kdaj kaj začela potit...v glavnem...takšne.

kar se naročanja za zdravilišče tiče - sem zadnjič - ko sem poklicala takoj povedala, da pa vrag šalo jemlje, ker bo menda keša zmanjkalo, jaz pa še tam nisem bila...no...je onega na drugi strani hotla kap..pol se reži člowek in pravi...ja pol pa res morate takoj sem prit. Evo. Zdaj čakam.

[nataly]

No fajn. do tega sklepa sva zdaj s tamlajšo prišli. (o zelenjavi in solatah...baje, da nič sladkega ne bo niti na daleč...hm)

[gold]

slovenci odkrili gen za vitkost ...

 

http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/slovenski-znanstveniki-odkrili-gen-za-vitkost-s-katerim-bi-se-lahko-borili-proti-debelosti-in-sladkorni-bolezni.html

tud js ga lahk komu prodam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

[Silica]

Resnično me preseneča, da v letu 2016 ljudje še vedno ne morejo zastopiti vegetarijanstva.

Ne, res ne jem mesa, tudi rib ne; ne tudi tega mejhnega koščka ne bom; ja vem, da me ne bi bilo konc; tudi sira in solate ne bom - zato ker se valjata po mesu; ja res pretiravam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Whatever_anim.gif

A če bi rekla, da mi vera prepoveduje uživanje mesa, to bi bilo pa za spoštovat in se nihče ne bi vtikal.

[Silvija]

Da sem jaz tvoja tašča, bi spoštovala tvojo usmerjenost in bi zate imela še pisker poseben http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

[Silvija]

Iiiiiii Silvija, bo še velik lajfov, pa bova še druga drugi tašča. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

To bojo šele zanimive barve dneva http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Domy bo pa naš uporni otrok http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

No, pa Sily tudi vidim tule http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif

Pravzaprav kar cel Lunin kot razširjeno žlahto, hehe.

[Jeti 1]

pa dobr ... ali vas res večina verjame v pretekla in prihodnja življenja ... ali je vse skupaj le tolažba ... zaradi strahu pred smrtjo, minljivostjo, nepoznanim

[Mantis]

Jeti pejd na regresijo in spoznaj svoja pretekla življenja.

[Silica]

pa dobr ... ali vas res večina verjame v pretekla in prihodnja življenja ... ali je vse skupaj le tolažba ... zaradi strahu pred smrtjo, minljivostjo, nepoznanim

 

Hm, če pomislim, kakšen je (bil / bo) naš svet (=ljudje), potem mi vera v pretekla in prihodnja življenja nikakor ne bi bila v tolažbo. Prej groza http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pngkaj pa veš kje, komu, v kakšnih okoliščinah bi se rodil in živel. Še posebej, če naj bi morala človeška duša resnično izkusiti vse... ma hvala lepa, ne bi.

 

Kljub temu, da rada živim, da mi naš planet nudi obilico užitkov, mi je v tolažbo, da bom nekega dne umrla in mi ne bo treba videti in doživeti čisto vsake p***, ki jo človek zmore iztisniti iz sebe.

Po mojem mnenju (temu ne bi glih rekla vera) na nek način sem večna... vsi atomi, ki me sestavljajo sedaj, bodo še vedno naprej obstajali - v zemlji, rastlinah, živalih, vesolju... ne bo me, in hkrati bom povsod, del vsega. Kakor sem že bila.

[Jeti 1]

Vprašanje, kaj je to JAZ. Če je JAZ moja osebnost, potem ne verjamem. Če pa je JAZ moja duša - ja za to pa nekako vem, da je nesmrtna. Še nihče ni dokazal, da energijo lahko izničiš. Lahko jo samo transformiraš.

 

samo ... kje je dokaz, da jo transformiraš v novo življenje ... konec koncev lahko konča tudi v črni luknji

Jeti pejd na regresijo in spoznaj svoja pretekla življenja.

sem razmišljala že tudi o tem ... ker se zadnje čase pogosto sprašujem čemu mi je naloženo toliko neprijetnih nalog

 

 

ja, je http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif , če za vsako stvar iščeš logično in verjetno obrazložitev

pozna kakšnega preverjeno dobrega in ne predragega terapevta ... da preverim zadeve, že iz same radovednosti

Popravljeno 16. junij 2016 -> Jeti 1

[Brezo]

Najprej definirajte "življenje" iz zemeljskega vidika in potem še iz malo višjega vidika...kdo je pa rekel, da v "zagrobnem" lifeu ni življenja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Kdor ima določene izkušnje, v pretekla življenja sploh več ne dvomi...strah pred smrtjo je pa samo eden izmed najbolj jeba vzorcev, ki jih bo moral slej ko prej vsak človeček dati čez...če ne na tem svetu pa mogoče na onem...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Kje je pa dokaz, da je zemlja in posledično mi nastali iz prajuhe...pa da smo se razvili iz opc....etc...kdor hoče za vsako stvar otipljive dokaze, jih lahko čaka do "sodnega dne" pa še jih ne bo dočakal...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[Jeti 1]

Hm, če pomislim, kakšen je (bil / bo) naš svet (=ljudje), potem mi vera v pretekla in prihodnja življenja nikakor ne bi bila v tolažbo. Prej groza http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pngkaj pa veš kje, komu, v kakšnih okoliščinah bi se rodil in živel. Še posebej, če naj bi morala človeška duša resnično izkusiti vse... ma hvala lepa, ne bi.

 

Kljub temu, da rada živim, da mi naš planet nudi obilico užitkov, mi je v tolažbo, da bom nekega dne umrla in mi ne bo treba videti in doživeti čisto vsake p***, ki jo človek zmore iztisniti iz sebe.

Po mojem mnenju (temu ne bi glih rekla vera) na nek način sem večna... vsi atomi, ki me sestavljajo sedaj, bodo še vedno naprej obstajali - v zemlji, rastlinah, živalih, vesolju... ne bo me, in hkrati bom povsod, del vsega. Kakor sem že bila.

 

tole o večnosti ... ja, na nek način ... je bližje moji predstavi

 

 

 

Lahko konča tudi v črni luknji, po moje je vse možno. Dokaz, da je pa možno, da se energija transformira v novo življenje je pa (zame) v mojem sedanjem življenju. V naključja ne verjamem. Beseda naključje - na ključ je.

 

Mi je dobro tisto: ti iščeš smisel življenja, življenje pa gleda tebe in čaka, da ga osmisliš. Je pa lažje to prebrati, ko si v dobrem obdobju življenja, to je pa res.

ja pri 60 tih iščem smisel življenja ... in, kaj naj ...prej sem ga živela

 

zakaj tako pozno ... ker ni bilo nikoli interesa in volje za pogovor o smrti, bolezni, trpljenju ... vsi, vklućno z mano so/smo bežali pred tem

[Silvija]

Ko bom jaz tvoja tašča, bo Pico moj sin, in bova oba Hare hare. Kar pomeni.....?. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Če si prav razlagam...gulp...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ukid.gif Pustimo še času čas. Da še malo dozorim v prihodnjih življenjih http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sorcerer.gif

[gold]

na obali je te dni grmenje sršenov

motoristi vsepovsod, glasno prdenje harleyev izgleda tako, kot da se furajo z bečeskami brez auspuha

vsi preponosni na svoje stare prde..

ma, sej ti je lahk jasn, da te vrste folk ni kaj pri pameti

če si samo zamisliš, da se odpraviš na nekaj tisoč kilometrov dolgo pot in ti ves čas prdi pod ritjo in grmi v glavi,

pa sej moraš bit zmešan od vsega tega

in ja, folk je težak za prenašat, tko kot ropotanje njihovih kosilnic

na trenutke imam občutek, da gledam film- mad max 942654*56514o583049

prde blesave http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[domoljubka]

Evo Gold, da te razumem..,

Sama se zmeri z grozo stresem, ko mimo mene kot praviš.... te prdulje zagrmijo....

 

Ma ok. Motoristi ki radi potujejo - verjetno je v tem veliko svobodnega občutenja glede na cilj, ki si ga zastavijo v enem dnevu....takole švrk, švrk ob gostem prometu jim ni potrebno nujno čakati na "Sezam otvori se !"

 

Bi se pa sama počutila utesnjeno pod težko opremo, čelado, ropotom ja ....in takole.non stop na preži....še bolj bi se pa zdela sama sebi smešna v tej druščini imidža mad maxa ja - eeee večna pubarteta, ....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[Boudika]

zakaj tako pozno ... ker ni bilo nikoli interesa in volje za pogovor o smrti, bolezni, trpljenju ... vsi, vklućno z mano so/smo bežali pred tem

 

 

To je klasičen sindrom naše civilizacije - to je skoraj prepovedana tema. Problem je v tem, ker povzroča še več trpljenja, kot kulture, ki so sposobne to sprejeti kot del življenja.

[domoljubka]

 

 

sicer pa, raje kot s smrtjo, se ukvarjajte z življenjem ... ker za smrt rabite samo nekaj trenutkov ... življenje pa se vleče ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

 

A veš kaj shamann ?....

Smrt sama nas verjetno ne skrbi toliko v tistih zadnjih trenutkih - kot sam proces in dolžina morebitnega umiranja.

Trpljenje, bolezen, nesrečne okoliščine, nedokončani računi ipd....

[domoljubka]

jaaa ... skrbi nas bolečina ...

 

ampak, to česa se bojimo, točno to privlačimo ... škoda, ker še dnar ne staknemo tako enostavno kot bolečino ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Ja vse je odvisno od izkušenj in tempa posameznika.

nekateri lahko živijo 80 let pa niso doživeli toliko kot nekdo v 20- tih.

Takšnemu je lažje ne mislit in pozitivno afirmirat.

Tudi od okoliščin je veliko odvisno.

Zdaj, da vsako okoliščino sam pritegneš.... jst res ne vem tegale- A je tudi kaj v naprej določeno, usojeno, ali kakšna karma mora bit izživeta ???...

Zaguljeno je tole...

Strah pred bolečino pa ostaja, nastane hitro...in spet ostane spomin, ki ga težko premagaš.

 

Mogoče bi si lahko pomagali s tem, da bi nas kdo lahko naučil te tehnike skozi bolečino, če obstaja.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sssh.gif

[domoljubka]

point je v tem, da ne prehitevaš ... ko bo prišlo kar je neizbežno, bo pač prišlo ... do takrat pa se ne obremenjuj s tem ...

 

Jah, saj me že zdej kaj rukne na to...da sem v procesu...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

 

Se pa tud spomnem, da mi je enkrat ena mlada ženska , ko sem bila s hčerko v zdravilišču razlagala, da premaguje raka.

 

To je bilo pred nekje 15 leti...ampak tale njena modrost mi je prav prišla letos, ko me je zagrabila iznenadna bolečina v sklepu...in mi ni pomagala niti protibolečinska tableta;

Bolelo kt sam hudič, da sem skoraj cvilila kt majhen otrok ...in si tako izčrpana na koncu prikličem tole- kar mi je takrat povedala;

...Da se moraš ob bolečini čisto umirit, pravilno dihat, jo začutit in samo pustit, da gre skozi....

 

No ne vem kako...ampak sem res šla čez to nekako in se po nekaj urah prepotrebnega spanca zbudila...Sicer še zmeraj z bolečino...ampak mimo tistega neznosnega občutka...

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon26.gif

[gold]

da bi te prde na obali vsaj pregnale umazano nočno deževje, bi blo kaj koristi od njih

avto je tak, kot bi se 10km fural po suhem makadamu..........