Skoči na vsebino

Psihiatrija, industrija smrti?


E.C.

Recommended Posts

M ni ocenil effekta svoje seanse/seans v zvezi s Teboj. Oz. Tvojega takratnega dejanskega stanja ...

Očitno je "effect" bil. -) "Čaker" Ti "zapacal" vsekakor NI, verjeten ve, kaj dela. Ti je pa "odprl" podzavest, sprožil reakcijo/reakcije dost močne ... Da si danes, kjer si ... Začela si delat na sebi ... M Ti je vsekakor "Srečna Zvezda [nekaj heca] v Tvojem lajfu. -) Sprožil je proces ...

 

M?!

 

Če pa je temu tako sem pa gospodu delala v sebi veliko krivico in sem mu dolžna iskreno opravičilo, kajti sama ga izjemno spoštujem in cenim, samo nisem nikakor razumela zakaj se je pri meni vse tako sesulo in mi "škodovalo". In kako to, da mi v vseh teh letih tega preprostega odgovora ni znal nihče za božjo voljo povedat ampak so me prepričevali prav v to kar sem tudi zapisala...Samo zaradi te izkušnje zdaj res bežim daleč stran od te vrste pomoči, ker se preprosto preveč bojim, "kaj se mi še lahko zgodi narobe"...in kot pravim zdaj se raje iz previdnosti sama prebijam skozi odkrivanje duhovnosti, da bi si lahko pomagala....in sprejemam samo tisto kar čutim, da mi odgovarja...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • Komentarji 116
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

SRECNO NOVO LETO! :flowers:

 

(ste pa ubodl Bozicno in Silvestrovo debato x;)x)

 

Kolkor sem preletela, se najbl strinjam z macko (tud jaz sem hiperaktivna, anksiozna, niham od navdusenosti k downu itd. itd.)..

o tem se da itak se pa jos govort.

ja, tud nam so grozil da nas bodo odpeljal na psihiatrije in poznam ne malo ljudi, ki so jih dejansko shopal v te bolnice - bodisi starsi, bodisi kaka druga *visja instanca*.

V glavnem osebno sem proti kemiji.

 

Znanka je imela probleme in je bla tud nekaj casa 'notri', jemala tablete, potem pa, ker se je sama zahvaljujoc tabletam bolje pocutila, ja vsakomur, ki je imel picken psiholoski problemcek, 'prodajala' zdravila.

Hocm rect, da se cist prehitr jih predpise.

Najbrz pa seveda obstajajo0 primeri, kjer preprosto ne gre drugace.

 

malaziva, lepo pises in fajn k si tok iskrena, fajn razmisljas, a vendar...

sama menim drugace oz. furam drugace.

 

Če bi gledali skozi oko psihiatrije bi lahko skoraj pri vsakem našli kaj kar po njihovo zahteva "kemijo".

Eni so hiperaktivni, drugi preveč mirni, tretji...ma karkoli že.

VEDNO se lahko najde nekaj kar odstopa od norm.

Pri tem pa se vprašajmo kdo je te norme postavil in na osnovi česa?

 

Druga stvar - kako je ugotovljeno katere substance pomagajo pri določeni psihološki težavi?

Zdravila za fizične bolezni so preiskušali na živalih in žal jih še.

Zdravil za mentalne bolezni pa ne morejo.

Torej so jih na ljudeh.

Malaziva piše da je pri njej kar nekaj časa trajalo da so našli pravo kombinacijo zdravil.

Torej so poskušali po sistemu izločanja - če to ne deluje bo mogoče ono drugo... :vio:

To pomeni da delajo poskuse na ljudeh, na pacientih, menjavajo zdravila dokler nekaj ne učinkuje.

Se kdo vpraša koliko škode naredijo pacientu do takrat ko najdejo pravo?

Ni čudno potem da tak človek brez zdravil ne more več.

Ali bolje povedano - prepričan je da so zdravila edina rešitev.

 

Verjamem da so res primeri kjer brez zdravil ne gre.

Trdim pa, pa tudi če me zagovorniki kemije križajo, da se premalo truda vlaga v zdravljenje mentalnih bolezni brez kemije, tako s strani medicine kot s strani samih bolnikov.

Najlažje je seveda človeka našopat z zdravili, ga po potrebi zapret v neko ustanovo, veliko lažje kot pa ukvarjat se z njim.

Zagovorniki kemije zelo radi primerjajo zdravljenje fizičnih bolezni - če se sa to uporabljajo zdravila, zakaj se ne bi še za mentalno?

To je res, vendar - pri fizičnih boleznih se tudi trudimo za ozdravitev s čim manj, po možnosti tudi brez uradne medicine.

Tudi tu velja da so primeri ko je uradna medicina nujna in so primeri ko gre brez nje.

 

Krivda za tako dojemanje je seveda tudi pogled na mentalne bolezni.

Žal še vedno med ljudmi večinoma veljajo za nekaj sramotnega.

Takega bolnika se vsi izogibajo, domači, prijatelji, znanci, sodelavci... :sori:

Najbolje ga je nafilat z zdravili da ne dela sramote s svojo drugačnostjo ali ga celo skriti nekam kjer ne bo nihče vedel zanj.

Ne mi govorit o tem kako je zdaj večja osveščenost o tem.

Mogoče je res, samo takega razmišljanja je žal še preveč.

 

Pa še to - ne sprejemam tega da je kdorkoli kompetenten odločat in določat o mojem mentalnem stanju in zdravju.

Zaradi podobne izjave me je pred leti neka oseba s tega foruma že označila kot potrebnega zdravljenja pri psihiatru... :inocent: x^x

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Se strinjam, da psihoanaliza tako kot nobena druga znanost, ne uporablja vseh človeških potencialov. Verjamem pa, da lahko psihoanaliza z nekaj nadgradnje (predvsem z jogo in vedanto) postane precej efektivno orodje za psihično sanacijo.

 

Se strinjam. :)

 

In predvsem je lahko psihoanaliza koristna za razumevanje dinamike osebnosti, seveda.

Skupaj z zdravo prehrano, upoštevanjem in izražanjem svojih čustvenih potreb, vsakodnevno aktivnostjo oz. rekreacijo,

zdravim spancem, lahko zelo pomaga.

 

Sama po sebi pa bi bila malce premalo.

Tako je moje mnenje.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Če bi gledali skozi oko psihiatrije bi lahko skoraj pri vsakem našli kaj kar po njihovo zahteva "kemijo".

Eni so hiperaktivni, drugi preveč mirni, tretji...ma karkoli že.

VEDNO se lahko najde nekaj kar odstopa od norm.

Pri tem pa se vprašajmo kdo je te norme postavil in na osnovi česa?

 

Da, točno o tem teče beseda.

 

Glede kemije, ki naj bi bila kriva za mentalne motnje: to je znanstveno popolnoma neutemeljena zadeva.

Pravi doktorji, neurologi, recimo, točno vedo, da je "kemično neravnovesje" (po psihiatrični teoriji razlog za depresio, recimo),

popolna izmišljotina.

 

Uradne raziskave, objavljene javno, že leta nazaj, to dokazujejo.

Ena izmed teh je:

http://medicine.plosjournals.org/perlserv/...020392&ct=1

 

 

Intervju z doktorjem in kandidatom za doktorat, ki sta to raziskavo izvedla:

http://www.encognitive.com/node/884

 

 

 

Pa še to - ne sprejemam tega da je kdorkoli kompetenten odločat in določat o mojem mentalnem stanju in zdravju.

Zaradi podobne izjave me je pred leti neka oseba s tega foruma že označila kot potrebnega zdravljenja pri psihiatru... :inocent: x^x

 

Delno se strinjam s tem.

Na podlagi tega, kar je sedaj znanega o psihiatriji in o njihovi metodologiji, jim je malce težko brezglavo zaupati.

Po drugi strani pa, recimo oseba na robu samomora, kam naj gre? K reikistu?

 

Sam sem mnenja, da so recimo določena pomirjevala dobrodošla. Kratkotrajno in le v podporo tako, da se lahko

oseba potem odloči za soočanje z vzroki za svoje težave.

Dolgotrajno drogiranje, na podlagi znanstvenih raziskav ni zaželjeno.

 

Vsak pa se odloča sam, seveda. In prav je tako.

 

 

Zdravilec, kateri ni zdravnik, nima kaj zahtevat od tretirane osebe opustitev zdravil ...

Katera so bila predpisana klientu s strani zdravnika/zdravnikov ...

Po SI zakonodaji zdravi lahko samo zdravnik...

 

Se strinjam s tem 100%.

 

Opustitev dolgotrajne medikacije je lahko zelo zelo nevarna!

 

Če oseba želi opustiti jemanje psihotropnih snovi (pri tem mislim na "zdravila" ki jih predpišejo psihiatri). potem

naj to stori izključno v soglasju in ob podpori osebnega zdravnika.

 

Prenehanje jemanja tablet, recimo iz danes na jutri, je lahko res nevarno za telo.

 

LP

e.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

se podpisem. :palec: xyesx

*razen zadnjih 2 stavkov :o)

 

x:Dx

Normalno.

Prvi stavek je povsem moje osebno mišljenje.

 

Drugi pa govori o osebnem doživetju ki pa ni bilo edino te vrste.

Pokaže pa koliko je lahko taka ocena odvisna od mentalnega stanja in trenutnega razpoloženja ocenjevalca ali diagnostika.

Omenjeni dogodek je bil na forumu in nima nobene teže, je le zanimivost ali pa še to ne.

Lahko se pa to zgodi nekomu v RL in takrat taka izjava ima težo in pusti pečat za vse življenje.

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko še ostaja. In čeprav nimamo več tiste moči ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo kakršni smo, istih junaških src od časa in usode oslabljenih,
vendar z neomajno voljo boriti se, iskati, najti in ne popustiti.


Lord Alfred Tennyson - Ulysses

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

odvisno kaksen clovek si, kok te izkusnje okrepijo (ne oslabijo) itd.

eni smo bolj obcutljivi na vibre, zato smo tudi bolj nagnjeni k temu, teoreticno in v praksi.

npr. se ti dvigne kundalini, dozivis kako drugo cudno izkusnjo - konc, strpajo te na psihiatrijo.

jaz o ful stvareh nisem govorila, ki so se mi dogajale (razne moje intuitivne fore, preroske misli, sanje ipd.), ker se mi ni dal, da bi me oznacl za noro (ker itak so me ze).

vedno so govoril: 'ti mas (al pa ta ma) prevec domislljije'. xrolleyesx

ful folka so recimo starsi na silo stlacl v te zavode razne... in men se je tud grozil s tem.

 

in ko si bil star 15 let v socializmu in je to blo realno... plus ce si gobcal kej prevec, si se znasel vsaj nenehno pod ocesom raznih policij in drugih institucij, ce ze ne na golih otokih, sicer pa so te lohk shopal tud z elektrosoki. ne spomnim se, ce dejansko je bil med temi, k sem jih (s)poznala, kaksen tak, a definitivno prevec, katerim so kemija terapije cist zj* funkcioniranje.

 

moj zelo dober frend pa je po oz. med tretmajem psihiatricnim bil kot 'tele', dobesedno 'telecje je govoril', se gibal... ne v smislu zalitve, pac pa, kot recejo, 'je imel cist telecje noge' (sibke in tresoce kot telicek).

z nekako *debelim jezikom*, dobesedno zblojen, da si prec stekal, da je na tabletah.

 

no potem se mu je utrgal in je naredil samomor - morda kljub, mozno pa da prav zarad tega tretmaja. :||

 

tko da zlo redke poznam, ki jih taksna obravnava ne bi pahnila v nadaljnjo odvisnost,

zato ni fajn tko velikodusno tega predpisovat, furat.

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

aja, kaj je v bistvu moj point, sem ravnokar postekala. xDDx

 

point je, da se skusa (ce se le da!) prebudit/zbudit/negovat (zdravega) DUHA v cloveku. in ne ga ubit. ali otopit.

 

... ali mu nekaj dodat, kar povzroca odvisnost (in tako torej v osnovi znegira zdravljenje, kajti ce se celo telesne bolezni da zdravit z duhom, mora bit, da se tud dusevne. ker pa sta duh in telo povezana, je preprosta logika 'zdrav duh v zdravem telesu'. ce pa funkcioniras tako, da v osnovi nisi dober, primeren, dovolj sposoben, mocen, zdrav....., potem je ze tvoj vzorc *napacen*, da rabis torej nekaksne dodatke, porpavke, taksne sorte pomagala).

ZATO sem proti kemiji.

Poudarjam pa, da gotovo so primeri, kjer te moje logike odpovejo. xDDx (ampak morda tud zato k so moje oz. lohk je met tele neke logike, ce si zdrav... x;)x ampak smo ze v zacaranem krogu, kajti tudi jaz sem v depri in pod stresom. pravzaprav trpim ze 2 mesca za kronicnim pomanjkanjem spanja in clovek bi v milijoninki miselne sekunde ubijal za urco dodatnega spanja. se zbudis, te vse boli. mishice! torej FIZICNO jo cutis. ampak ne!!! ne, ne, ne in ne! to je "zdravljenje" posledic. to je brez veze).

 

najverjetneje je v hujsih oblikah pac drugace (shiizofrenija ipd.), a, simpl, za eno deprico mal delcka pa gibanjcka na svezem zrakcu, pa bo pol narejenega. x;)x xcivx

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Vem ja, sem se takoj nato spomnla, prepozno, bilo je že zapisano... da res ni edina, toda ona brez vsga drugega pisanja zelo določno in natančno in samo to x:Ix

vem. x:)x

sm *ujela* to oz. pac tud... jasno. saj k si tok custvena in tok belezis vtise in nenazadnje si mi tok *zamerla* bi blo nenavadno, da bi na to pozabila, nekak. xDDx

mah mantis. xDDx x;)x xcivx

 

 

Nakar pa bomo PRAV GOTOVO (ker pridemo praviloma do tega) prišli do istega bistva :

 

važno je sprejemanje drugega, vedno in povsod in NE SODBA, važna je ljubezn do drugega , ne glede na brez-zveznost zaradi blazne klišejskosti te ugotovitve, češ ljubezn gor in dol itd....

RES JE VAŽNA xsrcbumx xegox

xokx

 

plus pet. x;)x

 

(enkrat sem kemijo plus pet pisala in predtem je rekla prfoxa da sta dva clo plus pet pisala in sm pomislila, bogve kera piflarja x:px x:Dx)

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Glede kemije, ki naj bi bila kriva za mentalne motnje: to je znanstveno popolnoma neutemeljena zadeva.

Pravi doktorji, neurologi, recimo, točno vedo, da je "kemično neravnovesje" (po psihiatrični teoriji razlog za depresio, recimo),

popolna izmišljotina.

 

Presenečaš me s trditvijo, ki jo navajaš in s katero se verjetno strinjaš.

 

Za depresijo namreč nikoli ne obstaja en sam vzrok, ampak sinergični vpliv celega mozaika različnih faktorjev. Ti faktorji so predvsem:

a) Fizično zdravje, na katerega vpliva genska pogojenost, napačna prehrana (v tem paketu vse vrste nezdrave hrane), preveč hrane, nezadosten spanec ali počitek, slaba higiena, pretirana/nikakršna fizična aktivnost, izpostavljenost sevanjem, hrupu, prahu ...

B) Temperament, ki je prirojen in na osnovi katerega prihaja o določenega tipa reakcij na zunanje dražljaje

c) V povezavi s temperamentom kulturno okolje, v katerem živiš (če si recimo po temperamentu človek, ki rad pokažeš čustva, živiš pa v okolju, kjer to ni kaj prida v navadi (recimo Skandinavija) je štala.

d) vpliv okolja, v katerem odraščamo predvsem prva 4 leta

e) Travmatične izkušnje

 

In vse to skupaj vpliva na to, kako se bomo odzvali na stres in podobne zadeve. Fizično zdravje oziroma notranje kemijsko ravnovesje ne moreš zanemariti. Če odštejeva tiste strupe, ki jih zaužijemo in jih telo ne more predelati, temveč jih odlaga v maščevje, kjer se kopičijo in delujejo toksično, lahko navedem še nekaj primerov elementov, kateri pa lahko ob pomanjkanju precej vplivajo na naše čustveno stanje - to so: kalcij, fosfor, železo, cink .... verjetno pa je najbolj znano protistresno delovanje magnezija.

http://tadej-pretner.com

 

Možni posledični izgredi so edini razlog, da poimensko ne navedem forumovca, ki ima železen zob!

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Presenečaš me s trditvijo, ki jo navajaš in s katero se verjetno strinjaš.

 

Za depresijo namreč nikoli ne obstaja en sam vzrok, ampak sinergični vpliv celega mozaika različnih faktorjev. Ti faktorji so predvsem:

a) Fizično zdravje, na katerega vpliva genska pogojenost, napačna prehrana (v tem paketu vse vrste nezdrave hrane), preveč hrane, nezadosten spanec ali počitek, slaba higiena, pretirana/nikakršna fizična aktivnost, izpostavljenost sevanjem, hrupu, prahu ...

B) Temperament, ki je prirojen in na osnovi katerega prihaja o določenega tipa reakcij na zunanje dražljaje

c) V povezavi s temperamentom kulturno okolje, v katerem živiš (če si recimo po temperamentu človek, ki rad pokažeš čustva, živiš pa v okolju, kjer to ni kaj prida v navadi (recimo Skandinavija) je štala.

d) vpliv okolja, v katerem odraščamo predvsem prva 4 leta

e) Travmatične izkušnje

 

In vse to skupaj vpliva na to, kako se bomo odzvali na stres in podobne zadeve. Fizično zdravje oziroma notranje kemijsko ravnovesje ne moreš zanemariti. Če odštejeva tiste strupe, ki jih zaužijemo in jih telo ne more predelati, temveč jih odlaga v maščevje, kjer se kopičijo in delujejo toksično, lahko navedem še nekaj primerov elementov, kateri pa lahko ob pomanjkanju precej vplivajo na naše čustveno stanje - to so: kalcij, fosfor, železo, cink .... verjetno pa je najbolj znano protistresno delovanje magnezija.

 

Nosorog,

dovoli, da pojasnim svojo izjavo:

 

"kemično neravnovesje", katerega izpostavljam, je tisto o katerem se govori v psihiatričnih vodah. Gre za možgansko "neravnovesje" nevrotransmiterjev,

predvsem serotonina, Norepinephrina oz. noradrenalina, dopamina itd..., za katere velja, da vplivajo na doživljanje, zavedanje.

(bi ti z veseljem prilepil kakšno neodvisno spletno stran glede te teme, pa jo trenutno ne najdem, sorry)

 

Neurobiologija obstoj teh nevrotransmiterjev seveda potrjuje, nikakor pa ne morejo znansetveno dokazati, da je povečana ali pomanjšana

količina teh substanc v možganih kakor koli povezana z vzroki za depresijo, recimo.

 

Serotonin, recimo, ta je za vse "kriv", a ne.

Povečanje uživanja serotonina "pomaga" depresivnim ljudem, pravijo psihiatri.

Vendar neodvisne znanstvene raziskave kažejo, da ima serotonin bore malo veze z depresijo. Pravzaprav jo sploh nima.

Kontrolirani poskusi so pokazali, da uživanje serotonina (SSRI - Selective serotonin reuptake inhibitor)

niti malo na vpliva na počutje pri veliki večini testnih subjektov.

Ampak farmacije to ne ustavi, kot kaže.

 

Več o tem:

http://www.wddty.com/03363800371310476705/...ssion-myth.html

 

O tem govorim.

Morda je dobro, da si pogledaš tale video, Dr. Peter R. Breggin, dr. medicine:

 

 

Če smo povsem iskreni, so vzroki za kakršne koli težave (označene s strani psihiatrije kot motnje ali pač ne) v nas samih, točno v tem,

kar si ti napisal zgoraj: način življenja, nezdrava miselnost in čustvovanje, slaba prehrana itd...

 

Menim, da odgovornosti za naše težave ni prav zares modro prelagati na nekaj, kar naj ne bi pod kontrolo (razmerje nevrotransmiterjev, recimo).

To je najlažje, a ne: Serotonin je kriv, gremo k psihiatru po antidepresive! In smo še naprej lahko žrtve okolja, staršev, partnerja, hormonov,

travm itd...

 

Medikamneti oz. psihotropne substance so "the easy way out", lažja pot, ki pa na žalost dela celotnemu živemu organizmu več škode kot koristi.

Več o tem:

http://breggin.com/index.php?option=com_co...7&Itemid=93

 

 

Menim, da je res edini moder recept za dolgotrajno zdravo srečo na vseh nivojih prav to: zdravo življenje, izražanje svojih čustvenih potreb, soočanje s travmami in čiščenje le teh, izobraževanje, rekreacija, počitek, počitek in še enkrat počitek, zdrava prehrana, smeh, gibanje, vesela družba.

Ne pa umetne psihotropne substance oz. droge.

 

 

Na kratko, prav imaš oz. se strinjam s tvojo objavo.

 

LP

e.

 

 

 

Niti ena iz skupine osebnostnih motenj NI ozdravljiva, (kot je recimo ozdraljiva kakšna depresija, kadar seveda ni organskega izvora), ker ne gre za bolezen v klasičnem smislu.

 

Katere psihiatrične "motnje" pa so biološkega (genskega, recimo) izvora, prosim?

 

LP

e.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

O glej ga pametnjakoviča x:Dx Morda imaš tud sam katero vrsto? Oz. odkod ti takšno mnenje ?

To so študije, desetletja trajajoče in raziskave in opazovanja in dognanja in dokazovanja. Psihiatrija ni od včeraj. Niti ena iz skupine osebnostnih motenj NI ozdravljiva, (kot je recimo ozdraljiva kakšna depresija, kadar seveda ni organskega izvora), ker ne gre za bolezen v klasičnem smislu.

Lahko se zdravijo samo zapleti v živlejnju zarad te motenosti. Natančno so poznani razlogi za razvoj motene osebnosti, pa tudi telesna konstitucija, ki je za vsako od vrst motenosti značilna. Sem dala link, pa si lahko pogledaš in prebereš na tisti strani.

Ljudje sicer normalno živijo in baje naj bi bla vsaj petina vseh ljudi na svetu motenih, ki z drugo besdo pomeni neprilagojenih družbi in kadar ne gre za antisocialno osebnost (za katero je značilna atletska telesna konstitucija, pretepanje zarad neprestanega iskanja težav in ogrožanje drugih ljudi, medtem ko sam trdno verjame, da je izzvan in da ni kriv ničesar), ljudje živijo normalno.. vendar imajo svoje vzpone in padce.

 

Veš, lahko se gre poljubno globoko pri tem razmišljanju in kemično razlago tega, kar se dogaja v človeku v procesu mišljenja in čustvovanja. Vendar me to ne zanima.

 

Zanimivo mi je to, da so nekateri ljudje znali že v daljni preteklosti živeti mirno in srečno. Tu nikoli ne gre za množice,.vendar pa lahko tudi samo en človek pokaže pot. Kaj hočem povedat - gre za pot. Da se naučit. Zavedanje je lahko zoženo, ali pa zelo široko. Travme doživljamo takrat, ko je zavest precej zožena. Da se recimo naučit pridobit eno distanco v življenju in da se ne enačiš s vsemi svojimi težavami, ampak jih znaš pogledat tako od blizu, kot od daleč. Potem reakcije ni treba da so tako močne in hitre. Pa še marsikaj se da, hehe. Pa govorim čisto na podlagi tega, kar sem sam doživljal in doživljam.

 

Glej, ne želim pametovat,.samo razmišljam. Pač, mi ne gre v glavo, da se ne da nič naredit. Tablete so lahko rešitev in jih vnaprej ne zavračam. Seveda, če pa se da kaj drugače pomagat, potem tablete v koš! x:Dx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Duševna motnja ni enako kot osebnostna motnja. Tale zadnja ni bolezen in se ne zdravi.

 

Ta prva, duševna, pa je bolezen, ozdravljiva ali ne ozdravljiva. Depresija in anksioznost je ozdravljia, shizofrenija NI ozdravljiva.

 

Na sodišču npr. nema izgovora, če je nekdo mejno osebnostno moten, tako da NIMA olajševalnih okoliščin pri kazni za njegovo npr. večletno nadlegovanje svojega tožnika, razbijanje, kaj vem kaj vse.

 

Lahko greste gledat v sodno prakso, sem prav raziskovala, kako je s tem, kako je s kazensko odgoornostjo in ali obstaja kak izgovor, pa so omenjeni celo tip borderline osebnosti, ampak ne vpliva na izrek kazni niti malo, kar je natančno razloženo, zakaj ne, saj se obravnava te ljudi ENAKO kot prilagojene in običajne ljudi.

 

V primeru duševnih bolezni in kaznviega dejanja pretepa ali uboja v primeru duševne bolezni shizofrenije , pa je obtoženi lahko oproščen vsake kazni in vsake odgoovrnosti, dajo ga samo na prisilno zdravljenje, saj je dejanje storil pod vplivom glasov al kaj takega.

 

Tako da je tak izgovor, da je nekdo malce 'poseben', res čist kmečki, medtem ko na javno življenje NE vpliva v smislu, da bi mu bilo karkoli spregledano in ni izgovor, kot si lahko kdo misli, saj je pravno, kazensko in povsod enako obravnavan kot drugi ljudje.

 

Samo klasifikacija je in nič več. Tako da, čemu dugemu sploh služi, razen neke vrste blamaži človeka in vodenju nekih evidenc.

Tudi shizofrenija je ozdravljiva, če ima tisti, ki zanjo "boleha" kolikor toliko zdravo jedro v sebi in željo, da se uredi. In tako je z marsikatero duševno boleznijo in osebnostno motnjo, kar pravzaprav niti ni toliko različno.

Possible—but highly unlikely.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Objemček, se strinjam s tabo. Lepo napisano x:)x

 

Meni tudi ne gre v glavo, da se ne da nič naredit. To je "samo" naše dojemanje sveta, ki ga z malo odprtosti načeloma brez problemov spremenimo, če le hočemo.

 

Če bi bilo to res, si namreč ne predstavljam kako bi človek sploh lahko napredoval v osebni rasti, če je pa vse definirano, dedno, dano iz okolja in zabetonirano...

 

Ne bit tako ozki! Je škoda življenja!!! :2src:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zakaj se potem "obešaš" na svojo definicijo in raje tega ne poskušaš preseči? Zakaj si se zadovoljila z uokvirjenjem svojih zmožnosti?

Kaj pa če morda le ni tako brezizhodno? Kaj pa če bi pogledala iz drugačnega zornega kota?

Distanciraj se od tega...

 

Mislim, da življenje ni črno-belo, niti ne sivo, ampak pisano!

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest VilaSonca
Tudi shizofrenija je ozdravljiva, če ima tisti, ki zanjo "boleha" kolikor toliko zdravo jedro v sebi in željo, da se uredi. In tako je z marsikatero duševno boleznijo in osebnostno motnjo, kar pravzaprav niti ni toliko različno.

hecno, kako vsaka znanost, v tem primeru psihiatrija, natančno ločuje pojme, ki so za kmečko pamet nekako prekrivajoči oz. niti ni razlike.

 

kemijski procesi v telesu so izgovor za neozdravljivost. duša, volja, zavest ... integracija v družbo ... tu je odgovor.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

NE bom ostala zabetonirana. Ko se poberem, se bom bolje počutila v novih načrtih, potrebuejm nek smisel, hočem uspeh, ravno tako sem upravičena do sreče v živlejnju in ljubezni in vsega ugodja, kar imajo drugi, pa naj bom taka ali onaka.

 

Absolutno! :palec:

Samo glede na tvoje pisanje izgleda kot, da tega zares ne misliš. :sori:

 

Je pa še en problemček tukaj... Drugi so spremenjlivka. Nanje ne moreš vplivati. Torej ne more biti tvoja sreča odvisna od njih, ker je tako ne boš nikoli našla.

To zadnje se sicer bolj navezuje na tvoje ostale poste, ampak je povezano ne ;)

 

Ni potrebno komentirat, samo poskusi res razumet kaj mislim s tem.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne vem, kakšni so primeri ozdravitve in kje so. Ti že veš zase, ki si sam bolehal za prividi in se tepel s hudičem. Ne vem jaz, nimam tega.

Imam dva prijatelja, ki sta se rešila svojih določenih težav. Eden pravzaprav še ni popolnoma zunaj, ne tripa pa več na "diagnozo", da je shizofrenik in se je začel postavljati zase in graditi svoje življenje. Vsa njegova družina ga je označila za norega, uradna medicina ga je razglasila za shizofrenika in mu predpisala tablete. Hvala bogu in najinemu skupnemu prijatelju, se ne gre več njihove igre. Ker to je igra, ki jo igramo.

 

In tako igro se greš tudi ti in vsi, ki pristanejo na to, ko se kar sprejme neko "diagnozo" ljudi, ki o duši ne vejo nič, in mislijo, da je človek samo materija in kemični procesi. Saj če ti paše, se boš te diagnoze držala in se z njo identificirala, ker žal je v vseh nas težnja, da nam drugi povedo, kdo smo, namesto da to sami odkrijemo.

 

Mi pa še vedno ni jasno, kdaj sem se tepel s hudičem in kje sem to zapisal ... xnckrivx

 

Ko pa že omenjaš privide ... Prav tukaj ga uradna medicina in še posebej psihologija in psihiatrija najbolj polomita. Pojma nimata, da so človeškemu duhu dosegljiva še druga področja bivanja in ne samo ta grobo materialen vsakdanji fizični svet. Ko se komu kdaj kaj odpre in vidi več, je kmalu s strani teh "strokovnjakov" označen kot shizofrenik, da ima privide ipd. Česar ne razumejo, nočejo razumeti zaradi strahu, dajo pod tablete. Da je vsaj navidezen mir.

Possible—but highly unlikely.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ti si ali [ moraš bit ti sam moten patološki lažnivec,

 

Ti pa nasedaš, bebo.

 

TI SI ZA CAJTOM!!

 

Pa spet trosiš laži!!

 

Kako šeleali prestrašen pred kemijo,

 

 

Hmm.

Hvala vam za te lepe oznake, mantis.

Zelo zrelo.

 

In seveda za spoznanje kontradiktorno vaši izjavi par objav nazaj:

 

mantis pravi:

"važno je sprejemanje drugega, vedno in povsod in NE SODBA, važna je ljubezn do drugega , ne glede na brez-zveznost zaradi blazne klišejskosti te ugotovitve, češ ljubezn gor in dol itd...."

 

Hmm.

 

ZARADI SVOJE VELIKE VERE KOT PRAVI SCIENTOLOG tako dvomiš v znanost, ki vendar NOBENA ne obstoji brez DOKAZOV !

A sploh veš, kaj govoriš. Morda trdiš tudi za vse druge stvari, da so LAŽ, npr, pri psihosomatskih boleznih ulkusa je res kriv stres ,

 

Scientolog?

Nisem pripadnik te vere kar koli to že je.

 

Verjamem v znanost in v psihiatriji je, tako pravijo neodvisne raziskave, ni ravno pretirano veliko.

 

Poglejte si sami:

 

1. Researchers who analysed the cerebrospinal fluid of clinically depressed and suicidal patients couldn’t find any difference in their serotonin levels compared with healthy controls.

Even participants in medical trials whose levels of serotonin were deliberately lowered didn’t become depressed (Pharmacopsychiatry, 1996; 29: 2-11), while depressed people who were given huge increases of serotonin didn’t witness any improvement to their condition (Arch Gen Psychiatry, 1975; 32: 22-30).

vir: http://www.wddty.com/03363800371310476705/...ssion-myth.html

 

2. Contemporary neuroscience research has failed to confirm any serotonergic lesion in any mental disorder, and has in fact provided significant counterevidence to the explanation of a simple neurotransmitter deficiency. Modern neuroscience has instead shown that the brain is vastly complex and poorly understood.

 

3.With direct proof of serotonin deficiency in any mental disorder lacking, the claimed efficacy of SSRIs is often cited as indirect support for the serotonin hypothesis. Yet, this ex juvantibus line of reasoning (i.e., reasoning “backwards” to make assumptions about disease causation based on the response of the disease to a treatment) is logically problematic—the fact that aspirin cures headaches does not prove that headaches are due to low levels of aspirin in the brain.

vir: http://medicine.plosjournals.org/perlserv/...020392&ct=1

 

Točka tri, neodvisne uradne raziskave pravi, na kratko:

ni dokazano, da seratonin na vzročni način vpliva na depresijo: lepo analogijo predstavi: dejstov, da aspirin

olajša glavobol ne pomeni, da je vzrok glavobolu aspirin.

Prejšnje dve točki nudita rezultate raziskave, ki pravi,

v bistvu to, kar sem napisal v prejšnji objavi nosorogu. Ne bom se ponavljal.

 

Vabim vas, da si raziskavo na povezavi zgoraj preberete. Mimogrede, objavljeni rezultat raziskave ima mislim da 60 referenc,

zanimivo je včasih pogledati tudi te vidike raziskav.

 

Nadalje zelo poučen je tudi ta članek: There Are No "Chemical Imbalances":

izjava:

1. "No biological etiology has been proven for any psychiatric disorder in spite of decades of research. ...

Don't accept the myth that we can make an 'accurate diagnosis.' ... Neither should you believe that your problems

are due solely to a 'chemical imbalance.'"

Edward Drummond, M.D. Associate Medical Director, Seacoast Mental Health Center, Portsmouth, NH

 

povezava: http://www.academyanalyticarts.org/fores.htm

 

 

Drugače pa sami psihiatri sedaj (pravzaprav že nekaj let nazaj) na glas priznavajo, da je "kemično neravnovesje" nedokazljiva zadeva.

Sam predsednik APA (american psychiatric association) je to, vsem v presenečenje, javno priznal.

Preberite si sami:

- APA admits there is no test for "chemical imbalance"

(link:

http://www.webwire.com/ViewPressRel.asp?aId=3180 ali

http://www.usanews.net/_archive2006a/00000075.htm

 

Hmm.

Sicer glede averzije do CCHR-ja nekaterih tle, tudi te izjave predsednika APA-ja ne bodo dale teže debati.

 

 

 

Vse je kemija, vse se da razložiti, problem je le tam, da NE POMAGA VSEM,

ampak saj zato pa se znanost razvija NAPREJ in ne pomaga tukaj bluzenje in zanikanje obstoječega !

 

Vse NI kemija, enostavno zato ne, ker ljudje NISMO samo fizično telo. Zato pa v veliki večini ljudem droge ne pomagajo prav zares rešiti problemov. Vzroki so drugje, ne v kemiji v možganih.

Neurobiologija, prava znanost, to priznava (navzlic močnemu lobiju farmacije in psihiatrije).

 

Shizofrenija JE ozdravljiva, morda res ne iz vidika psihiatrije, prav gotovo pa iz drugačnih, manj farmacevtsko usmerjenih smeri zdravljenja.

Pravzaprav je to dokazal prav pshiater, o tem sem tudi že pisal.

Povezava:

Schizophrenia Treatment Without Antipsychotic Drugs >>

Na tej povezavi je tudi na voljo video, ki prikazuje uspešno zdravljenje shizofrenije.

 

Kar pa se tiče vaše obtožbe, da lažem (!):

v bistvu samo posredujem informacije, ki so sprva tudi mene povsem presenetile. Dejstvo, da je za videom, ki sem ga najprej objavil, neka

scientološka cerkev, ali kaj že, ne spremeni dejstva, ki jih dokazujejo določene neodvisne raziskave.

 

Če ne verjamete meni (v bistvu, zakaj pa bi, kdo sem pa jaz?),

pa si poglejte video, ki prikazujeta intervjuje z neodvisnimi znanstveniki:

 

- Jeffrey R. Lacasse, Jonathan Leo, izvedla sta zgoraj in v prejšnjih objavah omenjeno raziskavo o vzrokih za depresijo

in teste glede "kemičnega ravnovesja".

Vabim vas, da si ogledate tudi intervju z obema, tukaj (trije video posnetki)

- http://www.encognitive.com/node/884

Jonathan Leu lahko pišete in pri njemu preverite kaj je na stvari, email: jleo1@tampabay.rr.com

vir: http://medicine.plosjournals.org/perlserv/...020392&ct=1

 

 

Kolega iz ZDA, psihiater, pravzaprav, s štirideset letno prakso, mi je glede "kemičnega neravnovesja" osebno predlagal

preučitev nekaterih knjig. Morda bi vas ali druge na forumu utegnile zanimati:

 

 

- "The Myth of the Chemical Cure: A Critique of Psychiatric Drug

Treatment" by Joanna Moncrieff.

 

- Toxic Psychiatry by Peter Breggin.

- Your Drug May Be Your Problem by Peter Breggin and David Cohen

- You-Tube video with Dr. Peter Breggin:

 

 

- Ron Leifer In The Name of Mental Health, Science House, 1969.

- Ron Leifer “Critique of Medical-Coercive Psychiatry: An Invitation to Dialogue.” Ethical Human Scieces and Services: An International Journal of Critical Inquiry. Volume 3, Number 3, Fall/Winter 2001

- Ron Leifer "Psychiatry, Language and Freedom." Metamedicine, Volume 3, 1982, pp. 397

 

- Pseudoscience in Biological Psychiatry: Blaming the Body by Colin Ross

and Alvin Pam.

 

- Mad in America: Bad Science, Bad Medicine and the Enduring Mistreatment of

the Mentally Ill by Robert Whitaker.

 

- Making Us Crazy: DSM-The Psychiatric Bible and the Creation of Mental

Disorders by Herb Kutchins and Stuart Kirk.

 

Vse te knjige lahko naročite online, amazon.com ali amazon.co.uk.

 

 

 

 

 

LP

e.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne vem, kakšni so primeri ozdravitve in kje so. Ti že veš zase, ki si sam bolehal za prividi in se tepel s hudičem. Ne vem jaz, nimam tega.

 

Znan je primer dolgotrajne (mislim da 12 let trajajoče) raziskave zdravljenja shizofrenije, brez uporabe psihoaktivnih drog, uspešnost zelo visoka:

http://www.moshersoteria.com/soteri.htm

 

video: http://www.moshersoteria.com/mov30mb.wmv

30MB, wmv format (desni klik, shrani kot)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...