Kako se obnašat do najinih otrok?

[dayo]

Jaz in humor, kot nuna in bangijumping

Hm hm... tole se je mal za zamislit...

Poglej si kdaj kako dobro komedijo. Da prebudiš humor v sebi. Pol bo šlo vse lažje in bolj spontano.

[lunca]

 

 

 

 

Najbolj mi je lepo odgovorila .... joj, ne vem več kdo, bi morala it gledat nazaj... k je astrološko povedala kako lahko razumem tega Plutona ...

Vem, da je to samo en del moje hčere... in tudi samo en del mene, ko pišem tule...

 

Zanimivo, da planeti, oz. vladar pete hiše precej pove o energijah tvojega otroka, oz. vajinem odnosu. Jaz lahko rečem, da uran v peti hiši kaže energije moje hčere, ki je precej posebna, tudi najin odnos je precej drugačen kot mama in hči, bolj prijateljski, vendar zna tako nenadoma presenetit, da me kar šokira in to so uranovske energije.

 

A ti imaš plutona v peti hiši??

[butl]

Saša živjo.

 

A gre? A je bolš?

 

[Sasha3]

A ti imaš plutona v peti hiši??

 

 

v tretji

 

 

 

sem mislila, a bom s hčerko imela poseben, konstruktiven odnos, se pa zaradi mene spreminja v napetega.

 

S sinom je drugače. Ne vem zakaj.

 

 

Saša živjo.

 

A gre? A je bolš?

 

 

Noup. Meni ne uspeva biti starš. Če bi vedela, ne bi imela otrok.

[Rožica I]

Sasha3- ne meči puške v koruzo! Ta tvoja otročička sta si tebe izbrala! Tukaj ste zato, da drug drugemu daste lekcijo oz najboljše, kar lahko. Vzemi vse skupaj kot izziv, kot šolo življenja.

Vem, da je meni, kot neudeleženki, lahko modrovati od strani, ampak imam sama (podobne?!) izkušnje s svojim sinom, ki ima, med drugimi številčnimi konjunkcijami z mojimi planeti, tudi svoj Plutonček na mojem ACS ! Skratka, sin in moja želja, da zrase v zdravo in zadovoljno osebo, ob tem pa da sama ohranim sebe kot žensko in živim polno življenje, sta moj življenjski projekt in smisel. Nikoli se ne predam in vsak padec oz napako sprejmem kot posebno darilo .

Verjemi, da nikomur ni lahko glede materinstva, čeprav morda na videz tako zgleda. Je garaško delo, vsakodnevno, ne glede na vse ostalo- zahteva svoje!

Če se prav spomnim, si kozoroginja, a ne? Po moje, je na delu tudi Pluton v tvojem znamenju. Pri nama s sinom je trenutno zelo aktiven; z njegovim Soncem v kvadratu in z mojim v opoziciji .

Hočem reči, da če se zavedam določenih vplivov planetov, ne reagiram tako burno oz marsikaj odložim, meneč, da je stvar prepotencirana.

In še ena moja izkušnja, taka čisto življenjska, podedovana od moje ljube mame- kadar mi je bilo najtežje regulirat odnos s svojim sinom, mi je zmeraj rekla, naj si zamislim, kako je njemu.. Kako lahko majhno bitje nekaj doživlja, pa ne zna razložit, niti ne razume, zakaj se kaj dogaja?! Potem pa se spet postavi v svojo kožo odrasle osebe in v hipu se stvari odvijajo lažje in bolj spontano .

 

Verjamem in želim, da ti uspe urediti vajine odnose! xrosex

 

 

P.S.: Se opravičujem, da se post bolj ne nanaša na astrološko terminologijo .

[butl]

v tretji

 

 

 

sem mislila, a bom s hčerko imela poseben, konstruktiven odnos, se pa zaradi mene spreminja v napetega.

 

S sinom je drugače. Ne vem zakaj.

 

 

 

 

Noup. Meni ne uspeva biti starš. Če bi vedela, ne bi imela otrok.

 

Saša, toplo ti priporočam, poišči pomoč čimprej.

 

Lej, v Kranju je en zelo dober strokovnjak, ki se ukvarja točn s tako problematiko, Ivan Platiša. Dej poklič na št. 04 2366088 al pa mu piši na naslov

 

mailto:info@zdi-krog.si

 

Če ti je Kranj predaleč, ti bo ziher svetoval ustreznega, tvojemu kraju najbližjega strokovnjaka.

 

Pogumno Saša. Se splača poskusit, zarad tebe, predvsem pa zarad tvoje hčerke.

 

[KatarinaG]

Ojoj upam, da kmalu rešiš težave.

[dubhe]

Pravijo, da moramo občutkom zaupati... Pišeš, da s svojim karakterjem povzročaš še večjo destruktivnost kot bi jo sicer izvajala in še poslabšaš položaj. Vse to na nek način drži in je res. Namreč astrološko gledano se gre za boj za premoč (boj za prevlado), uveljavljanje dveh volj, kakorkoli... kjer pa na žalost ne zmagaš ti, ampak hčerka. To pomeni, da boš z jezo, s kaznijo ali neodobravanjem in tudi užaljenostjo pri njej povzročila le še večjo trmo in nasprotovanje, kateremu ne bo konca. Kaj storiti v takšnem položaju...? Svetujem ti, preden se kakorkoli lotiš odnosa s hčerko, se loti najprej svoje potlačene jeze. Le s pomirjenim pristopom boš hčerko lahko obvladala. Ta novi pristop pa mora biti povsem iskren, ker oseba s poudarjenim plutonom, bo raziskovala in tudi našla pretvarjanje in se bo kasneje vedno spraševala, če ti še lahko kdaj sploh zaupa, odnos pa bo še težje graditi.

[nataly]

Noup. Meni ne uspeva biti starš. Če bi vedela, ne bi imela otrok.

 

Kake pa govoriš??

Seveda si vredik mati.

Če že zdaj mečeš puško v koruzo, kaj bo šele v najstniških letih - ko bi se še jaz najraje v steno vrgla eno rundo.

Sprejmi odnos kakršen je - če še nista na isti valovni dolžini, pa še bosta. KOnec koncev bo ona rabila eno trdno oporo v lajfu - in to boš ti. Ne rabiš biti frendica s hčerjo - to si bo poiskala sama, bodi tista trdna skala, kamor se bo lahko tu in tam naslonila in počila. Preprosto bodi.

 

Pri hčerah je menda drugače, mislim, da mati in sin nekak lažje vzpostavita kontakt - no ne vem, ker nimam sina - imam dve hčerki in vsaka drugačna hvala bogi...in vredno se je potruditi. Ko bo starejša in bosta imele menstrualne krožke in bo čepela poleg tebe na postelji ter ti razlagala o tistem fajnem dečku v zelenih zoknih z rjavimi črtami...verjami...bo odtehtalo vse.

 

Tako, da glej dolgoročno in saj bo, boš videla

[Sasha3]

Pozdrav vsem, ki ste se javljali po mojem izraženem občutku, da sem zavozila vse.

 

Butl, hvala ti še posebej za informacije glede pomoči.

 

 

Sem se res obrnila po pomoč, kar k svoji homeopatinji.

Moje najhujše lastnosti so se spotencirale, ker v zadnjih treh letih nisem spala skupaj več kot 4 ure. Eno obdobje, pred par meseci, me je sinko zbujal vsako uro. On je zaspal, jaz pa ne vedno. Pa zgleda, da sem si proizvedla še poporodno depresijo. O depresiji me je prepričevala že osebna zdravnica kmalu po porodu, a je nisem jemala resno.

 

Imam nekaj homeopatskih remedij, ki so mi vrnile entuziazem. Nisem več psihično izčrpana, tudi sine bolje spi, čeprav se zbuja 2x na noč, ob isti uri, točno kot urca.

S hčerko, ki je bila vmes bolna in je naredila en velik korak v razvoju, kot vedno, ko zboli, sva se ful zbližali.

Me išče. Se stiska k meni. In jaz sem čisto paf. In raznežena. Moj otrok je srečen in miren. In jaz tudi. Razumela sem, da ko me je zavračala, ni zavračala mene, ampak je zavračala mojo slabo energijo. Je zavračala to, da nisem videla čudeža v njej.

Moram povedati pa, da naju je z možem vmes precej preskušala in sva uvedla kazen sedenja na stolu pred vrati, kot sva lepo dobila kup predlogov, da deluje, in res deluje. Prej sva ji samo prigovarjala in blablabla, sedaj pa mirno poveva, kaj je naredila nesprejemljivo in da naj gre na stol, dokler je ne pokličeva. To velja samo za težji prekršek, ko koga udari, (bratca) ali porine.

Saj se še kdaj ujezim, ampak čisto drugače. Glasu ne povzdignem nad določene decibele. Se veliko pogovarjava, hecava. žgačkava, lubčkava, crtava. Jaz jo veliko več upoštevam, sem potrpežljiva kot že dooooolgo ne.

Upam, da je nočne more konec.

[Rožica I]

Hvala dobri sreči, da si tako poštimala stvari !

 

Želim vam še ogromnoooo cartanja in nasploh vse dobro .

[mayan]

In še ena moja izkušnja, taka čisto življenjska, podedovana od moje ljube mame- kadar mi je bilo najtežje regulirat odnos s svojim sinom, mi je zmeraj rekla, naj si zamislim, kako je njemu.. Kako lahko majhno bitje nekaj doživlja, pa ne zna razložit, niti ne razume, zakaj se kaj dogaja?! Potem pa se spet postavi v svojo kožo odrasle osebe in v hipu se stvari odvijajo lažje in bolj spontano .

 

To je to. Sočutje.

 

V stiku z odraslimi ljudmi je to mal težje, ker radi dajejo vtis, da imajo odgovore na vse. Samo nas ne bi smelo preslepit tudi to ne. Vseeno lahko pri konfliktih to naredimo pri sebi in zase (notranji otrok). Stvari se nato res odvijajo ko je sočutje pristno..

[klarus]

Pozdrav vsem, ki ste se javljali po mojem izraženem občutku, da sem zavozila vse.

 

Butl, hvala ti še posebej za informacije glede pomoči.

 

 

Sem se res obrnila po pomoč, kar k svoji homeopatinji.

Moje najhujše lastnosti so se spotencirale, ker v zadnjih treh letih nisem spala skupaj več kot 4 ure. Eno obdobje, pred par meseci, me je sinko zbujal vsako uro. On je zaspal, jaz pa ne vedno. Pa zgleda, da sem si proizvedla še poporodno depresijo. O depresiji me je prepričevala že osebna zdravnica kmalu po porodu, a je nisem jemala resno.

 

Imam nekaj homeopatskih remedij, ki so mi vrnile entuziazem. Nisem več psihično izčrpana, tudi sine bolje spi, čeprav se zbuja 2x na noč, ob isti uri, točno kot urca.

S hčerko, ki je bila vmes bolna in je naredila en velik korak v razvoju, kot vedno, ko zboli, sva se ful zbližali.

Me išče. Se stiska k meni. In jaz sem čisto paf. In raznežena. Moj otrok je srečen in miren. In jaz tudi. Razumela sem, da ko me je zavračala, ni zavračala mene, ampak je zavračala mojo slabo energijo. Je zavračala to, da nisem videla čudeža v njej.

Moram povedati pa, da naju je z možem vmes precej preskušala in sva uvedla kazen sedenja na stolu pred vrati, kot sva lepo dobila kup predlogov, da deluje, in res deluje. Prej sva ji samo prigovarjala in blablabla, sedaj pa mirno poveva, kaj je naredila nesprejemljivo in da naj gre na stol, dokler je ne pokličeva. To velja samo za težji prekršek, ko koga udari, (bratca) ali porine.

Saj se še kdaj ujezim, ampak čisto drugače. Glasu ne povzdignem nad določene decibele. Se veliko pogovarjava, hecava. žgačkava, lubčkava, crtava. Jaz jo veliko več upoštevam, sem potrpežljiva kot že dooooolgo ne.

Upam, da je nočne more konec.

čestitam

[butl]

Pozdrav vsem, ki ste se javljali po mojem izraženem občutku, da sem zavozila vse.

 

Butl, hvala ti še posebej za informacije glede pomoči.

 

 

Sem se res obrnila po pomoč, kar k svoji homeopatinji.

Moje najhujše lastnosti so se spotencirale, ker v zadnjih treh letih nisem spala skupaj več kot 4 ure. Eno obdobje, pred par meseci, me je sinko zbujal vsako uro. On je zaspal, jaz pa ne vedno. Pa zgleda, da sem si proizvedla še poporodno depresijo. O depresiji me je prepričevala že osebna zdravnica kmalu po porodu, a je nisem jemala resno.

 

Imam nekaj homeopatskih remedij, ki so mi vrnile entuziazem. Nisem več psihično izčrpana, tudi sine bolje spi, čeprav se zbuja 2x na noč, ob isti uri, točno kot urca.

S hčerko, ki je bila vmes bolna in je naredila en velik korak v razvoju, kot vedno, ko zboli, sva se ful zbližali.

Me išče. Se stiska k meni. In jaz sem čisto paf. In raznežena. Moj otrok je srečen in miren. In jaz tudi. Razumela sem, da ko me je zavračala, ni zavračala mene, ampak je zavračala mojo slabo energijo. Je zavračala to, da nisem videla čudeža v njej.

Moram povedati pa, da naju je z možem vmes precej preskušala in sva uvedla kazen sedenja na stolu pred vrati, kot sva lepo dobila kup predlogov, da deluje, in res deluje. Prej sva ji samo prigovarjala in blablabla, sedaj pa mirno poveva, kaj je naredila nesprejemljivo in da naj gre na stol, dokler je ne pokličeva. To velja samo za težji prekršek, ko koga udari, (bratca) ali porine.

Saj se še kdaj ujezim, ampak čisto drugače. Glasu ne povzdignem nad določene decibele. Se veliko pogovarjava, hecava. žgačkava, lubčkava, crtava. Jaz jo veliko več upoštevam, sem potrpežljiva kot že dooooolgo ne.

Upam, da je nočne more konec.

 

 

Fajn Saša.

 

Kar se pa kaznovanja s sedenjem tiče, moram rečt, da se men ne zdi dober vzgojni ukrep. Otrok s svojim vedenjem sporoča, da te potrebuje, da potrebuje tvojo pozornost, razumevanje, spoštovanje, nežnost, tvoj čas, tvojo ljubezen, varnost. Če vse to ima, oziroma, ko bo vse to imel, tudi ne bo več izpadov, ki so itak le klic po tebi.

 

 

Kr tko naprej.

 

[Sasha3]

Fajn Saša.

 

Kar se pa kaznovanja s sedenjem tiče, moram rečt, da se men ne zdi dober vzgojni ukrep. Otrok s svojim vedenjem sporoča, da te potrebuje, da potrebuje tvojo pozornost, razumevanje, spoštovanje, nežnost, tvoj čas, tvojo ljubezen, varnost. Če vse to ima, oziroma, ko bo vse to imel, tudi ne bo več izpadov, ki so itak le klic po tebi.

 

 

Kr tko naprej.

 

 

 

Če bi bila vedno vsaj 90%, potem verjamem, da bi dobila marsikaj kar rabi, pa bi imela manj izpadov, ki so mimogrede pri vseh otrocih, ampak ker nisem vedno tako visoko prisotna, pa bodo še. In če koga udari ali ugrizne, bo "šla sedet" . Oleg tega raje kot da kričim, dam obe na hladno. Pa vedno se bo našlo kaj, kar ji ne bom mogla nudit in bo imela izpade, butl.

A se ti ne zdi, da malo pretiravaš, kot da je čisto vsak izpad odvisen od starša????

 

Pozdravčk.

[Cookie]

Sasha3

 

jst sicer nimam otrok, sam men se pa zdi tvoje kaznovanje super Bolš, kt po tazadnji al pa okol kepe, je sigurno sedenje na kazenskem stolu. Mulc ipak mora vedet, da je določeno vedenje/obnašanje nezaželjeno (brcanje, grizenje bratca ipd.) pa nej si butl kr misli svoje

Al pa psihiranje v stilu" pridne punčke tega ne delajo", "mamica te nima rada, kadar..."

 

Otroke se ne tepe prawjo, sam kaka vzgojna mora bit, pa čeprav je to sedenje na kazenskem stolu x!x

 

******

Zrawn razmišljat o svojem odnosu, triggerjih...ma dobro, da vam rata, po celodnevni službi, ko se človk zjahan prvleče domov (a bajta v razsulu, mulci tečni, lačni, mož pravtako), pol nej pa o svojih občutkih razmišljam, če sam še to razmišljam, a se nej na petah obrnem, al v pojstlo mrtva padem

 

*****

sam mal oddiha rabš, par dni zase, da se vsaj naspiš v miru, polej je človk prec manj tečen

[butl]

Če bi bila vedno vsaj 90%, potem verjamem, da bi dobila marsikaj kar rabi, pa bi imela manj izpadov, ki so mimogrede pri vseh otrocih, ampak ker nisem vedno tako visoko prisotna, pa bodo še. In če koga udari ali ugrizne, bo "šla sedet" . Oleg tega raje kot da kričim, dam obe na hladno. Pa vedno se bo našlo kaj, kar ji ne bom mogla nudit in bo imela izpade, butl.

A se ti ne zdi, da malo pretiravaš, kot da je čisto vsak izpad odvisen od starša????

 

Pozdravčk.

 

Sej je v redu Saša.

 

Kva je izpad?

Otrok ves čas preizkuša varnost, trdnost prostora, v ktermu se nahaja. Preizkuša meje. Če mu ti nudiš varen in trden prostor z varnimi in trdnimi /starosti primernimi/ mejami, jih ne preizkuša več tako pogosto, ko se prepriča vanje, ko prostoru zaupa. Če so izpadi te vrste pogosti, kažejo na vajino /s tem mislim na tvojo in moževo/ ali nestanovitnost, ali neusklajenost, ali preveliko zategnjenost, ali pa preveliko fleksibilnost v postavljanju prostora in tega, kar paše zraven.

Drugo obliko izpadov pa povzroča strah pred zapustitvijo in s svojimi vedenjem skuša pridobit vajino pozornost, naklonjenost, čas. Če ugotovi, da vajine pozornosti ni deležna, če je pridna, tiho, se igra, poskuša drugače. V vajinem primeru tako, da udari, ugrizne tamalga. Potem jo opaziš. Potem se dereš nanjo, jo kaznuješ...se ukvarjaš z njo in ji daš vedeti, da je. In to, da vpiješ nanjo, da se dereš, da jo udariš, da jo kaznuješ...njej pomeni, da je, da jo opaziš, da ji nameniš čas, da se ukvarjaš z njo in to tvoje ukvarjanje /čeprav skrajno neprimerno/ ji pomeni mnogo več in je zanjo mnogo manj strašljivo kot tvoje ignoriranje.

 

Rožica I ti je dala zelo dober nasvet. Poskusi se vživeti vanjo, ko bo spet tak izpad. Pomisli, kaj si ti pričakovala od mame, ko si bila toliko stara kot tvoja hči in si imela enak izpad. S čim bi te tvoja mama takrat pomirila? Kaj bi morala tvoja mama takrat storiti, da bi se ti umirila....in to naredi svoji hčerki. Boš videla, da bo delovalo.

 

Drgač pa še enkrat Saša. Otrok ni kriv. Otrok je samo indikator. Indikator vajinega odnosa z možem, ki pa je spet samo indikator tvojega in moževega odnosa v vajinih primarnih družinah. Tam je izvor.

 

In, ja, za izpade so odgovorni starši.

 

Drgač pa, sem zelo blag.

 

[dayo]

Sasha3

 

jst sicer nimam otrok, sam men se pa zdi tvoje kaznovanje super Bolš, kt po tazadnji al pa okol kepe, je sigurno sedenje na kazenskem stolu. Mulc ipak mora vedet, da je določeno vedenje/obnašanje nezaželjeno (brcanje, grizenje bratca ipd.) pa nej si butl kr misli svoje

Al pa psihiranje v stilu" pridne punčke tega ne delajo", "mamica te nima rada, kadar..."

 

Otroke se ne tepe prawjo, sam kaka vzgojna mora bit, pa čeprav je to sedenje na kazenskem stolu x!x

[Sasha3]

Kva je izpad?

Otrok ves čas preizkuša varnost, trdnost prostora, v ktermu se nahaja. Preizkuša meje. Če mu ti nudiš varen in trden prostor z varnimi in trdnimi /starosti primernimi/ mejami, jih ne preizkuša več tako pogosto, ko se prepriča vanje, ko prostoru zaupa. Če so izpadi te vrste pogosti, kažejo na vajino /s tem mislim na tvojo in moževo/ ali nestanovitnost, ali neusklajenost, ali preveliko zategnjenost, ali pa preveliko fleksibilnost v postavljanju prostora in tega, kar paše zraven.

Drugo obliko izpadov pa povzroča strah pred zapustitvijo in s svojimi vedenjem skuša pridobit vajino pozornost, naklonjenost, čas. Če ugotovi, da vajine pozornosti ni deležna, če je pridna, tiho, se igra, poskuša drugače. V vajinem primeru tako, da udari, ugrizne tamalga. Potem jo opaziš. Potem se dereš nanjo, jo kaznuješ...se ukvarjaš z njo in ji daš vedeti, da je. In to, da vpiješ nanjo, da se dereš, da jo udariš, da jo kaznuješ...njej pomeni, da je, da jo opaziš, da ji nameniš čas, da se ukvarjaš z njo in to tvoje ukvarjanje /čeprav skrajno neprimerno/ ji pomeni mnogo več in je zanjo mnogo manj strašljivo kot tvoje ignoriranje.

 

Rožica I ti je dala zelo dober nasvet. Poskusi se vživeti vanjo, ko bo spet tak izpad. Pomisli, kaj si ti pričakovala od mame, ko si bila toliko stara kot tvoja hči in si imela enak izpad. S čim bi te tvoja mama takrat pomirila? Kaj bi morala tvoja mama takrat storiti, da bi se ti umirila....in to naredi svoji hčerki. Boš videla, da bo delovalo.

 

Drgač pa še enkrat Saša. Otrok ni kriv. Otrok je samo indikator. Indikator vajinega odnosa z možem, ki pa je spet samo indikator tvojega in moževega odnosa v vajinih primarnih družinah. Tam je izvor.

 

In, ja, za izpade so odgovorni starši.

 

Drgač pa, sem zelo blag.

 

 

 

 

butl, ti imaš določeno predstavo o tem, kako zgleda izpad, kako zgleda kričanje, kaznovanje.... vprašanje je, če pašem v te predstave jaz.

 

Ne bom več na dolgo razlagala, ker bi nas moral videt v živo, da bi bila prestava pravilna.

 

Skratka, tamali dam vedeti, da ne bova tolerirala grizenja, porivanje, udarjanje tamalega. To počne kdaj med igro, kdaj je tudi med dojenjem, ker je bila ljubosumna, pa ne ker ji ne bi posvečala časa nasplošno, ampak ker ga je hotela takrat, ravno takrat. To so zame izpadi, ob katerih sedaj reagiram s stolom. In sem veliko bolj mirna, da ne delam škode.

[Sasha3]

Namreč astrološko gledano se gre za boj za premoč (boj za prevlado), uveljavljanje dveh volj, kakorkoli... kjer pa na žalost ne zmagaš ti, ampak hčerka. To pomeni, da boš z jezo, s kaznijo ali neodobravanjem in tudi užaljenostjo pri njej povzročila le še večjo trmo in nasprotovanje, kateremu ne bo konca. Kaj storiti v takšnem položaju...? Svetujem ti, preden se kakorkoli lotiš odnosa s hčerko, se loti najprej svoje potlačene jeze. Le s pomirjenim pristopom boš hčerko lahko obvladala. Ta novi pristop pa mora biti povsem iskren, ker oseba s poudarjenim plutonom, bo raziskovala in tudi našla pretvarjanje in se bo kasneje vedno spraševala, če ti še lahko kdaj sploh zaupa, odnos pa bo še težje graditi.

 

 

Super. V bistvu moram račlenit ta boj za prevlado. Pri meni gre za ambivalenten ali nerazčiščem odnos do moči... oz. kako živeti svojo moč, da se ne izrodi v eno smer ali drugo... torej ne v izgubo moči, podrejenost, (moja mama), ne v agresivnost (moj fotr). Odlično, res, hvala ti za to. Pomirjen pristop torej.

Mož me opozarja in oapažm tudi sama, da ko skušam hčerki PREVEČ ustreči, se ji avtomatsko postavim njej v podrejen položaj in takrat po mojem ona ne ve kam s to močjo, in je zmedena. Ko sem jaz kdaj preveč pikolovska in kritična do nje, kar ona začuti že v mojem najmanjšem tonu glasu, ki je kritičen, se tudi ne znajde. Jaz se vsega tega zavedam, gre za dinamiko med nama oz. med njo in nama. S tem, da moj mož deluje kto deluje, se o tem ne sprašuje, ker s tem nima težav. Je blago strog.

[lunca]

 

 

Svetujem precej ravnodušnost, bolj ko boš flegma, bolj jo boš razorožila. Verjetno agresivnost in kazni prav "futrajo" otroški EGO, zato pripročam, da zdaj, ko so otroci majhni, deluješ nanje bolj pomirjujoče. Hčerka bo to občutila. Ljudje se ne zavedamo, da se energije čutijo precej bolj, kot si mislimo.

[Sasha3]

bolj ko boš flegma, bolj jo boš razorožila.

 

 

Bog te usliši

[butl]

Svetujem precej ravnodušnost, bolj ko boš flegma, bolj jo boš razorožila. Verjetno agresivnost in kazni prav "futrajo" otroški EGO, zato pripročam, da zdaj, ko so otroci majhni, deluješ nanje bolj pomirjujoče. Hčerka bo to občutila. Ljudje se ne zavedamo, da se energije čutijo precej bolj, kot si mislimo.

 

Lunca živjo

 

A te lahko vprašam, kaj si mislila z ravnodušnostjo?

 

Kako je človk lahko flegma, če recimo neko vedenje v njem vzbuja jezo, agresijo... A to mislš, da naj se dela, da je mirna? A se ti ne zdi, da potlačena energija samo še blj izžareva, clo tko, prou prenese se na druzga, v tem primeru na njeno hčerko.

 

Al si pa mrbit mislila, da naj ugotovi, zakaj jo eno vedenje tko razkur in predela vzroke? Samo, v tem primeru je ravnodušnost /pravzaprav ne ravnodušnost ampak razumevanje/ že njeno naravno stanje, tko da se ji ni treba niti delat niti mislt na to v odnosu do otroka.

 

Pa še to. Agresivnost in kazen ne futrata otroški ego, ampak povzročata strah, občutek manjvrednosti, občutek krivde, občutek nevrednosti v otroku.

 

[Sasha3]

Pa še to. Agresivnost in kazen ne futrata otroški ego, ampak povzročata strah, občutek manjvrednosti, občutek krivde, občutek nevrednosti v otroku.

 

 

 

Bult, sem tudi sama tako razmišljala, zato sem se izogibala kakršnikoli kazni. Tudi meni eluje to poniževalno. Poem pa sem zadevo sprejela drugače v smislu, kako jo izvedeva. Rečem ji, da naj neha z x vedenjem, ker je to boleče za bratca, recimo, sicer se bo šla shladit na stol. Če ponovi, jo primem in jo dam na stol, na hitro, ampak jeze ne stresam nanjo, ji povem, da bo tu počakala, da se shladi, da jo pridem iskat. Po navadi je to kratek čas. Manj kot minuto. Jo grem iskat, ona gre k meni v objem, skoraj vedno. Se stisne k meni in ji povem, da jo imam rada, vendar ji ne bom pustila, da to pa to počne.

Jaz boljšega načina do sedaj še nisem našla, da se tui jaz vmes ohladim. Če pa mene kaj bolj razkuri, kot bi me naj, pa se jaz umaknem in prepustim možu.

 

 

Butl, tu ti dajem link na intervju z enim starim, modrim gospodom,Hellinger Psihoterapevt sicer govori o marsičem, tudi o kazni, pa lahko še kako rečeva na to temo. Pa če hočeš, napiši, kako si ti to počel in tvoja soproga, ko sta bila v najinih kožah.

 

PRavi pa to:

Dolgo sem živel v Južni Afriki. Kako so tam reagiralu otroci, ko so jih starši kaznovali? Rekli so hvala. Kazen pride z ljubeznijo, tako, da spodbujamo otroka, da ga nekaj naučimo. Otroci to čutijo in so hvaležni. Šele na takšen način kazen doseže svoj učinek, ko jo otroci sprejmejo kot darilo.

 

 

Pa še to. Če sem flegma, vsaj kot si jaz predstavljam, pomeni, da se zavestno odločim, da ne bom dovolila, da reagiram iz tega kar čutim. Jaz jezo bom še vedno čutila, je ne bo potrebno čutiti moji hčerki namesto mene!! (Družine in kako v njih preživeti), ampak ji bom tudi pokazala, da se jezi ne prepuščam več. Pravzaprav to vidi že sedaj. Saj vidi, da sem jezna, jaz tega ne skrivam, vendar se jezi ne prepustim, ne grem v pretiravanja. In to je po mojem možno, vsaj pri meni, ko si v glavi postavim eno pririteto v razmišljanju.... kajti moja jeza ima korenine v mojem razlišljanju.... deležna sem bila kot otrok... "kdo misliš da si"..... in nekaj podobnega razmišljam jaz, oziroma sem razmišljala v svojih slabo energetsko opremljenih časih... torej.... tako pri meni, lunca bo povedala pa svoje.

[krog]

nihče od vas nima licence da bi sodil o tem kakšen naj bo vaš otrok , zato ker to počnete pa zrastejo iz njih neumni egoisti , NAJVEČ kar lahko storiš za otroka je to da mu daš njegov jaz , da ga pustiš da se uči ne pa da ubijaš njegovo voljo z vsiljevanjem , to pomeni da ga pustiš pr mir , sevede se teb kretenu ne zdi prav de otrok leta okrog pa broža po dreku , njemu pa se utrga ko mu to prepoveš , use življenje spiješ z njega kot en krvoses , a je to smisel da se otrok zapira v sebe pred tabo ker maš svoj ponos pa bojo drugi rekl kak je tvoj otrok umazan pa razposajen ? zakaj ubijate svoje otroke da ne morejo bit to kar so ? ker se vam neda njihovih cot prat usak dan zarad vašga zamorjenga življenja ? če bi vsakiga pustil pr mir bi vsakiga zanimal use , tisočkrat več stvari bi znal

 

PA DA NEBI KDO OD VAS MI REKO DA NE KRADE SVOJMU OTROKU SVOBODE PA VOLJE DO ŽIVLJENJA