Mlade in stare duše

[Kabalist]

Po moje duhovne knjige opisjejo osvoboditev duše iz ječe mesenega telesa, materije. Govorijo o večnosti človeške duše. Eni pa to razlaga kot da je zemlja ječa, pa to.

Fantastičnih teorij, da te kap in vsem je skupno to, kako grdi grdi je otipljiv svet in kako dobro dobro je izven telesa. Dejavni svet je realen zaradi dogovora o tem, kaj je realnost. Ves svet je pravzaprav navidezna resničnost, katero nam zarisujejo čutila. Ljudje z motnjami čutil ali prenosa podatkov iz čutil svet drugače dojemajo, saj se njim realnost drugače riše. Človeku, ki je slep za barve in vse vidi v ČB, je težko opisati, kaj je rdeča barva.

Vse te knjige mrtvih opisujejo pot duše in predvsem sestavine duše v stanjih, ki niso običajna. Ne gre za opisovanje posmrtnih izkušenj, temveč izvenčutnih izkušenj v eksatičnih stanjih. Tudi Dantejeva Božanska komedija opisuje sestavine človekove zavesti in pot, katero mora opraviti tokom svojega razvoja.

Zakaj ne moremo govoriti o posmrtnih izkušnjah? Iz preprostega razloga, ker se še nihče ni vrnil med žive. Nekaj drugega so obsmrtne izkušnje. To so posebna stanja, kjer je smrt sicer blizu, ni pa še tukaj. Ko gospa s koso zamahne, takrat glava leti v nepovrat. Dokler pa se zgolj smehlja, kosa miruje in to so tista doživetja. Drugačne pa so t.i. mistične smrti.