Ostanimo - postanimo zdravi

[Sensei.]

fajn tema sploh zato, ker smo zadne čase s strani znanosti zasipani z informacijami kaj vse škoduje zdravju, kaj ga podaljšuje in po drugi strani, nas "alternativa" hoče prepričat z vsemi knjigami in filmi, da je "positive thinking" penicilin nove dobe. ampak do zdaj še nisem instantno mercedesa materializiru po receptu The Secret, tko da.. bi blo fajn slišat kako ostajate zdravi.

 

dans sem en dober članek prebral o ravnotežju ali ravnovesju, ista stvar (glej moj avatar ) in se kr strinjam z napisanim. namreč ravnotežje je osnova zdravja, gledano tako s strani prehrane kot športa, počitka, spolnosti, energije celo. že ljudje smo ugotovil, da iz materije nastaja energija (sonce, bi bil vredu primer) in iz energije materija (rožice in njihova fotosinteza); torej konstanto prehajanje snovi iz ene oblike v drugo, od blizu dokaj kaotično, iz oddaljene perspektive verjetno zelo urejeno/uravnoteženo (to ugibam). če bi se kolikor toliko trudili ohranjat ravnovesje v našmu lajfu, bi bli zdravi ko dren. kako ohranjaš ravnotežje? nimam pojma

 

in še en stvarca, ki pomoje kr doprinese zdravju: sprotno reševanje problemov, zamer in drugih negativnih stvari, ki povzročajo, da se slabo počutmo. že starci so govoril, da lahko od zamere zboliš, in neki je vrjetn na tem. če namreč npr. 46 let kuhaš zamero, se pravi neki negativnega v tvoji glavi tli 365x46 dni, potem zihr ne moreš dobro živet. če te zaradi te negativne energije ne udari bolezen, te pa avto zbije

 

Sensei.

[Robida]

Vse kar nas razžira odznotraj, je potrebno razčistiti. Pogledati vase. Predvsem zamere so tiste, ki nas najbolj prizadanejo. Ko oprostimo vsem in vse, šele potem lahko gremo naprej, kajti zamere blokirajo.

 

Veliko stvari, ki se vleče z nami že iz otroških let, nam tudi povzroča težave.

 

Imamo pa možnost, da se odločimo in začnemo živeti znova in drugače...

 

Meni je zelo pomagala knjiga PREBUJAJOČA SVETLOBA B.A. Brennan. Odprla mi je oči in z njeno pomočjo sem uspešno šla nazaj v otroštvo, kolikor sem se lahko spomnila in razčistila določene stvari. Ugotovila kaj je tisto ki me ovira, ki se mi vleče skozi življenje.

 

 

Kar se pa tiče vseh reklam in oh in sploh zadevah okrog prehranjevanja in tehnik takih in drugačnih, kako doseči ravnovesje, pa moramo vedeti, da je večina zadev samo v smer zaslužkarstva.

 

Razne delavnice in tečaji so mogoče dobri zato, da se ozavestimo, da je potrebno nekaj ukrenit pri sebi. Vse ostalo moramo narediti sami.

[tantra]

"Presnovna acidoza" (dalj časa trajajoča zakisanost organizma) je eden od osnovnih vzrokov bolezni.

Kot tudi duševno, emocionalno neravnovesje.

... zadevah okrog prehranjevanja ...

[Mitra]

Veliko stvari, ki se vleče z nami že iz otroških let, nam tudi povzroča težave.

 

Imamo pa možnost, da se odločimo in začnemo živeti znova in drugače...

Počistimo vzorce v nas samih

 

Kaj sploh pomeni biti zdrav?

Ali je to poplna odsotnost vsakršne bolezni, je to samo dobro počutje ali kaj?

Ali je zdrav tisti ki mu sicer sem in tja zaškriplje kakšna kost, drugih težav pa nima?

Ima kdo kakšen odgovor na to ali definicijo kaj pomeni biti zdrav?

Me ne tud zanima, kje so meje zdravega in nezdravega

 

Sicer je pa Robida dala skoz eno hudo in težko zadevo.

Jaz sem bil samo zraven.

Torej veš (nisi edini) kako se negdo lahko trudi za življenje.

Negdo (kar pa si tudi sam izkusil), ki zboli za rakom in "umre" že ob postavljeni diagnozi, ker se ne bori za izbolšavo zdravja. Nima volje do življenja, se prepusti toku bolezni.

[Robida]

"Presnovna acidoza" (dalj časa trajajoča zakisanost organizma) je eden od osnovnih vzrokov bolezni.

Kot tudi duševno, emocionalno neravnovesje.

 

Tudi to. Vendar vse izhaja iz nas. Našega ravnovesja-neravnovesja. Če smo popolnoma neusklajeni sami s sabo, potem se nam ruši vse. Nekateri imajo pač "zakisana" telesa, drugi so depresivni......

V tej poplavi informacij se vsi iščejo-iščemo. Nekateri "prodajajo" svojo pogruntavščino kot edino pravilno.

 

Kot sem že pisala, če najdemo v tem našem hitenju odgovore na vaše strahove, na naše težave, potem smo na konju. Vendar moramo vedno izhajati iz sebe, ne iz okoliščin. Okoliščine imamo vsi, take in drugačne.

 

 

Počistimo vzorce v nas samih

 

 

Me ne tud zanima, kje so meje zdravega in nezdravega

 

 

Torej veš (nisi edini) kako se negdo lahko trudi za življenje.

Negdo (kar pa si tudi sam izkusil), ki zboli za rakom in "umre" že ob postavljeni diagnozi, ker se ne bori za izbolšavo zdravja. Nima volje do življenja, se prepusti toku bolezni.

Vedno znova poslušam in berem, da se nekdo bori z boleznijo. Če se z nekom borimo, je vprašljiv rezultat. Ponavadi izgubimo.

 

Bolezen ali težave, ki jih imamo "moramo" najprej sprejeti, kot del nas. Zakaj? Iz čisto enostavnega razloga. To smo si mi sami sebi skuhali. Oziroma če malo lepše povem, to je del nas. Šele potem lahko začnemo delovati v smeri izboljšanja zdravja, oziroma reševanju drugih problemov.

[tantra]

Vsak je sam svoje sreče, Zdravja kovač

(mišljene normalne/ne ekstremne življenske okoliščine, mentalno/telesno zdravje posameznika/na svet prinešeno)

[alef]

Počistimo vzorce v nas samih

 

 

Me ne tud zanima, kje so meje zdravega in nezdravega

 

 

Torej veš (nisi edini) kako se negdo lahko trudi za življenje.

Negdo (kar pa si tudi sam izkusil), ki zboli za rakom in "umre" že ob postavljeni diagnozi, ker se ne bori za izbolšavo zdravja. Nima volje do življenja, se prepusti toku bolezni.

 

Ja, vem.

Žal sem lahko od blizu, v živo spremljal dve osebi ki sta mi bili zelo blizu in sta zboleli za rakom.

Očeta, ki je "umrl" od raka tisti hip ko je zvedel diagnozo.

In Robido.

Borba...

Borba, s čimerkoli je trošenje energije, in ko se boriš nisi v ravnovesju z ničemer.

Borba z boleznijo, če to tako pojmuješ in to govoriš sebi, je vnaprej izgubljen boj.

Slej ko prej tvoj "nasprotnik" najde luknjo v tvoji obrambi.

Saj je že Robida o tem pisala, pa vseeno - pomebno je imeti stališče do bolezni.

Postavit se zase, sprejet bolezen kot del sebe in reči - ne boš me, močnejši sem od tebe.

In tam ostati, naj se troši druga energija, ne tvoja.

Jasno da ni dovolj samo reči to, treba je še kaj naredit, temu se pa reče način življenja, razmišljanja.

 

Omenil sem dve osebi.

Oče je ob diagnozi sprejel žal še vedno preveč razširjeno stališče - rak je smrt.

Umrl je dobre pol leta po postavljeni diagnozi, kljub operaciji in vsem terapijam.

Robida je sprejela drugačno stališče.

Ona živi...

 

Kaj pomeni bit zdrav, zdravo živet?

Po TV, v cajtengih, na internetu, povsod nas prebričujejo, obstreljujejo z reklamami da pomeni bit zdrav bit suh kot trska, kot jaz rad rečem - biti tak da če te postavijo na sonce, ne daš nič sence.

Odpovedat se maščobam, sladkorju, poplnoma...

Biti petkrat na teden v fitnesu, itd.

Pa to drži?

V času moje mladosti(auuuu kje je že to... ) so bili ideali zdravja pravo nasprotje temu.

In zanimivo - raka je bilo manj, infarktov je bilo manj, vseh sort bolezni nasploh je bilo manj.

Pa ni bilo nobenih Actimelov, pa jogurtov in mleka z 0% sploh ni bilo, je bilo tisto mleko s kmetov, z za en prst debelo smetano...

Kaj se je torej spremenilo od takrat?

Predvsem razmišljanje, način življenja, večje obremenitve, več stresov.

 

Tisti ki so me videli v živo vedo da nisem ravno neki fitness tip...

Holesterola, trigliceridov in cukra v krvi imam pa manj kot pred 10 leti.

In razen da mi nekaj kosti škripljejo, drugih težav nimam.

 

Torej, kaj pomeni biti zdrav?

[mayan]

Torej, kaj pomeni biti zdrav?

 

Vsak ima svoje zdravje. Tako tud le posameznik lahko evolutira, in še to skozi definicijo, skozi bolezen, ljubezen in emocije do ene točke zdravja, katerega definira skozi tisto, skozi kar ima za iti.

 

Recimo, da je nekdo zdrav, ko doseže en cilj, ki ni nujno končen. Lahko je zgolj pravo mesto, kjer se lahko udejanja ali način. Pot poti.

 

Po moje si resnično ozdravljen, ko ljubiš "dovolj". Edino z ljubeznijo je moč zdraviti in ozdraveti. Vse ostalo je postransko, in pomembno ter namenjeno le zato, da vzljubimo.

 

Torej zdrav duh, duša. Mentalno biti zdrav. Biti zavesten. Biti tukaj. Materialno oz. telo pa se itak spreminja z močjo uma, v kolikor se ima namen pozdraviti.

 

Zdravje = srečati ponovno popolnega sebe.

[Mitra]

Vedno znova poslušam in berem, da se nekdo bori z boleznijo. Če se z nekom borimo, je vprašljiv rezultat. Ponavadi izgubimo.

Sem se spotaknila v tole borbo.

Mogoče bi jaz osebno to imenovala sprejemanje samega sebe z drugačnimi očmi?????????????

 

Se ne boriš, s tem živiš.

Ker s tem živiš, se takega sprejemaš in posledično drugače gledaš malenkosti, ki so ti počasi vsakdanja motivacija.

 

Tudi meni je rakec pokazal zobke, jaz pa njemu.

[Mitra]

Ja, vem.

Žal sem lahko od blizu, v živo spremljal dve osebi ki sta mi bili zelo blizu in sta zboleli za rakom.

Očeta, ki je "umrl" od raka tisti hip ko je zvedel diagnozo.

In Robido.

Jasno da ni dovolj samo reči to, treba je še kaj naredit, temu se pa reče način življenja, razmišljanja.

 

Je veliko besed, ki bi sedaj to bolečino, razlago, čustva..... opisala.

pa ni potrebno, se vse že povedano.

 

Verjetno je že težko načeti tako temo, kaj šele poslušati neke plitke komentarje.

Robida (verjetno bereta skupaj) nam je zaupala življensko zgodbo, občutke, borbe.... da bi prenekateremu olajšala zadevo, ko/če se sami znajdemo v takem položaju.

Ne bom pametna kaj bi še lahko dodala, vendar se raje prepustim kašni razlagi, kaj nas dela močnejše, kaj nas povzdigne, kako se ob tem počutimo, kaj nas čaka....................

Kajev je preveč.

 

Rada pa preberem komentar nekoga, ki ve zakaj to piše, ki ve kako se gre skozi ta pekev.

[mayan]

Verjetno je že težko načeti tako temo, kaj šele poslušati neke plitke komentarje.

 

Če je temu tako, potem je po moje še tega, kar bi naj bilo ozdravljeno, in to ni. Tisto, kar gre stežka pravi, da je še potrebno "predelave in pozornosti", saj znotraj nekje še čaka darilo.

 

S kom ali čim se boriti (kot pravi tista zgodbica, da preživi tisto/tisti, kar hranimo), in s kom ali čim ne, recimo ignorirati, je pa resda svojevrstna umetnost, katere se neprestano učimo.

[Mitra]

Če je temu tako, potem je po moje še tega, kar bi naj bilo ozdravljeno, in to ni. Tisto, kar gre stežka pravi, da je še potrebno "predelave in pozornosti", saj znotraj nekje še čaka darilo.

Redko ostanem brez besed.

[Robida]

Ko si sposoben govoriti o vsem, tudi o raku, ki je bodimo odkriti, še vedno več ali manj tabu tema, oziroma bolj strah, potem je ni stvari, ki bi preprečila napredovanje. Napredovanje v fizičnem in duhovnem.

 

Najlažje se je seveda skrivati, pokrivati stvari, jih pometati pod preprogo, vendar vedno znova in znova udarijo na plan. Nikoli ne moremo uiti. Enkrat se je treba soočiti z vsem. Dokler se ne, se nam vedno znova ponavljajo ene in iste stvari, vendar velikokrat v različnih oblikah. In potem se sprašujemo, le zakaj se nam to vedno dogaja. Seveda.

 

Ravno zaradi tega si je treba vzeti čas zase.

 

Ljubezen....seveda....

Vprašanjmo se najprej če imamo sebe dovolj radi. Če niti sebe nimamo dovolj radi, potem ne moremo imeti radi drugih. ... ... mogoče površno, ampak to ni tisto pravo. To so samo naše maske.... Prej ali slej maske morajo odpasti, drugače se nam slabo piše.

[tantra]

Razbijajmo tabuje,

Si prepoznala vzroke bolezni, jih odpravila,

si sigurna, da recidive ne bo?

Kakšna je zdravniška prognoza? Kolk let lajfa po zdravniških statistikah si lahko obetaš?

Imaš kake neprijetne stranske učinke zdravljenja?

Kako se prehranjuješ, s čim?

Kaj je Tvoja "preventiva"?

Priporočila obolelim skozi Tvoj pogled?

Je počutje/razpoloženje bolj ali manj konstantno, ali je "nihajoče"?

Kolk optimizma, veselja/ življenske simpatije, vitalnosti je v Tebi?

Motivacije za lajf.

 

Zdrav sem, ko sem v ravnovesju. Notranjem počutju ok.

Ko telo pretirano ne "škripa", funkcionira.

Ko "podstrešje" funkcionira zadovoljivo po kriterijih/ skozi pogled moj, ...

Pol pa ni važen, al živim 80 let, al če se "stegnem" jutri.

Važen Zame je, da sem sam sebi ok. V dobrem feelingu. Skladju s seboj, okolico.

Kvaliteta, kreativnost, učljivost, fleksibilnost ima prednost pred kvantiteto,

nefleksibilnostjo, otopelostjo. -)

[Robida]

Razbijajmo tabuje,

Si prepoznala vzroke bolezni, jih odpravila,

si sigurna, da recidive ne bo?

Kakšna je zdravniška prognoza? Kolk let lajfa po zdravniških statistikah si lahko obetaš?

Imaš kake neprijetne stranske učinke zdravljenja?

Kako se prehranjuješ, s čim?

Kaj je Tvoja "preventiva"?

Priporočila obolelim skozi Tvoj pogled?

Je počutje/razpoloženje bolj ali manj konstantno, ali je "nihajoče"?

Kolk optimizma, veselja/ življenske simpatije, vitalnosti je v Tebi?

Motivacije za lajf.

 

Zdrav sem, ko sem v ravnovesju. Notranjem počutju ok.

Ko telo pretirano ne "škripa", funkcionira.

Ko "podstrešje" funkcionira zadovoljivo po kriterijih/ skozi pogled moj, ...

Pol pa ni važen, al živim 80 let, al če se "stegnem" jutri.

Važen Zame je, da sem sam sebi ok. V dobrem feelingu. Skladju s seboj, okolico.

Kvaliteta, kreativnost, učljivost, fleksibilnost ima prednost pred kvantiteto,

nefleksibilnostjo, otopelostjo. -)

A mogoče pričakuješ da odgovarjam na tvoja vprašanja?

Drugače pa, glede na to da sem še vedno tu, lahko rečem da sem s tem sebi odgovorila na vse kar sem potrebovala.

Nihče od nas, vključno z mano ne more 100% trditi, da bo večno zdrav.

Lahko samo delujem v zadovoljstvo mojega fizičnega telesa.

Le kako bi umrli, če bi bili večno zdravi

 

Malo heca.

Je pa tako, da vsak pri sebi išče-najde zadovoljstva. Meni je vsak trenutek ki ga preživim, v veselje.

[butl]

Robida, Alef

 

[tantra]

Za svoje Zdravje je primarno odgovoren vsak sam. -)

[Mitra]

Če se toliko daleč spraviš, da pričneš razmišljat tako.

 

V poplavi bombanja o virusih in gripe.............. ko to že na vsakem koncu čivkajo, se lahko navadni loleki slejkoprej odločijo da zbolijo.

Zavest je tista, ki .............

Mah kaj sploh razpredam. Tu nam je to že jasno.

 

Sploh pa Robida in Alef in Tantra in in in ste že vsi to povedli.

Izkusili pa vsi na lastni koži.

[tantra]

NI gripe, NI virusov za ustrezno hranjene, z ustreznim razmišljanjem ...

Če pa že pa kaka mila varianta nekaj dni, kdaj na nekaj let.

[Robida]

NI gripe, NI virusov za ustrezno hranjene, z ustreznim razmišljanjem ...

Če pa že pa kaka mila varianta nekaj dni, kdaj na nekaj let.

[Mario]

Počistimo vzorce v nas samih

 

Me ne tud zanima, kje so meje zdravega in nezdravega

 

Torej veš (nisi edini) kako se negdo lahko trudi za življenje.

Negdo (kar pa si tudi sam izkusil), ki zboli za rakom in "umre" že ob postavljeni diagnozi, ker se ne bori za izbolšavo zdravja. Nima volje do življenja, se prepusti toku bolezni.

 

Včasih mu ne preostane nič drugega, ker nima pravih informacij.

Mnoge zanima, kje so meje zdravega in nezdravega. Nihče pa jih noče slišati, pa naj še tako zatrjuje, kako je odprt in sprejemljiv… Če mu jih boš naravnost povedal, se bo začel braniti z napadom; če mu boš povedal „skozi rožice“, se bo zgovarjal. Lahko tudi, da se bo umaknil, ker se bo izogibal soočanja. Zato ne verjamem, da bo kaj produktivnih odgovorov .

[Robida]

Na enako vprašanje je toliko odgovorov kolikor je ljudi. Vsak vidi enak problem z drugačnimi očmi.

Tisti, ki je odprt za rešitve se bo našel na skupku mnenj in videnj.

Nikomur ne moreš soliti pameti, kajti vsak je odgovoren samo za svoje početje.

V dobrem in slabem. Samo vsak posameznik ima zase vse pred očmi.

Ko je pravi čas, začnemo iskati odgovore in rešitve na svoja vprašanja.

 

[Mario]

Na enako vprašanje je toliko odgovorov kolikor je ljudi. Vsak vidi enak problem z drugačnimi očmi.

Tisti, ki je odprt za rešitve se bo našel na skupku mnenj in videnj.

Nikomur ne moreš soliti pameti, kajti vsak je odgovoren samo za svoje početje.

V dobrem in slabem. Samo vsak posameznik ima zase vse pred očmi.

Ko je pravi čas, začnemo iskati odgovore in rešitve na svoja vprašanja.

Najprej ti čestitam za to temo. Pa še nekaj mojih mnenj in videnj da bo tisti kup še večji.

Bom začel na začetku. Ni toliko različnih odgovorov kot ljudi; nekateri imajo podobna mnenja o nekaterih stvareh. Zato tudi ne zbolimo vsi za isto boleznijo, ker smo si tako različni.

In hvala bogu, da vidi en in isti problem vsak z drugačnimi očmi. Zato ga je dobro slišati tudi iz drugih perspektiv – kako ga vidi drug pri meni/tebi.

Mnenja in videnja pa še niso rešitve. Odprt človek jih lahko le uporabi, da pogleda pri sebi: kako je to pri meni. Zato ti tudi noben strokovnjak ne da nobenih rešitev.

Če nekaj tako hitro odvržemo ker imamo predsodke, potem je to lahko podzavestno izogibanje, nepripravljenost spoprijemanja, strah, umik, izolacija. Če ne bi bilo lune, bi mi ne mogli biti za luno ne, to ni prav primer, bom poskusil takole: kaj bi bilo iz nas, če ne bi bilo učiteljev? Jaz sem marsikomu lahko hvaležen, da mi je „pamet solil“, pa če mi je šel še tako na živce. Najprej je moral v meni zlomiti tisti upor, podreti tiste zidove, ki so predstavljali nekatera moja prepričanja. Šele potem sem se lahko učil naprej, ko nisem več verjel, da že vem. Pa mi še sedaj tudi kdaj kdo pamet soli in se še vedno rad učim.

 

Kdaj pa misliš, da je pravi čas? Ne mislim osebno pri tebi, mislim na tistih 100 tisoče vsako leto, ki umirajo za rakom, ker jih je prehitel čas.

[Robida]

Najprej ti čestitam za to temo. Pa še nekaj mojih mnenj in videnj da bo tisti kup še večji.

Bom začel na začetku. Ni toliko različnih odgovorov kot ljudi; nekateri imajo podobna mnenja o nekaterih stvareh. Zato tudi ne zbolimo vsi za isto boleznijo, ker smo si tako različni.

In hvala bogu, da vidi en in isti problem vsak z drugačnimi očmi. Zato ga je dobro slišati tudi iz drugih perspektiv – kako ga vidi drug pri meni/tebi.

Mnenja in videnja pa še niso rešitve. Odprt človek jih lahko le uporabi, da pogleda pri sebi: kako je to pri meni. Zato ti tudi noben strokovnjak ne da nobenih rešitev.

Če nekaj tako hitro odvržemo ker imamo predsodke, potem je to lahko podzavestno izogibanje, nepripravljenost spoprijemanja, strah, umik, izolacija. Če ne bi bilo lune, bi mi ne mogli biti za luno ne, to ni prav primer, bom poskusil takole: kaj bi bilo iz nas, če ne bi bilo učiteljev? Jaz sem marsikomu lahko hvaležen, da mi je „pamet solil“, pa če mi je šel še tako na živce. Najprej je moral v meni zlomiti tisti upor, podreti tiste zidove, ki so predstavljali nekatera moja prepričanja. Šele potem sem se lahko učil naprej, ko nisem več verjel, da že vem. Pa mi še sedaj tudi kdaj kdo pamet soli in se še vedno rad učim.

 

Kdaj pa misliš, da je pravi čas? Ne mislim osebno pri tebi, mislim na tistih 100 tisoče vsako leto, ki umirajo za rakom, ker jih je prehitel čas.

Takrat ko si čisto na tleh, ko pri sebi veš, da globje ne moreš, da je edino možno da greš navzgor ali pa v jamo.

Mogoče se tole malo grobo sliši, ampak tako je.

Sicer nas življenje samo opozarja, nam postavlja polena pod noge. Če smo uravnovešeni v sebi, potem vsa ta opozorila vzamemo resno. V nasprotnem se nam ponavlja.... in ponavlja, dokler ne uvidimo, da zdaj je pa čas da se vzamemo resno v roke. Ali se bomo pa znašli na tleh. Potem pa ni več izmikanj, srednje poti, ampak samo navzgor ali pa navzdol.

[Mario]

Takrat ko si čisto na tleh, ko pri sebi veš, da globje ne moreš, da je edino možno da greš navzgor ali pa v jamo.

Mogoče se tole malo grobo sliši, ampak tako je.

Sicer nas življenje samo opozarja, nam postavlja polena pod noge. Če smo uravnovešeni v sebi, potem vsa ta opozorila vzamemo resno. V nasprotnem se nam ponavlja.... in ponavlja, dokler ne uvidimo, da zdaj je pa čas da se vzamemo resno v roke. Ali se bomo pa znašli na tleh. Potem pa ni več izmikanj, srednje poti, ampak samo navzgor ali pa navzdol.

Sem mislil, da velja to samo za alkoholike Vidiš, jaz se še tudi kar učim.