Izziv: nič odpadkov! :) Kako delati čim manj smeti?

[free]

No, kdo bo sel cistit Slovenijo od vas?

[janko]

No, kdo bo sel cistit Slovenijo od vas?

 

jest ne.

že velik let (če sploh kdaj?) za mano ne ostaja smeti, da pa pločevinko poberem in vržem v koš, namesto da bi stopil čeznjo... za to pa ne rabim nobene akcije.

[free]

Manj CO2 ali več C2C?

 

Piše: Nara Petrovič v novi Vivi www.viva.si

 

Zakaj velika svetovna podjetja ne prehajajo na povsem ekološke rešitve? Ker ekologijo dojemajo kot nekaj, kar je v nasprotju z ekonomijo in rastjo, kot nekaj, kar je neizogibno dražje in bolj zapleteno od zdajšnjega načina proizvodnje. Pa je to res?

 

Stef Kranendijk, direktor podjetja Desso, enega od vodilnih evropskih proizvajalcev talnih oblog, ne misli več tako. Prepričan je, da je edina pot do uspešnega gospodarstva trajnostni razvoj, uporaba izključno neoporečnih, čistih materialov, ki ne škodujejo zdravju in jih je možno bodisi kompostirati bodisi preprosto vrniti v tehnološki proizvodni proces. Namesto da bi novi izdelki po uporabi romali na smetišče, jih lahko vržete na kompost (če so organskega izvora) ali pa vrnete proizvajalcu, ki jih bo s preprostimi postopki preobrazil v nove izdelke.

 

Od zibke do zibke

Tovrstna sprememba proizvodnega procesa izhaja iz filozofije "od zibke do zibke" (Cradle to Cradle ali C2C), ki sta jo razvila William McDonnough in Michael Braungart. Bistvo ideje je v tem, da izdelki ne bi smeli potovati od zibke do groba (od tovarne do smetišča), marveč od zibke do (naslednje) zibke. Ciklus kroženja snovi je v idealnem primeru neskončen, obsega pa optimizirano porabo energije, karseda majhno izgubo materialov v procesu in manjšo odvisnost od surovin iz narave. Dolgoročen rezultat je višji zaslužek ob nižjih naložbah, obenem pa povsem zdravi in ekološki izdelki.

 

Inteligentne rešitve "od zibke do zibke" prinašajo obojestransko korist: bogatenje naravnega okolja ob hkratnem dobičku za podjetja, ki se odločijo privzeti nove tehnologije.

 

Vprašanje materialov

V današnji družbi je resnično obnovljivih za kak odstotek materialov, ki so v uporabi v industriji. Vsi drugi materiali prej ali slej postanejo smeti, že med uporabo pa oddajajo zdravju škodljive snovi. Četudi jih vmes nekajkrat recikliramo, po nekaj ciklih končajo kot smeti, saj izdelovalci niso načrtovali, da bi materiale v neskončnost vrteli v proizvodnem procesu. To, čemur danes pravimo recikliranje, Michael Braungart imenuje down-cycling (po naše bi temu morda lahko rekli "slabširanje"), saj predmete, izdelane iz škodljivih materialov, spreminjamo v nove predmete, pri katerih se kakovost teh škodljivih materialov z vsakim korakom še poslabša. Nasprotje temu je up-cycling (recimo "boljširanje").

 

Zdaj vemo, da bi bilo možno zgraditi cela naselja iz povsem zdravih materialov, povsem brez škodljivih emisij, vso odpadno vodo pa bi bilo mogoče znova uporabiti. Lahko bi jedli hrano, ki ne bi bila zapakirana v več plasti oporečne embalaže; uporabljali naprave, ki bi jih, ko odslužijo, vrnili proizvajalcu, ta pa bi jih predelal v nove, sodobnejše naprave; nosili oblačila iz zdravih materialov, neobdelanih s strupenimi kemikalijami – ko bi jih ponosili, bi jih mirne vesti odvrgli na kompost, kjer bi se spremenila v čisto prst.

 

To bi bilo možno, če bi proizvajalci inteligentno zasnovali proizvodni proces in izbrali ustrezne materiale. Izbire je na pretek, torej ni pravega opravičila, zakaj tega ne počnejo.

 

Kateri so prevladujoči materiali, s katerimi dandanes polnimo svoje domove? Presenetil me je podatek, da je zrak v kateremkoli mestnem stanovanju od tri- do osemkrat slabši od zraka na mestni ulici. Krivo je hlapenje kemikalij iz množice umetnih snovi. Najhuje je navadno v otroških sobah, saj so v njih igrače iz Kitajske, živobarvne tapete ali omet, zavese, luči, plakati, talne obloge …

 

Nič bolje ni pri oblačilih: emisije kemikalij iz tkanin močno presegajo stopnje, ki bi jih bili ozaveščeni potrošniki še pripravljeni sprejeti, proizvajalci pa bi si jih drznili priznati. Od 1600 kemikalij, ki jih v ekobarvalnicah uporabljajo pri barvanju tkanin, jih je samo 16 ustrezalo standardom C2C-certifikacije, vendar je k sreči iz njih mogoče zamešati vse barve, ki si jih zaželite.

 

Ste se kdaj vprašali, kaj je v papirju, s katerim si brišete zadnjico? Četudi uporabljate ekološki papir, vsak zvitek kontaminira 5000 litrov vode.

Kaj mislite, zakaj se odsluženi avtomobili samo kopičijo na odpadih, zakaj železa ne recikliramo? Preprosto zato, ker je plast barve polna strupenih snovi in jo je zelo težko odstraniti.

 

Ste se kdaj pozanimali, s čim je industrija nadomestila azbest, ko je nenadoma izginil iz avtomobilskih zavor? Z antimonovim sulfidom! In kaj je nadomestilo gorivo s svincem? Neosvinčeni bencin je vse, kar slišimo. Toda zdaj je namesto svinca v gorivu vrsta novih kemikalij, v marsičem še nevarnejših od svinca.

 

Industrija še ni dojela, da zamenjava ene umazane rešitve z drugo ni trajnostna rešitev. Seznam vsega prezrtega bi lahko zapolnil še veliko vrstic, denimo izgubljanje neobnovljivih fosfatov (to je celo večji problem za človekov obstoj kot povečevanje količine CO2!), izčrpavanje številnih redkih elementov, kot so indij, nikelj, krom, baker …

 

Napaka v oblikovanju

Braungart in McDonough pravita, da je industrija naredila napako v dizajnu. Fantastične naravne strukture, ki opravljajo vrsto pomembnih funkcij, spreminja v linearne surovine. Oglejmo si na primer drevo. Ali zna kdo oblikovati sistem, ki ustvarja kisik, čisti zrak, uravnava vlažnost in klimo, sintetizira hrano, fiksira ogljikov dioksid, ponuja domovanje stotinam živalskih vrst, preprečuje erozijo rodovitne prsti … ? Ne. Tako brezvestni smo, da preprosto pridemo, podremo ta sistem in ga predelamo v papir, da lahko nanj natisnemo podobe dreves, s katerimi oglašujemo svoja podjetja, in v denar, s katerim kupujemo izdelke teh podjetij. Na koncu tako oglasi kot izdelki in denar končajo na pokopališču naše civilizacije – vse večjih odlagališčih.

 

V EU vsako leto proizvedemo po tri tone smeti na osebo. Smetarji samo v Sloveniji vsako leto odpeljejo na odpade 6 milijonov ton odpadkov (od tega 140 tisoč ton nevarnih odpadkov!).

 

V nasprotju s tem, očitno netrajnostnim sistemom filozofija "od zibke do zibke" ponuja holistično ekonomsko, industrijsko in socialno strukturo, znotraj katere skuša oblikovati sisteme, ki niso le učinkoviti, temveč tudi ne ustvarjajo odpadkov.

 

Prvi premiki

Podjetje MBDC (McDonough Braungart Design Chemistry) izdaja certifikate Cradle to Cradle, ki temeljijo na znanju s področja okoljske kemije in upravljanja z materialnimi tokovi, imenovanem tudi industrijska ekologija. Podjetja ob njeni pomoči ekonomično, pravično, ekološko in elegantno uporabljajo varne in zdrave materiale. Prvi širši premiki se dogajajo v ozaveščenih skandinavskih državah: tako se je, denimo, petdeset največjih podjetij na Danskem odločilo, da v svojo razvojno strategijo vključijo koncept C2C. Tudi na Nizozemskem vse več podjetij razmišlja v tej smeri. Na Kitajskem po tem sistemu snujejo dvanajst novih mest. Pod vplivom zamisli o C2C v New Orleansu, na območju, ki ga je leta 2005 opustošil orkan Katrina, nastaja novo naselje MIR (Make It Right), za katero so se med drugimi zavzeli Brad Pitt in zakonca Clinton.

Vse več potrošnikov si želi zdrave izdelke, za katere vedo, da so izdelani s trajnostnim odnosom do materialov, energije, vode in delavcev. Obenem si želijo, da obrabljeni izdelek ne bo končal na odpadu, ampak bo postal hranilo za biološke ali tehnološke procese.

 

Odpadki so hrana

Oglejmo si mravljišče. Mravlje trdo garajo, premikajo velike količine snovi, in vendar ne ustvarjajo smeti. Na Zemlji je več mravelj kot ljudi! Ne le številčno, tudi po teži. Po nekaterih ocenah mravlje tehtajo štirikrat toliko kot vsi ljudje na planetu. Vse skupaj pojedo enako količino hrane, kot bi jo 30 milijard ljudi. Kje je torej pomanjkanje?

 

V naravi vsi odpadki postanejo hrana, torej so koristni. Ljudje potrebujemo miselni premik: namesto da poskušamo biti manj škodljivi, bi morali postati koristnejši. Namesto da v naravo odlagamo manj škodljivih snovi, bi morali odlagati več koristnih in s tem okrepiti kroženje biomase. Če naj to dosežemo, moramo opustiti popravljanje nečesa, kar je že v osnovi napačno, in ustvariti nekaj povsem novega: nove materiale, nove proizvodne procese, kakovostne povratne zanke vračanja izdelkov industriji in naravnim ekosistemom, nove oblike partnerstva med podjetji …

 

Biološki ciklus poenostavljeno ponazarja tak pretok organske snovi:

humus kot hranilo za rastline => rastlinska biomasa kot hrana vsa ostala bitja =>

odmrli organizmi, odpadki in iztrebki kot hrana za mikroorganizme => humus

Na vsakem koraku nastajajo snovi, ki so hrana naslednjemu členu v krogu.

Tehnološki ciklus posnema biološkega, tako da skuša vse sintetične odpadke racionalno spreminjati nazaj v surovine s čim boljšim energetskim in materialnim izkoristkom.

Cilj tehnologije C2C ni zmanjševanje, marveč povečevanje aktivnosti ciklov in s tem večanje pozitivnega okoljskega odtisa vsakega člena! Več biološke aktivnosti pomeni več življenja, več tehnološke aktivnosti pomeni več napredka. Namesto da samo zmanjšujemo izpuste CO2, raje okrepimo mehanizme kroženja CO2 – s tem bo ukrep uravnotežanja ravni tega plina učinkovitejši in dolgotrajnejši.

 

Povečajmo dobro

Sistem "od zibke do zibke" poskuša zmanjševanje zla nadomestiti s povečevanjem dobrega, preusmeriti fokus od negativnih problemov k pozitivnim rešitvam. Sistem vsekakor (še) ni idealen. Kritikom ni težko s prstom pokazati na hibe te mlade industrijske filozofije. Najlaže je videti napake. Težje je sprejeti to, kar je dobro, in iz tega narediti nekaj še boljšega.

Strinjam se z Michaelom Braungartom, da je obsedenost sodobne ekologije s CO2 pretirana. Obstajajo tudi pomembnejša vprašanja. Predvsem je pomemben vsak sistemski predlog pozitivne rešitve za težave, s katerimi se srečujemo. Pozitivne v tem smislu, da povečuje dobro in ne le zmanjšuje zlo. V tej luči je morda res vredno opustiti spraševanje, kako zmanjšati raven CO2. Vprašajmo se raje, kako povečati C2C.

 

-

Merila za certifikat C2C

Če naj podjetje zadosti merilom za certifikat C2C, mora izpolnjevati zahteve s petih področij:

- transparentnost izdelkov/materialov in zdravstvenih karakteristik v razmerju do človeka/okolja,

- vnovična uporabnost izdelkov/materialov,

- energija, potrebna za proizvodnjo,

- raba vode v proizvodnem obratu,

- družbena pravičnost/podjetniška etika.

Ljudje potrebujemo miselni premik: namesto da poskušamo biti manj škodljivi, bi morali postati koristnejši.

 

Namesto da v naravo odlagamo manj škodljivih snovi, bi morali odlagati več koristnih in s tem okrepiti kroženje biomase. Ustvariti moramo nove materiale, nove proizvodne procese, kakovostne povratne zanke vračanja izdelkov industriji in naravnim ekosistemom, nove oblike partnerstva med podjetji …

 

V današnji družbi je resnično obnovljivih za kak odstotek materialov, ki so v uporabi v industriji. Vsi drugi materiali prej ali slej postanejo smeti, že med uporabo pa oddajajo zdravju škodljive snovi.

iz >

[Dancerka]

Free, ja, preberi si!

 

In preden drugič kaj sumljivega naročaš iz Kitajske, vsaj malo pogooglaj in premisli kolk je to c2c, ane?

(Včasih je res 10 minut dovolj, da vsaj približno vidiš, za kaj se gre! In kolk je trajnostno naravnano!)

 

Glede akcije Očistimo slovenijo - sem bila tudi skeptična, se mi zdi pa fajn, da želijo povezati vse posameznike in društva, ki jim ni vseeno, in da tudi na dolgi rok želijo, da se dela čimmanj smeti!

 

Za Jankota sem pa ziher, da tud 17.4. če bo kako pločevinko našu, jo bo tudi pobral in dal tja, kamor spada!

[free]

predstave ja.

[free]

Očistimo Slovenijo v enem dnevu v polnem teku

 

ponedeljek, 01 marec 2010

 

Prva faza popisa ilegalnih odlagališč odpadkov v Sloveniji je končana. 201 prostovoljec je pregledal 17.341 kvadratnih kilometrov zračnih posnetkov Slovenije. Odkritih je bilo 10.048 potencialnih lokacij, ki jih bodo sedaj terenski popisovalci preverili in detajlno popisali. Tudi za to fazo se iščejo prostovoljci, še približno 100 jih manjka. Več informacij na domači strani www.ocistimo.si.

V posnetku si lahko ogledate, kako je potekala akcija.

 

Popisni list legenda divjih odlagalisc, prijavljenih za ciscenje 17. aprila 2010 po sloveniji.

 

-

 

Slovenija – država brez odpadkov do leta 2030?

[free]

iz moja bloga:

 

no, tale video je precej politicen

:

www.unep.org/wed/2008/images/UNEP-DAY%202.wmv

 

"

Če vsi naredimo malo, ne bo nikomur treba narediti veliko!

"

- Achim Steiner

(UNEP - United Nations Environment Programme)

 

http://www.unep.org/newhome/images/LogoUnep.gif

[Dancerka]

http://www.mladina.si/tednik/201013/razvitejsi_sezigajo

 

Tudi Mladina ni več to, kar je bila.

 

Pred leti so pa objavljali članke proti sežigalnicam, čist so se pokvarili.

 

Valjda je odlaganje v tla ali sežig doma na dvorišču slabše. Proti ognjemetom sem pa tud, sam hrup in bogi psi.

 

Prav tako pa je osrednja filozofija sežiganja odpadkov dandanes v tem, da gredo »v peč« zgolj tisti odpadki, ki jih ni več mogoče obdelati in izrabiti drugače.

Kdo pa dela na tem, da takih odpadkov sploh ne bi bilo? Barabe hinavske!!

 

OoO

[Dancerka]

Dodajam še poln komentar na Mladinin članek (če me slučajno zbrišejo tam-?)

 

Pa kak so sežigalnice eko in 'edina možnost'? Pa kdo je to slišal??

 

Mladina, čist ste se pokvarili!! Pred leti ste pa proti sežigalnicam pisali, zdaj vas pa vsi okrog prnesejo??

Očitno je sežigalniška in kemoplastična industrija premočna??

 

Valjda so odlagališča in sežig na dvorišču še ful slabši, kdo pa dela na tem, da takih odpadkov sploh ne bi bilo??

Na Novi Zelandiji so sprejeli Zero Waste filozofijo in s tem menda ustvarili 40.000 služb, ponekod po svetu 90% zberejo ločeno - mi pa ne bi mogli živeti brez - sežigalnic?

 

Sežigalnice ne morejo operirati brez takih odpadkov, ki se lahko sicer tudi reciklirajo in so tako neposredna konkurenca boljšim praksam! V tujini pa je žal trend, da se embalaža že dela z namenom, da lahko bolje gori - zakaj? Zakaj ni filtra, da bi se lahko proizvajale le stvari, ki se lahko varno reciklirajo ali kompostirajo? Kdo res življenjsko rabi plastične žličke in ostale bedarije za enkratno uporabo itd? A res ne znamo živeti brez njih??

 

A kdo dela celostno z univerzami in firmami, inštitucijami, politiki, ljudmi na vseh nivojih - o tem, kako delati čimmanj smeti?

Ali je omogočena izobrazba za vse dizajnerje, inovatorje, firme tudi o minimiziranju odpadkov, o cradle2cradle pristopu in eko praksah?

Pokličeš firmo ali vprašaš v trgovini, pa marsikje nimajo pojma iz česa je kakšna stvar narejena in ali se da reciklirati!

 

Eko je tržna niša, Zero Waste je tržna niša - ne pa sežigalnice!!

[free]

Slis se zlo zanimivo. Predvidevam da se da, ce se hoce.

Samo dokler bo to zgolj kot ideja recimo na "nekem" forumu, in se ne bo zacelo tudi dejansko lobirat v tej smeri, pac ne bo nic.

[Dancerka]

Ja, saj ni samo ideja na forumu... Se je že lobiralo tudi, pa se še bo...

 

Nekaj let nazaj se je tudi kar precej pisalo o tem, samo potem so se 'čudežno' nehale nekatere organizacije ukvarjati s tem, ko je 'uradna' politika šla v sežigalnice - valjda je lažje zgradit sežigalnice kot pa osveščat ljudi - ljudje so nepredvidljivi, pa več dela je s tem, in morda težje dobit EU sredstva za take 'soft' programe, kjer je tudi rezultate težje meriti, zgleda ni bilo politične volje za kaj narediti... (tudi generacija politikov je verjetno ko moj ata - se jim ne da preveč ukvarjati z odpadki, so vsi srečni, da lahko kupujejo in mečejo stvari stran??) Pa politični glasovi, si predstavljaš, ljudje se lahko tudi zbunijo 'a zdej mormo pa še ločevat?' če se jim stvari ne predstavi v pravi luči in so se po moje nekateri politiki tud bali za glasove.. Res pa so ljudje čedalje bolj ozaveščeni... Potem pa še lobiranja plastične in druge industrije.. Pihler iz Eko kroga pravi, da so sežigalničarji iz tujine imeli najete PR agencije, ki so spremljale, da se ja ni kaj slabega pisalo o sežigalnicah!!

 

Ampak meni so sežigalnice žalitev za kreativnost in inteligenco ljudi!!

 

Sploh pa to prikrivanje in pretvarjanje, kako so 'eko' - uh!! V Celju se hvalijo, kako so 'uredili' problem z odpadki - sortirnica in kompostirnica sta že fajn, ampak sežigalnice nikjer na svetu niso trajnostna rešitev!!

 

Nekateri ljudje nesejo smeti iz občine, kjer je treba ločevati, domov, kjer ni treba... OoO

Ali pa se znajdejo smeti v grmovju... (več divjih odlagališč).

 

Marsikje ljudje ne vejo, ZAKAJ ločevati....

 

Nekateri se s tem ukvarjajo tudi še sedaj, samo mogoče se ne čuje toliko...

Veliko je še treba delati na osveščanju...

 

Stvari se tudi malo premikajo, a še veliko bo za naredit!!

 

http://www.mop.gov.si/typo3temp/pics/cb4f130b58.jpg

 

Letos Slovenija tudi uradno sodeluje pri Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov!

20.-28.november 2010

 

Filmčka pa ne znam zraven dat, ful luštkan video! (je na strani mop)

 

Uradni koordinator je Ministrstvo za okolje in prostor, več informacij na njihovi spletni strani!

 

VSI VABLJENI, da tudi kaj sodelujete!!

[free]

Kdo, a ti? Kje?

 

da.

 

aha, vem, sm glih uceri obvestil v temi ekologija...

 

Se je že lobiralo tudi, pa se še bo... Nekaj let nazaj se je tudi kar precej pisalo o tem,

 

Stvari se tudi malo premikajo, a še veliko bo za naredit!!

 

Letos Slovenija tudi uradno sodeluje pri Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov!

20.-28.november 201

[Dancerka]

Kdo, a ti? Kje?

da.

aha, vem, sm glih uceri obvestil v temi ekologija...

ha ha, sem videla, super!

 

Ja, jaz tudi, pa še kdo... Upam, da ti tudi?

Več ko nas je, lažje bomo kaj zlobirali, a ne?

 

Pisalo se je pa tudi na spletni strani Umanotere (pred leti), pa v Mladini, pa še kje... A še nisi nič od tega prebral?

Pa ekipa od Očistimo je imela spomladi tiskovko v ta namen, pa še kje bi se kaj našlo...

(Lahko poiščem linke, če rabiš...)

 

Pa v EU parlamentu in na svetovni ravni se tudi lobira... So pa sredstva nevladnih organizacij in multinacionalk zelo različna, si lahko predstavljaš...

[free]

Ja? Ti tudi, super! Kje lahko preberem tvoje clanke?

Jst se nisem lotil te tematike in tudi premalo vem o njej.

Itaq

Niti ne. Razne organizacije imajo full clankov... tudi v samem okoljevarstvu so branze takorekoc.

Niti ne. Ce bi me dovolj zanimalo, bi ze sam nasel.

 

Da, to vem, saj malce spremljam razne svotovne okoljse organizacije. O tem se se premalo govori, ker je iskanej resitev zelo povezano z ekonomijo.

Hkrati pa so veckrat resitve tudi drage in taksne ki zahtevajo veliko angaziranosti.

Ampak... sej bo slo.

 

Jst, kljub vsemu vidim delno resitev v razvoju, novih tehnologijah, ki bodo tako izoppoljene, da bomo lahko predelovali brez vecjih slabosti.

Bo pa treba z roko v roki tudi osvescat, ker tehnologije ne pridejo povsod dovolj hitro in ker osvescanje ni samo to, temec tudi vzgajanje na nek nacin.

 

kaj pa ti kej zdej delas na tem podrocju?

jst delam nic, ker sem se zacel bolj z drugimi stvarmi oz. na drugacen nacin, ne tolk direktno.

 

Ja, jaz tudi, pa še kdo... Upam, da ti tudi?

Več ko nas je, lažje bomo kaj zlobirali, a ne?

 

Pisalo se je pa tudi na spletni strani Umanotere (pred leti), pa v Mladini, pa še kje... A še nisi nič od tega prebral?

Pa ekipa od Očistimo je imela spomladi tiskovko v ta namen, pa še kje bi se kaj našlo...

(Lahko poiščem linke, če rabiš...)

 

Pa v EU parlamentu in na svetovni ravni se tudi lobira... So pa sredstva nevladnih organizacij in multinacionalk zelo različna, si lahko predstavljaš...

[Dancerka]

Ja? Ti tudi, super! Kje lahko preberem tvoje clanke?

Jst se nisem lotil te tematike in tudi premalo vem o njej.

Itaq

Niti ne. Razne organizacije imajo full clankov... tudi v samem okoljevarstvu so branze takorekoc.

Niti ne. Ce bi me dovolj zanimalo, bi ze sam nasel.

Ja, so branže... veliko je povezano tudi s financiranjem in drugimi stvarmi..

Moje članke pa nimam vse skenirane, oz. so nekatere stvari narejene tudi indirektno..

Sem pa v glavnem tak vse že pisala tudi tu na forumu...

 

Da, to vem, saj malce spremljam razne svotovne okoljse organizacije. O tem se se premalo govori, ker je iskanej resitev zelo povezano z ekonomijo.

Hkrati pa so veckrat resitve tudi drage in taksne ki zahtevajo veliko angaziranosti.

Ampak... sej bo slo.

Hm, nekatere stvari so tudi zelo low-tech in zelo poceni... Angažiranost in dobra volja - to se pa strinjam!!

 

Jst, kljub vsemu vidim delno resitev v razvoju, novih tehnologijah, ki bodo tako izoppoljene, da bomo lahko predelovali brez vecjih slabosti.

Bo pa treba z roko v roki tudi osvescat, ker tehnologije ne pridejo povsod dovolj hitro in ker osvescanje ni samo to, temec tudi vzgajanje na nek nacin.

Ja, deloma tud nove tehnologije, valjda. Je pa treba tud met dobre raziskave in celotno sliko in vse skupaj zadaj...

 

kaj pa ti kej zdej delas na tem podrocju?

jst delam nic, ker sem se zacel bolj z drugimi stvarmi oz. na drugacen nacin, ne tolk direktno.

Sam z ekologijo in osveščanjem pa se še ukvarjaš, a ne? No, jaz tudi, sam tud na malo drugačen način, he he..

Kaj več pa raje kvečjemu na ZS, ker so ene stvari malo 'top secret' ha ha...

[free]

Fajn, podpiram ce kdo dela v tej smeri

 

Ma jst sm na tem podrocju bolj kot ne bos. Pojma nimam kako bi primerno recikliral tako gmoto odpadkov kot jih danes pridela clovek?

Mislm mal se mi sanja kaj bi blo boljs in kaj ne, da jih sploh ne bi imeli in kako zamenjali, podrugacili, ampak to spada v drugi del - k ozavescanju bolj. Kako pa predelat to je kar je dejstvo (veliko odpadkov) na cimbolj primerne nacine, pa ne vem?

Ce ti ves in se ti da mal nakratko napisat, bi mi blo fajn, pa verjetn se komu k to bere.

Jst se tut ne spomnim, da bi kaj bral o tem konkretno, kaksne nacine recikliranja oz. predelovanja odpadkov bi bilo dobr uvajat...?

 

 

ja, vse treba povezovat, ce hocmo trajnostno... oz, ce hocemo neki trajnostno furat, (tut zato rabmo strokovanjake na podrocju, ki so se pripravljeni dovolj hitro prilagajat) moramo vkljucit vse segmente bivanja in vse dejavnike, ki na to vplivajo. Sicer smo polovicni, so zato rezultati slabsi in ne tolk trajnostni.

Recimo, naredimo nekaj na podorcju kmetijstva in pesticidov, ob tem pa se zmer ustvarjamo goro odpadkov in forsiramo potrosnistvo kot nacin ohranjanja ekonomske stabilnosti posamezne regije ali drzave, kot so se krizi izognili v braziliji in kot so ali bodo to naredili na kitajskem, ko bodo povecali place delavcem zato, da vspodbudijo vecjo notranjo potrosnjo, saj se je v casu krize izvoz zmanjsal in bodo na tak nacin ohranjal ekonomsko rast in s tem moc.

 

- taki nacini so nevarni, ozki in kratkorocni. niso globalni in tako ne ustvarjajo primernega okolja in miru ter stabilnosti v svetu. Potrebno se bo zavedat, da je clovek globalno bitje in ne skrbeti zgolj za lastno okolje, pa vseeno znati preziveti.

 

Cel svet se je tega lahko ucil od EU in ZDA. koliko so se naucili, ne vem.

 

Posledice pa so hude. Sej so tudi v cem dobre, ampak tudi hude in dolgorocno neprimerne.

 

Pa niti ne.. pisem mikric tule, okoli pa nic vec kaj dosti. Sm rabu pavzo in sem si jo tudi vzel.

Ma, ti mas men full enga potenciala, tko da upam, da bos z njim kej nardila pametenga! Ce bos ze zase bo ze neki, al pa velik, ker bos zadovoljna in bodo tudi drugi bolj, ki bodo okoli tebe.

Folka k zabija lajf za iluzije je itaq prevec.

 

Ja, so branže... veliko je povezano tudi s financiranjem in drugimi stvarmi..

Moje članke pa nimam vse skenirane, oz. so nekatere stvari narejene tudi indirektno..

Sem pa v glavnem tak vse že pisala tudi tu na forumu...

 

Hm, nekatere stvari so tudi zelo low-tech in zelo poceni... Angažiranost in dobra volja - to se pa strinjam!!

 

Ja, deloma tud nove tehnologije, valjda. Je pa treba tud met dobre raziskave in celotno sliko in vse skupaj zadaj...

 

Sam z ekologijo in osveščanjem pa se še ukvarjaš, a ne? No, jaz tudi, sam tud na malo drugačen način, he he..

Kaj več pa raje kvečjemu na ZS, ker so ene stvari malo 'top secret' ha ha...

[Cookie]

Kako brez smradu predelat organske odpadke v gospodinjtvu (primerno tudi za blokovce

link: http://www.organko.si

cena: 50E

[free]

kolk je cena za biogen na letni ravni za okvirno 4 clansko druzino recimo? strosek?

a kje ves kolk casa ma rok delovanja uporabe organko? kolk mesecev ali morda let?

a je smiselno kupit organkota, ce ma clovek pred blokom kanto za bio odpadke, ki tudi placuje sicer za odvoz?

 

ne sprasujem da bi kritiziru, ampak kre me zanima, ker bi rad vedu ce se splaca?

na sejmu narava zdravej so mi ze neki povedal.. pa se mi je zdelo drago in manj smiselno ob vsem... morda sem se motil in bi mogu ponovno premislt o zadevi?

 

jst smisel vidim v nakupu za cel vhod ali celo stopnise morda, tako bi namesto recimo dveh kant imeli samo eno bio kanto (tam kjer imajo dve), ker bi se kolicina bio odpadkov zmanjsala zaradi predelave v organku.

 

ze na sejmu pa sem pomislil a bi bilo zanimivo ce bi to finacirala drzava za vsak dom organko po nizki ceni, saj bi zaradi kolicne organko bil mnogo cenejsi na druzino. oziroma bi bila drzava samo posrednik zaradi nabave velike kolicne. tako bi organkota dobili po zelo nizki ceni, brezplacno pa tudi revnejsi, ki si ga ne morejo privoscit. drzava pa ne bi imela stroskov, ampak nakaj malega profita - za izvedbo projekta in stroske.

 

tako bi drugi ki bi si organkota lahko kupili po precej nizji ceni od drzave zaradi nabave velike kolicine, financirali tudi organkota revnejsim.

- sam preblisk no

 

ce bi s tem zmanjsali odvoz bio odpadkov (s tem tudi manjsa poraba bencina za vozila itn kot tudi manjsa raba vozil sploh), pa tudi ljudje bi bili bolj primorani organske odpadke rescnicno predelovati v organkotu, bi to bilo morda dobro za okolje itn.

za premislt morda?

 

boste predlagal ministrstvu za okolje in prostor?

ta bi verjetn uteceno najel izvajalce tega predloga, kaksno privat firmo itn....predvidevam.

[Cookie]

A ti to mene sprašuješ

 

ne vem; v službi s(m)o dobili te zloženke in sem jih nekaj sodelavcem razdelila. Sama sem zelo površno preletela zloženko in šla na njihovo spletno stran glih toliko, da sem zvedla za ceno. Še tko sm se najprej zmotila, sem videla 50E, pa da rabš dve kanti in sem posplošila pol na 100E. Kar je bilo napačno

Za 50E dobiš dve kanti (pa tisto vrečo z EM).

Najboljš ti bojo odgovoril kr zaposleni na Organku - verjetno

 

In se ne čutim dolžna karkoli raziskovat. Če/ko me bo prijelo za nakup, bom že prej poizvedla - kar bo mene zanimalo, ne kogarkoli drugega . Pa sigurno ne bom parlamentirala zakaj država nekaj ne da (pa bi morala ipd.) in kako bi vse ostale ljudi, ki živijo v istem bloku "pri/posilila" s temi kantami, še najmanj pa se ne mislim ubadat z MOP-om

 

no, sam tok

[free]

ok, ok.. s mislu da za kaksno firmo delat, k uvazate te organke al pa kej...

[Cookie]

Ne.

Ne "delamo" nič tazga, niti z nič takšnimi.

totalno druga scena - se kar rihtamo, tenkjuverimač

[Dancerka]

Hojla Free & Cookie!!

 

Cookie!! pa ti si srce!! (se spomnim, kako sem te lani-ali-kdaj-že razjezila s temi kompostniki na balkonu pa to, nekaj takega sem imela v mislih že takrat, he he!!)

 

He he, debata...

 

Organko - nekaj takega sem videla že leto ali dve nazaj pri spletni kolegici iz Anglije.. Zadeva v reali kar deluje, vsaj tista njena varianta (ne vem, ce je tisti posip enak - aha, najbrž da je) Ona je sicer rekla, da ni bilo cisto brez vonja.. Odvisno tudi kaj notri dajes in kako z njim ravnas.. in kak nos imaš.. Ona se je kar navadila, je rekla, da je bilo cisto ok.. mal tak po fermentiranem menda? Sem se pa že takrat spraševala, zakaj še pri nas tega ni Od blizu ga pa še nisem videla (ali povohala )

 

Kompostiranje doma oz. individualno je zato boljše, ker ti veš, kaj notri daješ... Za tele komposte iz kompostirnic komunalnih bioloških odpadkov mi je bilo receno, da so v najboljsi varianti primerni za rože, ne pa za zelenjavo!! Ker so vecinoma dolocene snovi prekoracene..

Mi na naš kompost za na vrt ne dajemo pomarančnih ali bananinih olupkov, če so škropljeni... Tako potem bolj veš, kaj imaš..

Če bi cel blok imel skupaj kompost - kar je sicer super in bi seveda bilo izvedljivo, je potreben dogovor, kaj gre na kompost in kaj ne.. Pa smo spet v osveščanju in izobraževanju ljudi.. (Pa da recimo mimoidoči ne mečejo čudnih stvari not...)

Nekateri bloki imajo vrtičke in komposte pred blokom... To se mi zdi zelo smiselno... Je pa tudi malo odvisno od prostorske ureditve itd. Pa sploh ne rabiš plastičnih organkotov, lahko imaš navaden kompostni kup ali od mizarja narejen kompostnik... Navaden kompost je bolj 'simpl' in cenejši, ne rabiš kupovati posipa.. Tale pa je zgleda hitrejši in oni pravijo, da ohrani več snovi, kaj pa vem? (Še nisem tako zelo preučevala oz. bi bilo zanimivo prebrati kako neodvisno študijo, če obstajajo..) Tisto glede toplogrednih plinov - menda je odvisno od načina kompostiranja in prisotnosti kisika, v kompostirnicah koliko se obrača itd.

Glede vonjav je pa tudi odvisno, kaj daješ na kompost in kako ravnaš z njim.. Obstajajo različne variante.. Je pa možno, da je Organko bolj nosu prijazen.. (še nisem sprobala)

 

Tudi odvisno koliko organskih odpadkov se nabere in koliko komposta rabiš, za naš vrt je tale stvarca najbrž premala, mi rabimo veliiko komposta

 

Kako veliki pa so? Ali je kdo našel mere in vsebino kje na netu? (Razmišljam, če bi morda bil za k babici? Čeprav se ne zanesem čisto nanjo, da bi ga 'merkala'... Če ga zanemarjaš ali nisi pazljiv, pa se lahko plesen razbohoti..) Tak da, za tiste, ki pazijo in so se pripravljeni s tem ukvarjat, po moje fajn zadeva... (babi pa že bolj slabo vidi in je včasih pozabljiva itd. Tak da mogoče glih ni zanjo..)

 

Je pa po moje super za mesta, kjer v biološke odpadke ne smejo dajati ribjih kosti, mesa in mlečnih izdelkov ipd, kar lahko dajo v Organkota.. V kaki zelo majhni kuhinji ga jaz verjetno ne bi imela, je pa verjetno bolje, da to potrdi kdo, ki ga je že v reali preizkusil.. Na njihovi strani tudi piše, da je odvisno, kako ravnaš z njim

 

Sorry ker malo mešam s š-ji in brez, mela en kup mejlov za odgovorit lol..

 

Tista firma je pa zgleda plastik firma, ki zgleda dela te Organkote? Ni mi sicer jasno, kako je njihov produkt 'inovativen' če so v Angliji in drugje že pred leti imeli nekaj podobnega, le da malo drugače izgleda? Mogoče inovativen za Slovenijo, kvečjemu..

Tudi nikjer ne piše (ali vsaj jaz nisem našla) iz kakšnega materiala so ti Organkoti? Iz recikliranega ali novega? Ali se lahko reciklirajo? (v celoti ali le delno?) ipd.

 

Mogoče bi bilo tudi fajn vedeti, kje se proizvaja tisti posip - pri nas ali v tujini? Pa v kaki embalaži je? Če že poskušamo delati čimmanj smeti/odpadkov..

 

Ha ha, en kup vprašanj.. Free, mogoče lahko 'zapakiraš' in pošlješ na tisto firmo?

 

V eni angleški občini so tudi imeli ideje, da bi sponzorirali za vsako gospodinjstvo (oz. pač kdor bi želel)... Ne vem, ali so potem šli v to ali ne, in kake izkušnje so imeli.. Verjetno tudi odvisno od občine.. Ponekod so tudi brezplačno ali ceneje delili kompostnike.. (Mislim, da tudi pri nas v Sloveniji se jih je ponekod dalo dobiti ceneje..) Predvsem pa je vse zelo odvisno od osveščanja ljudi...

 

Free, mene drugače bolj zanima preventiva kot samo recikliranje... Saj veš, preprečevanje na izvoru in ponovna uporaba sta še boljše... Ful bolj enostavno je sploh ne narediti določenih odpadkov.. Obstajajo tudi zelo kreativni načini, kako se jim izogniti ali iti v ponovno uporabo namesto throwaway society.. Me zanima tudi eko dizajn, a se še učim, pač poskušam gledati na stvari čimbolj celostno in zbirati informacije iz različnih virov..

[free]

ja. itaq. sej ce bo ta ideja sam kle nima smisla. pa ce sm ze napisu...

 

tut mene. je pa vse pomembno itaq.

 

da

 

Free, mogoče lahko 'zapakiraš' in pošlješ na tisto firmo?

 

Free, mene drugače bolj zanima preventiva kot samo recikliranje...

 

pač poskušam gledati na stvari čimbolj celostno

[free]

ok, organkotu sm poslal idejo oz., predlog in vprasal, ce je smiselen. cakam odgovor.

[Cookie]

dej pls pol še sem - če se ti da, seveda

 

še zmer razmišljam