Izziv: nič odpadkov! :) Kako delati čim manj smeti?

[Dancerka]

O, fino! da vama je všeč ideja o nakupovanju sira s svojo (plastično) posodico.. a je že kdo probal?

 

to sem našla na netu, Mrs Green iz MyZerowaste & Mrs Almost Average iz The Rubbish diet to delata, pa Jen iz Clean Bin.. je celo filmček, kjer Jen nakupuje http://cleanbin.wordpress.com/the-film/

Mrs Green kupuje celo meso v plastičnih posodicah: http://myzerowaste.com/2009/02/a-hefty-fin...-using-plastic/

 

Tule pa alternativa: http://cleanbin.wordpress.com/2009/03/18/d...age-revolution/ - se je za orenk zamislit!!

Tule sta pa Jen & Grant na TV: http://cleanbin.wordpress.com/2009/03/04/d...-wednesday-cbc/ - fajn se vidi, kak sistem mata doma!

[free]

Razmisljam...

Namrec ,ce kupim sir recimo v Klacku; mi tega zapakirajo v papir, ki ga lahko recikliram.

Ce kupim sir v merkatorju, ga prav tako zavijejo v papri. Sucer je malo povoscen, a vseeno je papir.

Vsekakor bi bilo bolje, da imam posodico, ker je az proizvodnjo papirja potrebno veliko energije. Vode. Belilna sredstva itn.

V primeru pa, da kupim eko sir v merkatorju, je ta najveckrat ze pakiran v polivinil. Zal eko sira najveckrat nimajo psoebej, da bi ga lahko dal s svojo skatlico.

 

Torej je varianta skatlice le v primeru, da kupim v trgovini Kalcek, kjer imajo eko sir, pa se tam je vprasanje, ali ni bolje zaviti sir v tisti povoscen papir, saj tako sir dlje zdrzi kakor bi morda v skatlici.

Nmrec eko sir ze tako ali tako hitro splesni, docim neekoloski pridelan sir lahko stoji v hladilniku vec let povsem isti, razne da iz njega izhlapi voda. (preverjeno).

 

Druga mona uporba skatlice pa je v primeru da eko sira ne kupim. Kar pa bi verjetno pomenilo dosti vecjo ekolosko skodo kot ce kupim eko sir zavit v papir namesto v dan v skatlico.

 

kaj mislis?

[janko]

Razmisljam...

Namrec ,ce kupim sir recimo v Klacku; mi tega zapakirajo v papir, ki ga lahko recikliram.

Ce kupim sir v merkatorju, ga prav tako zavijejo v papri. Sucer je malo povoscen, a vseeno je papir.

Vsekakor bi bilo bolje, da imam posodico, ker je az proizvodnjo papirja potrebno veliko energije. Vode. Belilna sredstva itn.

V primeru pa, da kupim eko sir v merkatorju, je ta najveckrat ze pakiran v polivinil. Zal eko sira najveckrat nimajo psoebej, da bi ga lahko dal s svojo skatlico.

 

Torej je varianta skatlice le v primeru, da kupim v trgovini Kalcek, kjer imajo eko sir, pa se tam je vprasanje, ali ni bolje zaviti sir v tisti povoscen papir, saj tako sir dlje zdrzi kakor bi morda v skatlici.

Nmrec eko sir ze tako ali tako hitro splesni, docim neekoloski pridelan sir lahko stoji v hladilniku vec let povsem isti, razne da iz njega izhlapi voda. (preverjeno).

 

Druga mona uporba skatlice pa je v primeru da eko sira ne kupim. Kar pa bi verjetno pomenilo dosti vecjo ekolosko skodo kot ce kupim eko sir zavit v papir namesto v dan v skatlico.

 

kaj mislis?

 

free lej...

na takele poste pol porny popizdi v svojem stilu. in do neke mere ma prou. nikakor njegou način, ampak point...

zdej, če ti res kupuješ sir... pol posledično podpiraš govedorejo... ki pa naj bi bla najhujša grožnja okolju...

in v drugi temi... zagovarjaš varstvo okolja... in tretji temi... ... ... pa ne uzem zdej kot provokacijo, ker ni tko mišlen...

uglaunem... u sebe se obrnmo... pr seb razčistmo...

(pizda... sej sm kukr drnoušek ratou ... sam on je kmal poj škripnu )

[Dancerka]

free, fajn filmček!! a farm for the future - mal dolg sicer (50min), a se ga splača pogledat!

 

Ja, tud js sm že čula za 'Peak Oil' & to, da naj bi blo nafte čedalje manj...

zdej neki se sicer dela na plastiki iz koruze itd, baje celo iz sirotke naj bi nekaj delali.. sam še vseeno je hrano bolš uporabit za hrano, a ne?

 

sem pogooglala filmmejkerko in našla še tale članek: http://www.guardian.co.uk/environment/2007...cbags.recycling - jo ful občudujem!! ko bi le pr nas tud prepovedali zastonj plastične vrečke!! al fejst obdavčit al pa kr prepovedat..

tud dobr video z njo

o plastiki nasploh.. in o potrošništvu..

 

Tist o želvicah si pa nism upala gledat, že slikca bla ful grozna, ki jo našla na http://byotalk.blogspot.com/ (boga želvica!)

[Dancerka]

Janko, lol - po moje je pa fajn, če na glas razmišlja.. vsaj zvemo, kaj se dogaja po različnih trgovinah, kar je tud namen te teme..

 

Itak da nismo svetniki & '100%-ekološko' je težk žvet (še težji pa umret! ) /tud so dileme, kaj sploh to pomeni/ pa brez mleka in mlečnih izdelkov je tud težk žvet (sm probala par mesecev in vem!)

Iščemo rešitve za posameznike 'kaj lahko storim?' - ena povprečna gospodinja se kr ne bo odpovedala siru, lahko se pa poišče variante kako kupiti bolj okolju prijazno, če ga že kupi.. a ne?

in eko sir je vsekakor bolj okolju prijazen kot ne-eko sir.. za tisti pašnik, kjer se prideluje (če ne upoštevamo 'food miles'..), eko sir brez embalaže pa tud bolj prijazen do odlagališč/sežigalnic & torej zraka/vode/zemlje..

 

Free, če itak kupuješ v Kalčku (in ne greš tja z avtom le po sir), 1x probaj & boš videl..

mi kupimo sir kar v Mercatorju in ni eko.. ker pač nimamo eko trgovine v našem malem kraju.. in čist v redu počaka.. mogoče pač kupiš manjši kos za prvič, in boš videl, kako dolgo počaka.. kako so pa včasih, ko še niti hladilnikov niso imeli, pa so tudi sir jedli? a hladilnik imaš, al ne?

res pa sirov 's plemenito plesnijo' ne kupujemo..

 

namen škatlice je isti, kot plastificiranega papirja - da pač ne pride zraven preveč zraka in bakterij & se sir ne izsuši.. fajn je da maš približno tolk veliko škatlco kot bo kos sira.. (lahk zmeriš doma, na tistem siru, ki ga že imaš..)

pr nas sir kr gre, se ni za bat, da bi ostajal.. če pa zgleda kao mal mokr, pa včasih mal priprto/ne čist zaprto škatlco pustimo.. tk da mogoč bi blo bolš mal priprto pustit, če bi to znal bit problem..?

lahk pa vprašam na teh ang. sajtih, kak sir oni kupujejo, eko al ne.. vem, da na Myzerowaste kupujejo eko fairtrade banane

 

Drgač pa Janko, ne se smejat, zveni ajnfah, ampak js sm mela cele travme, predn sm ta bogi sir kupla! sm ful cvikala, kaj bo prodajalka v Mercatorju rekla, itd. Pa so bli čist ok in mi dali sir

 

sm pa morala bit iznajdljiva, ker so mi hotl dat takega že fajn zavitga v plastiko, pa sm rekla, če lahk mal več in je bla tud happy in mi ga dala..

 

a si zihr, da papir iz Kalčka lahk recikliraš? (pr nas - CE regija - povoščen papir in plastificiran papir ali umazan papir spada med mešane odpadke..)

 

Druga mona uporba skatlice pa je v primeru da eko sira ne kupim. Kar pa bi verjetno pomenilo dosti vecjo ekolosko skodo kot ce kupim eko sir zavit v papir namesto v dan v skatlico.

 

kaj mislis?

Tole mi pa ni blo čist jasno, kaj si mislil? a lahk razložiš? (a pač kupit ne-eko sir?)

Po moje, če maš dostop do eko sira & $$$ zanj, pa da itak greš tja še po druge stvari (idealno peš ali s kolesom/trolo) bi js probala vseen eko sir najprej kupit po moje kak tedn ali 2 bi že moral zdržat, a ne?

 

obstajajo tud siri v vosku (brez plastike) http://www.fakeplasticfish.com/2008/04/dai...ilk-cheese.html

sam ne vem če pr nas.. pa tud kaj pol s tistim voskom? (CE regija: mešani odpadki - al se lahk uporabi za svečko, al smrdi?)

 

al pa lahk greš delat sir sam? http://avoidingplastic.blogspot.com/2008/0...-adventure.html

a ga niso včasih v neke prte zavijali, al kako?

 

lahk bi tud prodajalko v Kalčku (al pa kakega eko kmeta, ki ta sir dela?) vprašal, kaj svetuje/jo?

[free]

Samo po sir negrem nikoli z avtom v Kalcka. Grem samo z namenom po vecjem nakupu in se to ponavadi takrat ko imam se druge opravke in sem v ljubljani.

 

Nisi me razumela.

v merkatorju in TUSu in SPARu imajo EKO SIR! je pa pakiran v polivinil. Nimajo pa ga posebej, nepakiranega.

 

Seveda da neeko sir vredu pocaka, saj o tem sem pisal. Pocaka lahko tudi vec let! ker je poln strupov ki ga ohranjajo! Enega takega imam doma v hladilniku ze vsaj dve leti! lahko prides pogledat

Uporablja mga vcasih za ribanje, ker je zelo trd ratal, saj je voda iz njega izhlapela.

 

Ja, sam nisem zagovornik plastike. Sem bral da plastika ni primerna za shranjevanje zivil, ker zivila izgubljajo energijo. Ceprou jo se vedno uporabljam.

 

Odvisno kolk je povoscen ane. Pomoje ga lahko. Stroji pomoje to predelajo. Ugibam.

 

Ja, nakateri iz Kalcka plesnijo v nekaj dneh. Oni jih tam vsak dan menda obdelujejo tako da ne plesni!?

 

lahk bi vprasal ja

 

...

Free, če itak kupuješ v Kalčku (in ne greš tja z avtom le po sir), 1x probaj & boš videl..

mi kupimo sir kar v Mercatorju in ni eko.. ker pač nimamo eko trgovine v našem malem kraju.. in čist v redu počaka.. mogoče pač kupiš manjši kos za prvič, in boš videl, kako dolgo počaka.. kako so pa včasih, ko še niti hladilnikov niso imeli, pa so tudi sir jedli? a hladilnik imaš, al ne?

res pa sirov 's plemenito plesnijo' ne kupujemo..

 

namen škatlice je isti, kot plastificiranega papirja - da pač ne pride zraven preveč zraka in bakterij & se sir ne izsuši.. fajn je da maš približno tolk veliko škatlco kot bo kos sira.. (lahk zmeriš doma, na tistem siru, ki ga že imaš..)

pr nas sir kr gre, se ni za bat, da bi ostajal.. če pa zgleda kao mal mokr, pa včasih mal priprto/ne čist zaprto škatlco pustimo.. tk da mogoč bi blo bolš mal priprto pustit, če bi to znal bit problem..?

lahk pa vprašam na teh ang. sajtih, kak sir oni kupujejo, eko al ne.. vem, da na Myzerowaste kupujejo eko fairtrade banane

 

Drgač pa Janko, ne se smejat, zveni ajnfah, ampak js sm mela cele travme, predn sm ta bogi sir kupla! sm ful cvikala, kaj bo prodajalka v Mercatorju rekla, itd. Pa so bli čist ok in mi dali sir

 

sm pa morala bit iznajdljiva, ker so mi hotl dat takega že fajn zavitga v plastiko, pa sm rekla, če lahk mal več in je bla tud happy in mi ga dala..

 

a si zihr, da papir iz Kalčka lahk recikliraš? (pr nas - CE regija - povoščen papir in plastificiran papir ali umazan papir spada med mešane odpadke..)

 

 

Tole mi pa ni blo čist jasno, kaj si mislil? a lahk razložiš? (a pač kupit ne-eko sir?)

Po moje, če maš dostop do eko sira & $ zanj, pa da itak greš tja še po druge stvari (idealno peš ali s kolesom/trolo) bi js probala vseen eko sir najprej kupit po moje kak tedn ali 2 bi že moral zdržat, a ne?

 

obstajajo tud siri v vosku (brez plastike) http://www.fakeplasticfish.com/2008/04/dai...ilk-cheese.html

sam ne vem če pr nas.. pa tud kaj pol s tistim voskom? (CE regija: mešani odpadki - al se lahk uporabi za svečko, al smrdi?)

 

al pa lahk greš delat sir sam? http://avoidingplastic.blogspot.com/2008/0...-adventure.html

a ga niso včasih v neke prte zavijali, al kako?

 

lahk bi tud prodajalko v Kalčku (al pa kakega eko kmeta, ki ta sir dela?) vprašal, kaj svetuje/jo?

[janko]

Posledice živinoreje na globalno segrevanje

Originalen članek FAO (v angleščini)

 

 

Ukrepi nujno potrebni

 

29. november 2006, Rim - Kaj je večji povzročitelj emisij toplogrednih plinov, živinoreja ali avtomobili?

 

Presenečenje!

 

http://www.osvoboditev-zivali.org/prispevki/pic118_1.jpgGlede na novo poročilo, ki ga je objavila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ustvarja živinorejski sektor več emisij toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor. Prav tako je glaven vzrok degradacije zemlje in vode.

 

Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjih povzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“

 

Ljudje vsako leto zaužijejo več mesa in mlečnih izdelkov. Pričakuje se, da se bo svetovna proizvodnja mesa več kot podvojila z 229 milijonov ton v letih 1999/2001 na 465 milijonov ton leta 2050, medtem ko naj bi se proizvodnja mleka povzpela s 580 na 1043 milijonov ton.

 

Hude posledice

 

Svetovni živinorejski sektor se širi hitreje kot kateri koli drugi kmetijski podsektor. Zagotavlja preživetje okrog 1,3 milijarde ljudem in prispeva okrog 40 % k svetovni kmetijski proizvodnji. Veliko revnim kmetom v državah v razvoju predstavlja živinoreja tudi vir obnovljive energije in osnovni vir organskega gnojila za njihove pridelke.

 

Vendar glede na poročilo FAO o hudih posledicah živinoreje ter okoljskih vprašanjih in možnostih (Livestock's Long Shadow – Environmental Issues and Options) takšno hitro širjenje terja visoke okoljske cene. Poročilo opozarja, da se morajo za preprečitev nadaljnjega povečanja škode okoljski stroški na enoto živinorejske proizvodnje razpoloviti.

 

Če se upoštevajo tudi emisije rabe zemljišč in spremembe rabe zemljišč, znaša živinorejski sektor 9 % emisij CO2, ki izhajajo iz človekovih dejavnosti, vendar pa ta sektor predstavlja veliko večji delež še bolj škodljivih toplogrednih plinov. Proizvaja namreč 65 % dušikovega oksida, povezanega s človekovimi dejavnostmi, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Glavni izvor dušikovega oksida je gnoj.

 

Živinoreja prav tako prispeva 37 % vsega metana, ki ga povzroča človek (23-krat večji potencial segrevanja kot CO2) in ki ga proizvajajo predvsem prebavni sistemi prežvekovalcev, ter 64 % amoniaka, ki je pomemben povzročitelj kislega dežja.

 

Poročilo navaja, da je za živinorejo danes v uporabi 30 % celotne površine Zemlje, od tega v glavnem pašniki, vendar tudi 33 % orne zemlje po vsem svetu, ki se uporablja za proizvodnjo krme za rejne živali. Ker se zaradi pridobivanja novih pašnikov krčijo gozdovi, je živinoreja glavni povzročitelj krčenja gozdov, zlasti v Latinski Ameriki, kjer je bilo približno 70 % nekdanjih amazonskih gozdov spremenjenih v pašnike.

 

Zemlja in voda

 

Črede prav tako povzročajo obširno degradacijo zemlje, pri čemer je 20 % pašnikov degradiranih zaradi čezmerne paše, tlačenja in erozije. Ta številka je še višja na sušnih območjih, kjer neprimerna politika in neustrezno vodenje živinoreje prispevata k širjenju puščave.

 

Živinoreja je eden od sektorjev, ki najbolj škodljivo vplivajo na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva k onesnaževanju vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov. Glavna onesnaževala so živalski odpadki, antibiotiki in hormoni, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo za škropljenje pridelkov za krmo. Razširjena čezmerna paša ovira vodni ciklus, pri čemer zmanjšuje ponovno napolnitev nadzemnih in podzemnih vodnih virov. Velike količine vode se porabijo za proizvodnjo krme.

 

Živinoreja velja za glavni kopenski vir onesnaženja Južnega kitajskega morja s fosforjem in dušikom, kar prispeva k izgubljanju biološke raznovrstnosti v morskih ekosistemih.

 

Rejne živali za pridobivanje mesnih in mlečnih izdelkov znašajo okrog 20 % vseh zemeljskih živali. K izgubljanju biološke raznovrstnosti prispeva tudi prisotnost rejnih živali na velikih površinah zemlje in potreba po pridelkih za krmo; ocenjeno je, da 15 od 24 pomembnih storitev ekosistema slabijo in ugotovljeni krivec je živinoreja.

 

Ukrepi

 

Poročilo, ki je bilo oblikovano s pomočjo večinstitucionalne pobude o živinoreji, okolju in razvoju (Livestock, Environment and Development Initiative - LEAD), izrecno predlaga obravnavo teh okoljskih stroškov in veliko načinov za izboljšanje razmer:

• Degradacija zemlje – nadzor dostopa in odprava ovir za mobilnost na skupnih pašnikih. Uporaba metod varovanja tal in silvopastoralizma (drevesno-pašna raba kmetijskih zemljišč), skupaj z nadzorovanim izključevanjem živinoreje iz občutljivih območij; sheme plačila za okoljske storitve pri rabi zemljišč, ki temelji na živinoreji, za zmanjšanje in odpravo degradacije zemlje.
  
• Atmosfera in podnebje – povečanje učinkovitosti živinoreje in gojenja pridelkov za krmo. Izboljšanje prehrane živali, da se prepreči črevesna fermentacija in s tem emisije metana, ter vzpostavitev pobud o obratih za pridobivanje bioplinov za recikliranje gnoja.
  
• Voda – povečanje učinkovitosti namakalnih sistemov. Uvedba oblikovanja cen za vodo, ki vključujejo vse stroške, skupaj z davki, da se prepreči obširna koncentracija živinoreje blizu mest.
  

Ta in s tem povezana vprašanja so bila središče razprav med FAO in njenimi partnerji o nadaljnjem razvoju živinoreje, ki so potekala na svetovnih posvetovanjih v Bangkoku konec novembra. Te razprave so vključevale tudi bistveno nevarnost za zdravje ljudi, povezano s hitro rastjo živinorejskega sektorja, saj bolezni živali vedno bolj vplivajo tudi na ljudi; hitra rast živinorejskega sektorja pa lahko povzroči tudi izključitev malih kmetov iz rastočih trgov.

 

http://www.osvoboditev-zivali.org/slike/empty.gif

 

Kontakt:

Christopher Matthews

Media Relations, FAO

christopher.matthews@fao.org

[free]

True!

In kaj lahko naredi posameznik: preneha uzivati velike kolicine mesa, uzivanje zmanjsa na minum, ali sploh prekine uzivanje. dokler bo povprasavanje bo tudi zivinoreja.

 

To kar navajas pa se zdalec ni vse! Vecino dezenega gozda ki je najvecji ponor CO2 na svetu izsekujejo in je izsekano prav za pasnike (16% pragozda in 60% travinja), kjer se v vecini prideluje krma za zivali in delno biogoriva.

Velik del tega uvaza EU! Da lahko tukaj krmino slovenske in EU prasice, krave in druge domace zivali!

Resitev je v ekoloskem kmetijstvu in cimvecji samooskrbi.

Vsako leto izgubimo 13 milijonov hektarjev gozdov!

 

Kmetijska zemljišča in uživanje mesa >

Kmetijska zemljišča in izsekavanje gozdov >

 

"Nothing will benefit human health and increase the chances for survival of live in planet Earth, as much as the evolution of vegetarian diet." - Albert Einstein

[janko]

True!

In kaj lahko naredi posameznik: preneha uzivati velike kolicine mesa, uzivanje zmanjsa na minum, ali sploh prekine uzivanje. dokler bo povprasavanje bo tudi zivinoreja.

 

sej to sm mislu, da sem tole prlepu.

namest da se debatira, u kakšen papir bi se zavil sir, bi blo še bolš sira sploh ne jest.

pa posledično ni papirja treba, živinoreja se zmanjša. itak pa sir tud za zdravje ni lih neki.

[Dancerka]

Hm, Janko & free, a lahk mamo tole temo sam za odpadke, pa se recimo odpre nova tema: živinoreja in okolje ali 'vpliv živinoreje na okolje' ali kaj takega?

 

Se mi zdijo ful fajn informacije, ne bi pa rada, da se zgubi rdeča nit tule..

 

Se strinjam, da veliko ljudi je preveč mesa... (posledice: revma, artritis, itd)

In da je tud živinoreja, sploh pa konvencionalna, lahko okoljsko kr recej problematična..

Nekateri ga itak jedo malo ali čedalje manj, tale tema je pa namenjena za pogovor, kako recimo kupiti meso 'brez odpadkov' /npr direktno od kmeta ali s svojo embalažo - ter kje & kako je to možno/ in s čim manj škodljivimi vplivi na okolje..

 

Ali s čim nadomestiti, pa da je hkrati okolju prijazno - recimo men je po 'zdravi kmečki logiki' vseen bolš mleko oz. kislo mleko direktno od kmeta kot pa soja ali jogurt v tetrapaku, ki so ju vozili čez pol sveta.. (Pa ga ful malo konzumiram!)

Zdaj če bi bla to eko soja iz Slovenije.. pa v embalaži za ponovno uporabo, bi se večkrat odločila zanjo

Se pa seveda mora vsak odločiti sam..

/so ble tud podobne debate na angleškem forumu Prijateljev zemlje/

 

Janko, a si gledal tisti filmček, ki ga je free post-al? Tam govorijo recimo tud o vprašanju erozije tal & kako to preprečiti (drugačne mešanice trav je ena rešitev, ki zgleda deluje vsaj ponekod - 20 vrst trav namesto 4ih vrst, pa je travna preproga dosti močnejša), pa permakultura-recimo lešnikovi & drugi mešani nasadi grmovnic & drevja, da ni vse ravno..

 

Pa rečeno je blo v filmu, da v bistvu z manj ali brez nafte bi pač bil trend, da bi več ljudi in manj strojov pridelovalo hrano.. sem s podeželja, kjer so včasih vsi imeli vrtove in si pridelovali vsaj nekaj zelenjave, zadnje čase pa je poceni hrana iz trgovine že skoraj obrnila ta trend..

V bistvu je najmanj embalaže oz. 'smeti', če si hrano pridelaš sam ali pa kupiš direktno od kmeta..

[Dancerka]

Aha, free, glede sira pa takole.

 

Mrs Green iz MyZerowaste pravi tole: da ne vidi razlike glede na to, kako vrsto sira kupi in kako hitro se pokvari. Da bi pa lahko imel nekaj sira na sobni temperaturi in nekaj v hladilniku, ali pa ga nekaj celo zamrznil.

Priporoča morda posodico iz nerjavečega jekla ali stekla (če jo imaš - v tujini majo ful lepe, hm, mogoče bi tudi kozarec za vlaganje veljal? ne vem, še nisem probala! domač jogurt oz. kislo mleko mi včasih damo vanje) - da ne gre tekočina ven, v hladilniku pa je tudi hladnejša, tako naj bi sir ostal bolj svež.

 

I don't find any difference in the types of cheeses and how quickly they go off. But your friend could keep half at room temperature and half in the fridge or even freeze some.

A stainless steel or glass container would be good - no risk of leaching and it is kept cooler in the fridge, so the cheese should remain fresher.

 

nekaj se mi 'šajna', da so včasih (ali še zdaj?) pri delanju sira hlebce sira obrisali z mokro krpo, ne vem, a namočeno v solnici, ali kako.. Bi se mogoče splačalo vprašati kakega sirarja ali poizvedeti.. ali pa vsaj vprašati v Kalčku, ja - kako jih oni 'obdelujejo'

 

Eko sir pakiran v plastični vrečki, hm.. (dobr vedet, da ga majo.. verjetno še vedno odvisno od poslovalnice..) Ja, zdaj razumem dilemo.. Pol je vseen bolš kupit 'cel' pakiran sir kot pa npr da ti ga odrežejo en mali kos in še ekstra zavijejo v plastificiran papir.. (al pa sir, že pakiran v plastiki, zavijejo še extra v plastificiran papir) - če ga seveda porabiš toliko.. Ali pa če ti tisti odrezan kos dajo v tvojo posodico..?

Upam, da razumeš, kaj mislim - gre se pač za to, kaj kdo lahko naredi, glede na možnosti..

 

Glede povoščenega papirja v LJ bi pa mogoče blo fajn vprašat Marso, ki ima tisto brošuro od Snage, kaj gre kam..

Ali je mogoče ta brošura oz. info tudi na netu? (tam, kot v videu od Studia 12? ž-žarnica, p-plastificiran/povoščen papir?) Povej, če boš našel!

Bi blo zanimivo, če je v CE drgač kot v LJ, & zakaj?

[dayo]

v merkatorju in TUSu in SPARu imajo EKO SIR!

A lahko navedeš točno kateri sir v Mercatorju je eko?

Ravno dons sem ga namreč kupoval v Mercatorju na Viču, pa nisem nič tazga najdu

[Marsa]

wow kok se je super tema razvila, vidm da ste vmes napisal cele blazote (pa nc vidla).

tko da sploh nisem nc prebrala in tud nom komentirala nc, sem pa slucajno uocila, k Dancerka sprasuje.

 

Dancerka: za povoscen papir speshl ne pise, kam gre, ampak pise (kam ne gre) pri poglavju PAPIR (in to sledece bom prepisala):

 

"Papir in karton

 

papir in karton odlagamo v zabojnike, oznacene z modro barvo. V te zabojnike odlagamo casopise, revije, zvezke in knjige, prospekte in kataloge, pisemske ovojnice, pisarniski in ovojni papir, papirnate nakupovalne vrecke, kartonsko embalazo in lepenko.

 

V zabojnike NE smemo odlagati kartonskih votlih embalaz tekocin (te sodijo med embalazo), kopirnega, povoscenega ali plastificiranega papirja, celofana in tapet (ostanek odpadkov). Higienski papir, od zivil pomazana ali prepojena papirnata ali karotnska embalaza, kakor koli umazan ali navlazen papir ali karotn pa odvrzemo v zabojnik za bioloske odpadke. ..."

 

Skratka: glede na to, da povoscen papir ne sodi v Papir niti v bio odpadke niti v embalazo, sklepam, da gre v gospodinjske odpadke ('navadne kante').

 

Snaga.si - locevanje odpadkov

[free]

Hm. Verjetn res. Sam men je to se prevec skrajna varianta, ker se vedno uzivam mlecne izdelke. Res pa da probam cim vec ekolosko pridelanih.

Tocno to, najbolj privarcevana energija je tista, ki je nismo porabili!

Fajn link, tekst si napopu

 

Sm zato, da zivinoreja obstane. Pac pa se drasticno zmanjsa. Obenem ap se preusmeri izkljucno v ekolsoko kmetijstvo, kar pomeni dosti boljse ravnanje z zivalmi kot sedaj (povprecje) ter predvsem zdrava krma za zivali, prav tak kolosko pridelana.

Ce bi se mnogi odrekli vsakdanjemu uzivanj uemsa, ali veckratno tedensko, in bi ga zmanjsali na recimo na 1x do 2x tedensko, bi bili ucinki tako ogromni, da si vecina clovestva niti predstavljati ne more!

Jasno pa si tega ne morejo vsi privosciti, saj je mnogi ravno meso skoraj glavna prehrana (deli kitajske).

Dejstvo pa je ,da bo clovestvo tudi v tem moralo odlocno in drasticno ukrepati ,ce se hocemo zoperstaviti podnebnih spremembam v zadovoljivi mer, saj proizvodnja mesa v svetu blazno narasca; recimo v primerjavi z gospodarskim razvijanjem drzav. Logicno

= Razvoj brez zavesti je skok v prazno, ko je povratek nazaj v del primarnosti po zavest neizbezen!

Zal pa so zato posledice ogromne. Upajmo da ne celo v taki meri, da povratek ne bo vec mozen.

 

sej to sm mislu, da sem tole prlepu.

namest da se debatira, u kakšen papir bi se zavil sir, bi blo še bolš sira sploh ne jest.

pa posledično ni papirja treba, živinoreja se zmanjša. itak pa sir tud za zdravje ni lih neki.

[free]

Cist strinjam, boljs eko domace mleko, kot eko soja preko od predalec.

 

Ja, kle je eno vprasanje: Ce bi se vsi odlocili kupvoat eko hrano direkt od kmeta, je nemogoce, saj je registriranih eko kmetov v sloveniji cca. samo 2000. To pa je dosti premalo ,da bi vsi uzivali eko hrano. Zato lahko vidimo ogromno produktov iz Avstrije, kar se mi zdi tudi prav, pa se blizu je.

Dejstvo pa vseeno kaze, da je predvsem pomembno izobrazevanje sedanjih kmetov, mladih ,da se preusmerijo in da sploh nastane vec interesa za kmetijstvo kot poklic. V tem bi bilo nesporno dobro da bi drazva priskocila v pomoc v dosti vecji meri. Ce ne drugace pa preko EU subvencij. Namrec govorimo prihodnosti in svobodi. Narod ki je od drugih odvisen od hrane ni svoboden. Zemlja in dobro seme sta osnova. Pamet in pridne roke pa pogoj. Vsega tega pa je pri nas premalo.

Posledicno zato uvazamo veliko hrane od drugot, ki jo tudi veliko placamo, namesto da bi bilo ravno obratno, saj imamo v Slo. veliko dobre zemlje.

Se z lesom ne znamo gospodariti, kaj sele z zemljo.

Tako torej ker uvazamo veliko PAKIRANE hrane, pomeni tudi veliko odpadkov!

Ki pa jih ponovno moramo nekam odloziti. Torej smo v zacaren krogu kjer placujemo dvakratno ceno!:

Eno za izdelek, ki ga uvozimo, drugo za odvoz ovitkatega izdelka; po moznosti nazaj v tiste drzave, kejr smo izdelek kupili. Najveckrat pa polnimo lastne deponije in unicujemo lastno podtalnico; s tem pa pitno vodo in zdravje prebivalstva. To zahteva nove potrosne sisteme za ciscenje voda, filtracije itn...ki jih poganja kdo drug ce ne ravno nafta. Nafta pa spet .... itn.

 

Skratka vse je zelo povezano.

Edian pot je ekolosko kmetijstvo in lokalna oskrba tak oz energijo kakor s hrano!

Ker pa tp se dolgo verjetno en bo mozno, se posebej ne ker ej vecina ljud irazvajena ali primorana kupovati v bljiznjih supermarketih, se stvari verjetno se dolgo ne bodo premaknile v taki meri da bi postali samooskrbni, pretezno ekoloski, in s tem primerno gospodarni- pomeni da bi delovali v prid prihodnsoti ljudi in zivljenja tega planeta.

 

Ni pa obupati. Stvari se spreminjajo, nekje tudi dsoti bolj kot je pricakovati. Dela, ki bo prinesel korenite spremembe pa je se dovolj za vsaj nekaj rodov.

Kamen na kamen - palaca, zrno na zrno - pogaca, sliva na slivo - 2 slive, al pa snopc

 

Super se mi zdi to kar delas in tvoje pobude!

 

Hm, Janko & free, a lahk mamo tole temo sam za odpadke, pa se recimo odpre nova tema: živinoreja in okolje ali 'vpliv živinoreje na okolje' ali kaj takega?

 

Se mi zdijo ful fajn informacije, ne bi pa rada, da se zgubi rdeča nit tule..

 

Ali s čim nadomestiti, pa da je hkrati okolju prijazno - recimo men je po 'zdravi kmečki logiki' vseen bolš mleko oz. kislo mleko direktno od kmeta kot pa soja ali jogurt v tetrapaku, ki so ju vozili čez pol sveta.. (Pa ga ful malo konzumiram!)

Zdaj če bi bla to eko soja iz Slovenije.. pa v embalaži za ponovno uporabo, bi se večkrat odločila zanjo

Se pa seveda mora vsak odločiti sam..

/so ble tud podobne debate na angleškem forumu Prijateljev zemlje/

 

Janko, a si gledal tisti filmček, ki ga je free post-al? Tam govorijo recimo tud o vprašanju erozije tal & kako to preprečiti (drugačne mešanice trav je ena rešitev, ki zgleda deluje vsaj ponekod - 20 vrst trav namesto 4ih vrst, pa je travna preproga dosti močnejša), pa permakultura-recimo lešnikovi & drugi mešani nasadi grmovnic & drevja, da ni vse ravno..

 

Pa rečeno je blo v filmu, da v bistvu z manj ali brez nafte bi pač bil trend, da bi več ljudi in manj strojov pridelovalo hrano.. sem s podeželja, kjer so včasih vsi imeli vrtove in si pridelovali vsaj nekaj zelenjave, zadnje čase pa je poceni hrana iz trgovine že skoraj obrnila ta trend..

V bistvu je najmanj embalaže oz. 'smeti', če si hrano pridelaš sam ali pa kupiš direktno od kmeta..

 

Ja, to ze res pise. A jst useen mislim, da je deloma papir lahko povescen. Morda se motim.

Hkrati pise, da ne smemo odlagati v zabojnike mokrega papirja, obenem pa v kolikor smetnjak ni pokrit, itaq vanj dezuje Recimo pred nasim blokom.

Recikliranje je sicer nujno ptrebno, ali kot mu pravijo: "Higienski minimum"; a nekim takim foram pa resnicno lahko recemo "metanje peska v oci".

 

Osebno recikliram kolikor morem. Papir recikliram odkar se zavedam da so zabojniki (morda ze 15 ali 20 let). Embalazo vcasih tudi operem, ce ni prevec umazana, saj jo sicer morajo tam kjer sortirajo odpadke. Kaj je bolje ne vem. Domnevam pa, da tam itaq uporabljajo vodo, prhe, sobe in itaq perejo; tako da nima smisla da jaz se posebej dobro operem embalazo. Ugibam. Ceprav so tudi ze povedali da prati ja.

Smer Eko: AbC...žNj OdPaDkOv >

Odpadki, le kam gredo? – pogovor z Ilijo Kitićem >

 

Kar pise na smetnjakih je dosti premalo konkretno in dosti premalo razlicnih smetnjakov. Kljub temu pa vecina se niti teh ne uporablja oz. reciklira. Zakaj ne: ker smo slovenci prevez brezbrizni in ker nimamo dovolj zavesti, ker vedno mislimo da nas nekdo "nateguje" (kar zal preveckrat res drzi), ter zato, ker ne vidimo poslovne priloznosti v tem pocetju.

Skratka, nic od nic. Malo po malo lezemo z zavedanjem naprej, a v celoti se vedno dosti premalo.

Obenem ze v osnovi zadeve ne stimajo. Nameto da bi embalazo vracali v trgovine, kjer bi oni morali zanjo poskrbeti, jo odlagamo v kontejnerje. Namesto da bi nam za povratno embalazo placali, moramo placevati mi. Torej spet dvojna cena (nakup + odvoz smeti). Namesto da se embalaza univerzira, se v namenu boljse prodaje vedno bolj razlikuje in postaja prava pisana mora.

Obe smeri sta potrebni - tako izobrazevanje naroda, da se bo zavedal nuje recikliranja, kakor zakonski ukrepi in gospodarske prilagoditve temu, da bomo manj proizvajali in se vedno dovolj trosili.

Trosnja je pogoj za prihodnost in zdravo gospodarsko rast, ter odplacevanje kreditov. Vsaj tako misli mnogo gospodarstvenikov, ker je soodvisnost trgov prevelika, je to celo temelj prezivetja mnogih, morda celo narodov.

 

 

A se kdo pritozi, ker ne razume, a se kdo pritozi ker sosed ne locuje odpadke; a so koga zaradi tegaze oglobili? Verjetno ne, in morda se dolgo casa ne bodo! Sele takrat morda, ko bodo ljudje dojeli, da je nelocevanje odpadkov isto, kot ce se ti kdo vserje sredi kuhinjske mize in takrat, ko bodo ljudje sploh vedeli kaj se z odpadki dogaja! Vecina ljudi pojam nima in jih tudi ne briga. Manj ko vedno, boljs jim je. Pa ceprav temu realno ni tako.

 

 

Pa da nisem predolg... mi se ubadamo z dosti preve emblaze in izpusti topleogrednih plinov ter gospodarsko rastjo... polovica clovestva pa se ukvarja kako zasluziti vec kakor tista dva dolarja, ki jih zaslluzijo dnevno! Mislim, da je s tem povedano vse ali pa vsaj dovolj.

 

wow kok se je super tema razvila, vidm da ste vmes napisal cele blazote (pa nc vidla).

tko da sploh nisem nc prebrala in tud nom komentirala nc, sem pa slucajno uocila, k Dancerka sprasuje.

 

Dancerka: za povoscen papir speshl ne pise, kam gre, ampak pise (kam ne gre) pri poglavju PAPIR (in to sledece bom prepisala):

 

"Papir in karton

 

papir in karton odlagamo v zabojnike, oznacene z modro barvo. V te zabojnike odlagamo casopise, revije, zvezke in knjige, prospekte in kataloge, pisemske ovojnice, pisarniski in ovojni papir, papirnate nakupovalne vrecke, kartonsko embalazo in lepenko.

 

V zabojnike NE smemo odlagati kartonskih votlih embalaz tekocin (te sodijo med embalazo), kopirnega, povoscenega ali plastificiranega papirja, celofana in tapet (ostanek odpadkov). Higienski papir, od zivil pomazana ali prepojena papirnata ali karotnska embalaza, kakor koli umazan ali navlazen papir ali karotn pa odvrzemo v zabojnik za bioloske odpadke. ..."

 

Skratka: glede na to, da povoscen papir ne sodi v Papir niti v bio odpadke niti v embalazo, sklepam, da gre v gospodinjske odpadke ('navadne kante').

 

Snaga.si - locevanje odpadkov

[Marsa]

vem Free, se strinjam, sam to so navodila 'iz prve roke', se pravi nima smisla da sem jaz bl pametna, nenazadnje jih oni na konc posortirajo, pa bojo ze vedl.

Dez je morda druga scena oz. se to vzame v zakup. Ce se ne da, se pac ne da, dez je visja sila.

 

Men ni svec, da bi se med sabo specal (razen v kakih res govedarskih primerih, recimo da kdo kaj zliva kam, kaksno deponijo odmetava na neprimernih placih ipd. itd.). Sicer v soseski pa se mi zdi primernejs rect osebi sami, predno jo specas.

Men ne bi blo vsec, ce bi mi ossed v vrecke za smeti gledal, pa kot bi se on ufural, nekaj zganjal (ker recimo vcas folk sploh ne ve, sem mela ze vrocekrvne debate okol macjega peska, pa se je pol izkazal da mam jaz prav), skratka, nekdo bi se pa ufural da je tko prav kot on misli in skratka cel schtraufenpacht. a stekas?

 

Ja, vsak kolikor po najboljsih moceh in okoliscinah in situacijah zmore, pa je ze blazno narejenega.

Pa POUCIT se. ce ne ves, se pozanimaj.

 

Jaz nisem vedla kam bi zarnico vrgla, pa je not v tej knjigci tud zarnica omenjena (GO - gospodinjski odpadki).

skratka, ce ni plastika, steklo, papir, eko scena, nevarni odpadki, ce se ne mors odloct, boljs vse v gospodinjske vrzt, pa pol oni sortirajo.

 

Vcas folk misl da dobr dela, pa nos v bio odpadke hrano v (clo trdih) plasticnih vrecah (al pa clo kr v plasticnih posodah), po 2. strani je pa men 1x not uslo nekaj tacga. k je blo mokro al spolzko in je kar svignil not, pa je bil tak grauzh not, da niti pod razno se nisem hotla not stegovat.

 

Tko da, so razne te situacijice.

al pa z liftom tesnim 15 stukov nosis vse tist dol v kakem papirnatem (in se mi je enkrat rped liftom raztrgal in raztresl, k je blo mal vlazn ), potem mors 3 vrata odpirat, ena clo s kljucem... skratka, cel komplike'.

Da pa ne troshim lifta za en cebulni olupek pa bananin dol nest , pa skusam se kej hkrati narest, vsaj se ostale smeti al pa ko grem na sprehod sprot to naredim...

Kaj pol naredit s tisto plastiko, v kateri sem prinesla in iz katere sem stresla?

Pol jo dam ob blok, si jo pripravim za nazaj grede. Pol je pa kdaj kar ni. se kaksen nadebudnez najde in jo vestno vrze v plastiko.

 

skratka, vsakdanje okoliscine, sobivanje s 500 ljudmi sam iz ENE stolpnice, okol jih je pa 10..... to je strasno smeti in vsega, skratka je zlo zlo tezko skrbet za vse to, da je vse z vsem zadovoljno in super za vse.

 

~

 

Sem pa vidla da majo FAQ pa vse zivo, pa se morda na samem sajtu kaj konkretnega najde ali celo vprasa.

Oni majo dober sajt ze kar dolgo, so zlo hitr dal na net.

Zal je mensezdi sam za LJ, ampak gotovo so vsaj povezave.

Mi je svec k kr skrbijo, tele knjigce talajo, vecX letno kosovnega odvazajo in to, tko da so kr pridni, se mi zdi.

sej ne mors sprot spucat, kolkr se lohk posvinja.

[free]

Ja, cist realno pises.

Tko kt Dancerka prav, trosit manj, pa bo oziroma kupovat tam kjer ni pakirano, ce je le mozno.

[Guest VilaSonca]

mah, kaj naredim za čimmanj odpadkov? ne kaj dosti glede na marsikoga v tej temi.

če se da, dam več vrst sadja v eno vrečko in več nalepk gor. te vrečke shranjujem. doma jih mam že cel kup ... še nimam ideje, za kaj jih naj porabim oz. jih mamo v kopalnici namesto vrečke za smeti. shranjujem tudi papirnate vrečke od kruha. še bolj zajebano. nakupovalno vrečko pa nesem s sabo v trgovino, eno imam dlje časa, dokler se pač kje ne preluknja. tudi kakšne plastične embalaže shranim, steklo itak. porabim za shranjevanje živil. ni treba kupovati ličnih posodic za kavo, sladkor, polento ...

mi grejo na živce bonbončki, zapakirani vsak v svoj papirček. in Kinder bueno, na katerega šizim. vsaka palčka zavita v svojo folijo in potem šele original embalaža. naj se gre solit Ferrero s to nagravžno folijo, ki jo moram potem nesti v smeti in še na prste se mi lima.

mah, v glavnem je nagravžno, nadležno in posiljevanje s toliko nepotrebne embalaže.

[janko]

mah, v glavnem je nagravžno, nadležno in posiljevanje s toliko nepotrebne embalaže.

 

sej si ti tud si pirsing montirala, pa bi ti klop še bl pasou

[Guest VilaSonca]

moj pirs je seksi, pa karkoli ti rečeš.

[Dancerka]

VilaSonca, super, da si se še ti oglasila in povedala svoje mnenje in izkušnje!

 

Me veseli, da nepotrebna embalaža jezi še koga!! tud mene precej jezi in variant Ferrero ipd sploh ne kupujem več.. Mi je pol bolš varianta it v čokoladnico/trgovino z zdravo hrano s tovrstno ponudbo s svojo posodico/'cookie jar' in naj dajo čokoladke not, če že.. (al pa doma dat v kovinsko škatlo za kekse ipd)

Še temna čokolada mi je preveč 'šajnasto' zapakirana, nekatere so na srečo v kartonu in alu foliji, ki se reciklirata.. (zdaj kako se reciklira papir poln bleščic, pa ne vem.. bolj ko je obdelan, težje ga je reciklirati..)

Pa sem se sama lotla delat čokolado iz kakava, he he.. njam!

 

Naša mami tud da več stvari v eno vrečko v trgovini in nalepke gor napopa..

Sm pa ravno razmišljala, da bi mogoče kdaj lahko tud probali kupit tako, da ne napopaš gor nalepk, pač pa jih daš na kak drug list papirja ali karton, staro kuverto ipd.

Soseda, ki dela v trgovini, je rekla, da je pri njih tudi že ena gospa hotela kupovat bolj 'eko', s svojo posodico ali s svojimi vrečkami, pa da 'se jim ni zdelo higiensko' (?) če bi pol te že uporabljene vrečke (z nalepkami/kodami) prnesla nazaj in jih hotela uporabit.. in 'imajo pravilnike itd'.. so meli mal špetire, pol pa gospe ni blo več nazaj.. (je verjetno nesla svoj denar DRUGAM! )

zgleda je res fejst odvisno od trgovine do trgovine.. (kot sm poročala, sm drugje uspela kupit tud z vrečko, kjer so že ble kode gor, sm pač prelepila nove čez, in to tako da se ni glih videlo.. sem pa bla redna stranka že prej & so me poznali, pa manjša trgovina v večjem kraju, mogoče so zato bli bolj skulirani)

 

Men gre tud mal na živce, ker mamo že poln predal teh vrečk od sadja in zelenjave itd. Sicer mami pravi, da 'se kr porabijo', ko nese stvari (zelenjavo/sadje z vrta) babici, ali pa za smeti v kopalnici..

Bolj so problem vrečke iz zmrzovalnika, s temi pa res ne vemo kaj dosti, kaj bi z njimi.. (za najmanjši mini smetnjaček edino)

Od kake zelenjave itd se jih da malo splahnit in še uporabit.. (sam ne vem če bi blo glih ok za zmrzovanje-? mogoče za zelenjavo v hladilniku)

 

Kako pa zamrzovati brez vrečk?

sosed petršilj že zamrzuje v steklenem kozarcu, ne vem, če sem že omenila.. se mi zdi ful fajn ideja! mogoče bi tud npr. ribez in borovnice ipd šlo zamrzovati tako (zamrzneš na pladnju in daš pol v kozarc namesto v vrečke al pa posodice od skute kot doslej-?)

v tujini majo že neke specialne steklene kozarce (tudi) za zmrzovanje, pri nas jih še nisem zasledila - a jih kdo je?

 

Marsa, ja, simpatiziram!! v blokih oz. stolpnicah ni ravno lahko.. Lahko pa se trudimo po svojih najboljših močeh..

 

Meni se tudi pravzaprav bolj dopade sistem, kot ga majo v Walesu v vasici St Arwans, kjer ni glob in kazni, če ne recikliraš, pa vseeno 95% ljudi to počne!

Opisano tule: http://therubbishdiet.blogspot.com/2008/06...zero-waste.html

http://www.monrecycling.co.uk/MCR_ZWV_eng.htm

http://www.ectrecycling.co.uk/news/view/100 - opisan njihov sistem, kako so prišli do tega in inspirirali še bližnje urbano središče (!)

 

Mi doma kompostiramo takole: na pultu v kuhinji je posoda za kompostiranje, ki se ponavadi vsak dan izprazni, v 'mini garaži' (za zaprtimi vrati ) je večji čeber za kompost, ki ga potem (ponavadi) ata nese na kompost za vrt.. (pozimi bolj poredko, sploh če je sneg)

vsake toliko se vse umije.. plastične vrečke tu zraven niti niso potrebne.. če pa je že kaj 'sumljivega' treba nest iz hladilnika (sicer se trudimo, da bi blo vse v posodah, ki jih pač umiješ), sem recimo dans tud eno vrečko (not blo zelje, pa smo nanj pozabili - gravž! ) pol splahnila (mamo pipo v garaži), obesla na balkon, da se posuši in bo lahko za kake smeti..

spet - pr nas to funkcionira - vsak pač najde neko varianto, kar je še sprejemljivo in da zlahka integrira v svoje življenje..

 

malce razmišljam o bokashi-ju, ki ga imajo nekateri v Angliji.. (tja lahko daš tudi odpadke od mesa in kosti in sira, ki sicer ne grejo v biološke odpadke v mestih..) Pa če bi to bil recimo en blok al pa par sosedov, ki se štekajo (in mogoče bi bil kak skupen prostor, bi tud sosedi lahk to skup meli, ne vem, js sm še mogoče malo socialistični idealist, pa eni sosedi v blokih se kr fajn štekajo.. )

mogoče mal fantaziram, sam upam, da bojo pri novogradnjah mal razmišljali tudi o teh stvareh.. kako narediti stvari lažje za posameznike..

(bokashi ima malo svojega vonja, verjamem, da ni za vsakogar, meni osebno pa bi bla kaka taka varianta prav všeč )

 

PS lol Janko let's stay on-topic Rajš povej, kak kaj tvoje smeti, in kaj te v njih najbolj jezi

 

js osebno pirsingov nimam, še na uhane (kupla teta za birmo!) sm bla alergična, tk da ni šans..

se pa strinjam, da včasih za nakit/okras lahko tudi velja 'manj je več' - zdaj če je to zlat ali srebrn nakit, ki se ga lahko ponovno uporabi/reciklira, je po moje še vseeno lahko 'zero waste'.. (odvisno od embalaže)

Kakšna pa so okoljska vprašanja pridobivanja zlata ali srebra je pa spet drugo vprašanje..

osebno se večinoma vsemu nakitu izogibam.. (priznam pa, da sem pred leti tudi kupila -ali dobila- kake prstančke, verižice.. tud uhani so mi eni ful kjut, bi pa zdaj pri nakupu gledala tudi na okoljsko vprašanje, v tujini že eni mladoporočenci kupijo 'retro' prstane iz 2ge roke itd - pa še ful lepi so eni, in bolj dostopni!)

 

zanimivo vprašanje je tud nakit iz recikliranih surovin, kot so 'eko' uhančki iz delov računalnikov itd iz Afrike.. osebno bi vseeno mal 'cvikala' pred kakimi neželenimi kemikalijami.. in se mi to mal zdi sporno, al pa 'kamuflaža' oz. celo na meji 'greenwashing-a' - kot to, če otroci delajo iz tetrapakov umetnine, ki jih doma mame vržejo v smeti.. (?)

 

Kaj pa mene najbolj JEZI v mojih smeteh?! Celofan!!

Ful zdrave eko hrane (razne polnovredne testenine, keksi/pecivo, suho sadje itd) je v celofanu..

Včasih sem mislila, da je okoljsko manj sporen kot plastika, v zeleni knjižici pa sem videla, da v CE regiji spada med mešane odpadke = sežig! (se ga ne reciklira)

Kako pa je v LJ?

 

Nekateri pridelovalci bi bili celo zainteresirani za kaj drugega (kar se mi je zdelo ful fajn!), samo kaj? - A ma kdo kako idejo?

(Tudi jaz se še učim.. zaenkrat bom verjetno sama morala delat testenine, še nism našla takih 'brez smeti'..)

Saj smo jih doma že delali, takrat niso ble tolk dobre, bo treba najt boljši recept

Včasih v trgovinah testenin menda niso kupovali, so kupili moko in jih delali doma (pa še ceneje je) - zdaj spet koliko je to izvedljivo za moderne gospodinje?

 

Pa tudi me zanima, če je to 100% da v LJ gospodinjske (mešane) odpadke prebirajo-? Ker pr nas grejo direkt v sežig (prej: na odlagališče), kar ni v zabojnikih za ločene odpadke.. (oz. v rumeni vreči za embalažo, kjer je to možno)

 

Sem bila pa danes na tržnici - FUL FAJN! kar nekaj stvari je možno kupiti tudi v Celju, nekaj eko in nekaj pač konvencionalne pridelave.. nekaj tudi v eko trgovini.. (sem šla z zvezkom & vse popisala - da bom lažje planirala jedilnike pa to)

100% bolš kot pa minimarketi, bomo šli še kdaj.. 'naked food'!! YEAH! Sobota dopoldne je sicer tak malo neroden čas, takrat je pač največ ponudnikov tam.. v eko trgovinici sm pa tud zvedla, kdaj dobijo svežo sadje & zelenjavo (jim je že zmanjkalo eko banan!)

majo tud kozji sir in jogurt (in mleko), putrčka pa nism našla.. tudi meso je, ampak zgleda iz konvencionalne reje, pisalo je sicer 'domači piščanci' - zdaj kaj to pomeni..?

 

Drgač bi blo verjetno fajn, če bi to naredila že na začetku te moje poti do manj odpadkov.. - če bi meli tržnico v domačem kraju, verjetno bi.. Tako da, kdor ima možnost..

najbrž bi blo fajn tud popisat 'navadne' trgovine - kaj v njih je 'zero waste' & kaj ni..

[555]

Dancerka, svaka čast za vso voljo pri izogibanju odpadkom. Če samo pomislim, da bi po lublanski tržnici popisoval v zvezek, bi me verjetno še kdo useku, ker bi mislil, da sem inšpektor.

Nič odpadkov, kdo si upa ? Priznam, jaz ne. Če samo pomislim, mi tudi pri najboljši volji ostane cca. 15 čikov, pa ene 4-5 pvc vrečk za pobiranje pasjih iztrebkov (dva psa), pa še veliko tega bi se našlo. Ja, bo treba nekaj spremenit

[Dancerka]

He he, za mene so pa misnali, da sem novinarka

 

A veš, sm vidla, da sem verjetno mal prestrašla ljudi s tem naslovom: ČIMMANJ ODPADKOV bi blo bolj realistično!

 

Pa kolkr ti rata, super!!

 

PS Vrečke drgač zdej večinoma niso pvc (=#3 plastika, najbolj problematična, pri sežigu nastane dioksin, ki je hud strup), so iz drugih vrst plastike, ki so manj škodljive, a še vedno problematične..

 

no, mogoče za pasje odpadke pa bi bla boljš 'biorazgradljiva' vrečka.. spet odvisno, kje potem vse to pristane, če so sploh pogoji za razgradnjo...

 

Drgač pa, je fajn delat na tem, kar lahko spremeniš, ostalo pa, če rata rata.. al pa mogoče na koncu vidiš, da se tud temu da izognit itd.

res, če bi vsak Slovenc recikliral 1 piksno več, je to miljon pločevink (ali več)!

Super te je videt tud v tej temi!!

[free]

Hud film: Natural World - A Farm for the Future

 

kako jasno pokaze kako je clovek zasel v tem ko je hotel vec kot je lahko pridelal sam.

imeti svojo zemljo in primerno znanje kako obdelovati jo, je morda najvecje bogatstvo casa ki prihaja.

pravzaprav je vedno tako bilo, le ta je clovek to pozabil, ker je s trgovinami postal razvajen.

[Dancerka]

Free, ja, ta filmček si že prpopal! Je zelo dober - vsem priporočam ogled - je za zamislit se!!

 

No, da še v to temo napišem - sem ful srečna, ker sem končno našla EKO banane! - brez extra embalaže, lahk kupla s svojo embalažo (že uporabljene vrečke..) Pa majo tud nekaj sort žit, oreške/lešnike itd, suho sadje, sadje in zelenjavo kar tako za kupit.. V trgovinici z zdravo hrano ob tržnici..

 

Zdej te stvari res niso najbolj poceni, ampak sm ful happy da jih je sploh kje možno kupit!!

 

(V eni drugi podobni trgovinici z zdravo hrano je pa večina stvari zapakiranih, svežega sadja& zelenjave nimajo, kaki namazi so tud v steklu, večina pa plastik fantastik... precej embalaže je #1 ali #2 plastika, ki se reciklira, sam vseeno.. saj tud v trgovinici #1 je blo kr ful embalaže recimo šamponov in čistil, al pa tudi nekaterih živil plastik fantastik al pa celofan.. je pa fajn, da je recimo folk že kr ozaveščen in sami sprašujejo, če se lahk steklena embalaža od sokov vrača.. trenutno to še sicer ni urejeno, če bi bla volja proizvajalcev.. ljudje bi zgleda bli za!)

 

V trgovinici#2 majo tud 'eko kroglice' (?) Glosion za pranje perila - menda trajajo 3 leta (če pereš 1x na dan), sam ne vem kolk so konkretno eko? še treba mal raziskat.. A jih kdo ima oz. ve kaj več o njih? (sej na netu sem na tujih straneh 1x že gledla, pa nč pametnega zvedla..)

Operejo menda fajn.. In menda jih uporablja celo zdravnica, katere mož je alergik na vse živo, tudi na indijske oreške...(?)

Naj bi blo zunaj plastika 'ekološki polypren' (?) na netu piše 'okoljevarstveni Polypropilen' (??), notri polnilo pa keramične kroglice? (Tako piše na škatli) Ko sm vprašala, če se reciklirajo, pa prodajalka ni imela pojma.. (pisalo ni nič na škatli, tk da vprašanje..?)

 

Aha, nemška Wikipedia: http://de.wikipedia.org/wiki/Polypropylen

angleška: http://en.wikipedia.org/wiki/Polypropylene pove, da je to plastika #5 & da se pogosto reciklira (?)

Zgleda pa lahko iz te plastike tudi določene problematične snovi grejo ven..

Researchers in Canada recently asserted that Quaternary ammonium biocides and oleamide were leaking out of polypropylene labware, affecting experimental results.[11] Since polypropylene is used in a wide number of food containers such as those for yogurt, the problem is being studied.[12]

Hmm.. očitno ni nujno to tako zelo fajn zadeva pol..? oz. se še raziskuje..

Kolikor vem, keramika gre v mešane odpadke..

Zdaj v primerjavi s praški ali geli/tekočinami in njihovo embalažo.. pa seveda odvisno, če se le-ta reciklira ali ne..?

 

Še raziskujemo čimbolj eko variante za pranje perila & posode...

 

Dobila tudi nekaj koristnih in uporabnih nasvetov..

treba probat indijske oreške za pranje+kis (?) oz. dat najprej kis na madeže.. (menda kis na madeže tudi pri uporabi Glosion krogel)

 

Žita in stročnice itd v trgovinci #2 so bila v embalaži rjave papirnate vrečke+okence iz celofana, v oni prvi pa veliko kar v celofanu.. Zdaj kaj je boljše?

Po moje vseeno bolš, če je manj celofana, in gre le tisto okence v smeti, kot pa če celo vrečko iz celofana v smeti vržeš.. Papir pa se lahk tud reciklira, če je čist.. pr nas pa ata uporabi za podkurjavo v peči.. (zato je po moje tud boljši rjav papir, po moje manj obdelan s kemikalijami-? Bi blo pa fajn še kaj o tem izvedet..)

 

Še vedno iščem zvezke brez klora... Našla samo reciklirane brez (na novo) dodanega klora.. TCF(=totally chlorine free) pa še iščem..

/Kdor ne ve: klor se uporablja za beljenje, problematičen je že pri izdelavi papirja, pa tudi ob sežigu po koncu uporabe zvezka/papirja nastajajo dioksini-rakotvorne snovi..

Lahk povem, da je (starejša) teta delala v papirnici v laboratoriju in je že pokojna - umrla za rakom, stric pa tudi delal v papirnici - na drugem oddelku, že leta se bojuje z rakom, pa se pozdravi, pa se spet pojavi.. Ok, sta oba tudi živela v Krškem, kjer je blizu nuklearka, tako da, khm..?)

 

V glavnem, nekaj zero waste zmag za našo kanto, nekaj stvari pa še iščemo!!

 

Zaklepetala sem se tudi s punco, ki prodaja v eni od teh trgovinic (drugače pa še študira), je veliko stvari vedela, in tudi kupuje zelenjavo s svojimi vrečkami in uči domače reciklirati!! Sem bila zelo vesela!!

Pa tudi ona se letos uči vrtnariti - tako kot jaz!

Bi bilo krasno, če bi nas bilo čimveč takih somišljenikov! lokalno & globalno!

 

Michelle in ostali, kako pa stvari potekajo na vašem koncu?