EKO - Made in Slovenija

[Cookie]

Evo en fakt: crkneš ne glede, a ješ eko, bio, al pa ne.

 

zdej pa resno; jst ne ločim med eko, bio in temi kraticami

Kaj je EKO pridelana solata (npr.)

Kaj je BIO pridelana solata.

Kakšna je razlika v pridelavi med eko in bio solato?

Katera solata je boljša; eko ali bio?

 

Zaenkrat se ravnam po občutku (zelenjavo sicer kupujem na tržnici) in neki sezonski logiki, kaj naj bi se takrat prodajalo in jedlo. Če kupim paradajz in mi v 3 dne ne zgnije, je pomojem plastičen. Če mi solata po 2 dneh ne zgnije (ampak ima samo zatohel vonj in rahlo porumenjene konce solate) je pravtako plastična (shranjena je v plastični trg. vrečici za sadje - večkrat uporabljeno). Če jagode ne zgnijejo v 2 dneh so plastične...in tako naprej po spisku živil.

 

Včas kupim kaj, kar je označeno z bio (predvsem v mečkatorju avstrijski jabki); niso slabi, sam spet zgledajo preveč lepi, da skor ne bi bli vsaj mal plastični, okus je pa tut bl tko; bolj jabolčen, sam spet ne tok jabolčen, kt domača škrlupova jabka

[free]

Se grem stavit skoraj z vsakim tukaj, ki se ne prehranjuje vegetarijansko in neekolosko, da porabim manj denarja za hrano kot on! Razen, ce ne strada ali se posti!

 

Djesstvo je, da je eko hrana drazja in da je na zacetku to nekaksen zaceti strosek, ko se tako zacnes prehranjevati, toda scasoma to postane lifestyle, ki je cenejsi kakor sicer. Treba jest "pametno" in celice dobijo dosti vec kakor sicer, saj tudi eko hrana ni vsa v celoti kvalitetna.

Hrana ni samo eko ali ne-eko,, "hrana naj bo tvoje zdravilo" in ce uzivamo zdravo hrano, bo ta pac bolj zdravilna. Bolj ko smo zdravi in veseli, manj bomo potrebovali hrane. Hkranimo se med drugim tudi zato, da nahranimo celice, kakor morda nekatera etrska telesa nasega bitja. In ce ostanemo samo pri celicah in ce te filamo s strupi, pomeni, da telo porablja ogromno energije za samo razstrupljanje organizma in ohranjanje solidnega imunskega sistema.

Torej si lahko predstavljas, kaj pomeni uzivati "zdravo" ali "bolano" hrano!

 

Dostri cenejsa je eko-hrana kakor zdravljenje bolezni!

 

Ogromno ljudi se vedno ne povezuje hrane z lastnim zdravjem! In ko se bo to spremenilo, se bo spremenil tudi osebni odnos do hrane!

Tako kot ti je samoumevno, da ne bos sel pit gnojnice, ki je nek skoncentran strup, tako nam bo v prihodnosti samoumevno, da ne bomo uzivali pesticidov in druugih sranj.

Zal pa so sistemi kapitala cloveka "prinesli okoli" ce se tako izrazim in so strupe zapakirali v manjse embalaze, kar je se dosti slabse kakor bi pouzil naenkrat veliko strupa. Namrec slednjega bi v trenutku zaznal in ga v bodoce kontroliral, ce pa uzivas dozico po dozico, pa ucinek ne mores opaziti takoj, temvec z leti, ko je v cloveku ze toliko strupov, kot bi jih pouzil 10x ali 100x tisto prvo, opazno dozo!

 

Sicer pa ti zelo priporocam razgovor tocno o tem kar pravis: Ali je eko-hrana res drazja: Glej od 08:00 minute dalje!

Od cca. 13:15 minute pa imas odgovore na tvoej vprasanje - ali je nasim eko-kmetijam sploh verjeti?

 

Neznanja se moramo bati! Hvala ker sprasujes, pises in se zanimas!

 

Free

 

Še enkrat. Kadar grem jaz v trgovino po EKO hrano, ugotavljam, da so ti proizvodi tudi do 100% dražji od ne Eko različice.

Zdej al bom kupil kilo ekološko pridelanega krompirja za 2 evra, al bom pa za 2 evra kupil 2 kile neekološkega gorenjskega, al bom pa za ta denar kupil 4 kile navadnega barjanskega.

Ko je treba prehranit familijo, so te razlike enormne, sploh, če imaš podpovprečen osebni dohodek oziroma se giblješ tam okoli slovenskega povprečja.

Za takšno razliko v ceni kot potrošnik zahtevam, absolutno garancijo, da tak krompir ni prišel v stik z nobeno kemikalijo izpustom, kislim dežjem, fekalijami, ipd

Pa govorimo o krompirju ki je hvaležna bilka, saj ga samo posejemo in to je to.

Zdej če mi ekološki krompir pridelajo v Medvodah , Krškem, Trbovljah, okolici Ljubljane, Kranja, Kopra,se bom upravičeno spraševal koliko je to zares eko, kljub vsem predpisom, ki se jih je kmet držal in za to dobil potrdilo od VURSA DURSA KASA DARSA in kar je še teh institucij.

Dejstvo je da pri nas ozemlja,ki bi bilo povsem imuno od onesnaževanja enostavno ni. Morda kje globoko v kočevskem rogu, tam pri Snežniških šumah, ali morda pri Javorniških šumah, morda Gorjancih, morda del osrčja Pohorja in kako odročno Goričko selo.

 

Tako da je tale razlika v ceni pravzaprav dejansko razlika, med zbiranjem potrebnih potrdil, ki seveda nekaj stanejo in podkupovanja uradnikov, ki jih mora opraviti EKO kmet in česar ne eko kmetu ni potrebno.

razlika v ekološki čistosti produkta pa je, če mene vprašaš minimalna, če sploh je.

[free]

Mislim, da ne gre glih tko.

Bosta Dancerka in Enja povedali vec, ce bosta zeleli.

 

kratica EKO označuje tiste kvalitete izdelka, ki varujejo okolje,

BIO pa tiste, ki ohranjajo zdravje ljudi in živali. ...

 

drugače pa po moje gre takole.

eko hrana ..je pridelana hrana brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov ...npr, ekološko pridelan krompir , korenje ...

bio hrana pa je naravna hrana ...brez različnih dodatkov kot so konzervansi , emulgatorji , različna barvila ipd.

[Dancerka]

kako pa? ...če pogledaš je vse isto pakovanje... , spet za moj pojem

 

pri nas rečemo ekološka hrana oz. ekološko kmetovanje , v Angliji organic oz. organsko, v Italiji, Avstriji , Franciji ..pa Bio

 

Torej ekološko pridelana hrana je naravno pridelana hrana ...kakšna oznaka pa ima biodinamično pridelana hrana?

 

Strelka, ja, si že sama povedala.

 

Vsaj to sem tudi jaz našla na netu... Pri nas 'eko', Italija in Francija pa 'bio' - v bistvu pa menda pomeni enako..

Jaz to razumem kot eko pridelana hrana (oz. pač z dovoljenimi naravnmi sredstvi po predpisih) IN brez umetnih dodatkov! (Kje je logika pridelat eko, pol pa dodat strupe? - vsaj upam..! )

 

Biodinamično pridelana hrana slovenske pridelave se pri nas prodaja pod znamko Demeter - domnevam, da misliš to? (Društvo Ajda Vrzdenec)

Drugače pa je treba brat etikete, kolikor vem.. Če pa kdo ve kaj več, pa bom vesela dodatnih informacij..

 

Problem je pri označevanju izdelkov na embalaži. Ponavadi piše 'eko' ali 'ekološka' hrana, pol je pa en 'štempelj' Bio - v bistvu štempelj Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu (Vinarska 14, Maribor - pogledla na eko kislem mleku, ki so ga moji prejšnji teden kupili..)

 

Tak, da čista zmeda za potrošnike.. Al pa mogoče kao vodilo za italjanske in francoske turiste pri nas?

(al pa odvisno za kateri trg je embalaža/produkt tud sicer namenjena..)

 

Cookie, maš popolnoma prav: uporabljat oči, nos, zdravo pamet!!

 

Solata lahk zdrži tud več kot 2 dni (preizkušeno - domača solata z vrta - razen če jo sosednja fabrika 'impregnira'?! hm!) je pa mal odvisno tud od tega, če je sveža, oz. kako dolgo je potovala, predn je prišla v tvoj hladilnik.. idealno je dobit vse čimbolj svežo..

Se folna kislina ful zgubi, čim starejša je, tak da itak boljš čimprej pojesti!

 

No, tisto že omenjeno kislo mleko je nekdo prejšnji teden ali ta teden zgleda načel, pa pustil v hladilniku, včeraj že ni bilo več dobro! (& tud 'dišalo' je bolj sumljivo...) Tk da, zgleda je res kr eko? (razen pač plastične embalaže, & dvomov, kaj vse se iz nje izloča v hrano..)

 

Še doma nismo najbolj navajeni, da je eko jogurte treba čimprej pojest.. Bohvekaj je v neeko jogurtih/kislih mlekih oz. kako so obdelani, da zdržijo toliko časa? hm?

[Dancerka]

Hm, po okusu ne vem... še nism tolk preizkušala...

bi blo pa zanimivo to preizkušat, al pa prebrat rezultate kakih analiz!

 

Biodinamično je različna pridelava - tisti kravji rog, napolnjen z nevemčem že, pa to...

pa razni zeliščni pripravki.. in dnevi, kdaj je bolj primerno kaj saditi..

Je kolegica bla na tečaju..

na strani društva Ajda lahko marsikaj najdeš, ali pa v intervjujih z gospo, ki te tečaje vodi, tudi marsikaj povejo, bilo je celo na TV...

 

nekateri vegani se mal zgražajo nad uporabo kravjih rogov itd...

moji mami se vse skupaj zdi mal preveč eksotično, čeprav tiste dneve, kdaj kaj sadit, pa upošteva

tud nekatere zeliščne pripravke (kopriva) smo že delali..

 

Ekološko je v bistvu (kolkr vem) širši pojem, potem so pa znotraj tega različne variante, recimo permakultura itd.. al pa to biodinamično..

 

Drgač pa me je šokiralo to, kar sem tule prebrala: http://rastline.mojforum.si/rastline-about357-0-asc-40.html

PrispevekObjavljeno: 10 Jun 2008 20:09

Danes se se sprehajal po bližnjih travnikih in nabiral rman, ko sem opazil da enden izmed "bio" kmetov "šprica" svoj pridelek. Ker sem šel ravno mimo njega sem ga, ko se je ustavil, vprašal če ve da določena škropiva škodujejo čebelam in da je predvsem zaželjeno(nevem če je prepovedano) škropiti podevi. On pa mi je lahkotno odvrnil:"Sej čebel je še dost, oni(verjetno inšektorji...) pa tak al tak ne preverjajo kdaj špricamo" se nasmejal in odpeljal dalje...

tu pa bom ostal brez komentarja

Hmm..?!!

 

Še naš sosed, ki ni čist eko, vsaj počaka do večera, preden gre škropit, da se čebelce umaknejo...

Bi prav rada vedela, kje je ta 'bio' kmet & s čim je škropil!

Mogoče bi pa prav čebelarji bli ena fajn 'kontrolorska' zveza v preverjanju eko/bio kmetov?! Hm!

menda čebela ne gre na regratov cvet, če je umetni gnoj na travniku!

[free]

Povsem tocno ti ne morem napisati, ker ne vem zadovoljivo. Si ne upam klobasat, ker se mi zdijo te zadeve pomembne.

 

Ekologija obravnava zemljo kot neko celoto tistega kar je na njej, biologija pa bolj ljudi, zivali, rastline. Kar se tice prehrane so ti izrazi precej pomesani med seboj.

 

Osebno mislim, da je uporaba besede Bio povem neprimerna, ker je vecina hrane bioloskega izvora.

Bio bi morda torej lahko imelo oznako zivilo, ki ne vsebuje nikakrsnih umetnih kemicnih sestavin, in je povsem bioloskega izvora. To pa je lahko pridelano tudi konvencionalno in drugih merili kot le Ekolosko.

 

Ce pa govorimo o Eko, pa govorimo o nekih strandardih pridelava, obdelave itn zivila.

Kmetije, ki prodajajo svoja živila na ekološki tržnici v Ljubljani so vključene v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Redni člani združenj so kmetje, ki kmetujejo na celotni kmetiji v skladu s posebnimi standardi imenovanimi Standardi za ekološko pridelavo in predelavo oz. Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil in so vključeni v nadzor ekološkega kmetovanja pri eni izmed dveh obstoječih kontrolnih organizacijah, ki imata sedež na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor oz. Kmetijski fakulteti v Mariboru.

 

Kmetije vključene v nadzor ekološkega kmetovanja upoštevajo osnovna načela ekološkega kmetovanja:

- kmetija je obravnavana kot celovit ekosistem na kateri snovi krožijo

(brez uporabe sintetičnih gnojil 'po domače: umetnih gnojil 'in zaščitnih sredstev za rastline (pesticidov),

- vzpodbujanje lastne odpornosti rastlin s pravilnim gnojenjem in spodbujanjem mikrobiološke aktivnosti tal, izbiro odpornih sort, kolobarjenjem;

- živali so rejene po načelu živalim prilagojene reje, ki živalim nudi dobrim počutje na kmetiji

(npr. obvezna paša in izpust vsaj 200/leto za vse živali).

Kmetije vključene v nadzor ekološke pridelave morajo prestati obdobje preusmerjanja, šele takrat pa prejmejo tudi certifikat o ekološki pridelavi. Najmanj enkrat na leto kmetijo nenapovedano obišče kontrolor ekološke pridelave, ki natančno pregleda delo na celotni kmetiji in preveri zapiske opravil na kmetiji.

 

Obdobje preusmerjanja traja najmanj dve leti (tri leta za trajne nasade kot so vinogradi, sadovnjaki). V tem obdobju lahko svoje izdelke/pridelke tržijo:

-pridelki iz 1. leta preusmerjanja se prodajajo pod oznako konvencionalni,

-pridelki iz 2. leta preusmerjanja pod oznako pridelki iz preusmerjanja v ekološko kmetijstvo; in

-pridelki iz 3. leta preusmerjanja kot ekološki; in se že lahko prodajajo pod znamko Biodar.

Živila ekološkega porekla so živila višje kakovosti. Da bi jih kupci lažje prepoznali, je Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije registrirala znamko BIODAR, ki označuje živila iz nadzorovane ekološke pridelave.

 

Ekološka tržnica je začela obratovati v Ljubljani na Cankarjevem nabrežju junija 1999 kot prva ekološka minitržnica v Sloveniji in se leta 2001 se je preselila na centralno tržnico. Ponudniki so ekološki kmetje iz celotne Slovenije in na tržnici prodajajo predvsem (sadje, zelenjavo, žita in mlevske izdelke, sokove, čaje, zelišča, kis, olja,).

Na ekotržnici je na vsaki prodajni stojnici kupcem vedno na voljo izobešen certifikat, ki iz dokazuje, da so živila pridelana/predelana po standardih ekološke pridelave.

 

Iz >

 

Stevila certifikatov:

2003: 632, 2004: 910, 2005: 1.220, 2006: 1.393, 2007: 1.611, 2008: cca. 2000

 

Zveza Zdruzenj Ekoloskih Kmetov Slovenije - Biodar:

http://www.zveza-ekokmet.si

 

Inštitut KON-CERT

je akreditiran za certifikacijo postopkov ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil.

--

 

Izsek, ki potrjuje tvoje razmisljanje:

Kaj pomenijo oznake ekološko, biološko in organsko?

 

Oznake ekološko, biološko in organsko pomenijo v državah Evropske unijo pravzaprav isto, saj velja v vseh državah enotna zakonodaja za področje ekološkega kmetijstva (2092/91), ki natančno določa pravila ekološkega pridelovanja in predelave ekoloških živil, kontrolo, certificiranje in označevanje. Vsaka država članica pa si je izbrala eno od poimenovanj kot uradno – tako je v Sloveniji uradno poimenovanje tovrstnega kmetijstva »ekološko«, na angleškem govornem območju uporabljajo izraz »organic«, v skandinavskih je prav tako pretežno v rabi oznaka »ekološko«, v Italiji, Franciji, Avstriji pa »biološko«.

Vec in naprej si lahko prebers

tukaj >>

 

--

 

V kolikor koga zanimajo certifikati, oznake in podrobne informacije o ekoloskem kemtijstvu, si lahko pogleda stran Instituta za trajnostni razvoj >>

 

 

Tukaj pa je nakaj video povezav:

*

Ekološko kmetijstvo >>

*

EKOLOŠKO KMETIJSTVO - pot v prihodnost >>

*

Izzivi ekološkega kmetovanja >>

*

Ekotržnica >>

*

Naravno od Glave do Pet: Kaj je KAKOVOSTNO živilo? >>

 

[enja]

Enja, hvala!

 

Ja, saj je govoril nekaj o KOP & SKOP - to je pol neka integrirana varianta, če prav razumem?

 

A ta kmetija, za katero veš, ima posebej odkup eko mleka oz. mesa? ter kako ima to organizirano? (lahko ZS če ti ni tule na forum za pisat)

ali odda kar z navadnimi kmetijami skupaj?

Kaj pa pri vzorčenju mleka preverjajo - isto kot za navadno mleko in še dodatno pesticide/itd?

 

Kaj pa je ta otro-foto posnetek? (iz satelita? al fotka rastlin, da se vidi, če so strupi?)

 

Še 1x hvala!

Ne, žal pri nas mleka ne ločujemo, mleko ekoloških, KOP in tradicionalnih gre v isto cisterno

 

Pri vzorčenju mleka preverjajo: tolščo, beljakovine, suho snov, laktozo , število bakterij, število somatskih celic, ureo in zmrzliščno točko.

Osnovna hrana goveda je trava in pesticidi v travi nimajo kaj početi, lahko, da bi kdo uničeval širokolistne plevele v travi z herbicidi, vendar je treba upoštevati karenco....vsi ti strupi so govedu škodljivi . Se pa po potrebi preverja prisotnost zaviralnih snovi, za to pa so kontrolni vzorci.

 

Orto- foto posnetek je posnetek iz "zraka"...dovolj natančen, da razločiš vrsto kulture na parceli , žal pa se "strupi" lahko določijo le z kemično analizo.

--------------------

 

Menim, da je biodinamično kmetovanje nadgradnja ekološkega. Prelepo bi bilo, da bi vse naše kmetovanje začeli graditi na biodinamiki, saj se tam upošteva ekosistem kot celota.

 

Butl- še odgovor tebi. Tudi za kmetije veljajo zakoni ekonomije , to niso dobrodelne ustanove, ki bi delovale brezplačno v dobrobit človeštva. So pa mogoče specifičen del gospodarstva, saj je hrana in njena pridelava tudi strateškega pomena za državo. Najbrž veš, da je EU omejila pridelavo in da imajo države določene kvote.

[Dancerka]

Ne, žal pri nas mleka ne ločujemo, mleko ekoloških, KOP in tradicionalnih gre v isto cisterno

 

Ja, to je meni tud ful škoda...!! mislim, kje je logika?

pa po moje bi se dalo najti ljudi, ki bi raje kupili mleko s KOP ali eko...

 

Pri vzorčenju mleka preverjajo: tolščo, beljakovine, suho snov, laktozo , število bakterij, število somatskih celic, ureo in zmrzliščno točko.

Osnovna hrana goveda je trava in pesticidi v travi nimajo kaj početi, lahko, da bi kdo uničeval širokolistne plevele v travi z herbicidi, vendar je treba upoštevati karenco....vsi ti strupi so govedu škodljivi . Se pa po potrebi preverja prisotnost zaviralnih snovi, za to pa so kontrolni vzorci.

 

Orto- foto posnetek je posnetek iz "zraka"...dovolj natančen, da razločiš vrsto kulture na parceli , žal pa se "strupi" lahko določijo le z kemično analizo.

Hvala!

 

Nekaj od tega je zgleda čist enako kot pri 'navadnem' mleko (kot povedal stric) Ali so sploh kaki specifični testi za KOP/eko mleko? recimo dnevno/mesečno/letno? (Ali le ta orto-foto (?))

 

Menim, da je biodinamično kmetovanje nadgradnja ekološkega. Prelepo bi bilo, da bi vse naše kmetovanje začeli graditi na biodinamiki, saj se tam upošteva ekosistem kot celota.

Osebno še premalo poznam biodinamiko, sem pa nasplošno za čimbolj sonaravno pridelovanje hrane!

 

Pa še mogoče malce 'ekonomsko' vprašanje: ta vaša kmetija KOP (oz. od sorodnikov/znancev ali kako? ), a se pol sploh splača tud ekonomsko tole, al bolj iz ljubezni do čiste narave to delate?

Ker če je mleko enako plačano, a subvencije pokrijejo razliko?

Verjetno tudi odvisno, kako velika je kmetija... Stric pravi, da je njegova premajhna, da bi brez umetnih gnojil lahko pridelal dovolj trave za vse krave.. - njegov glavni dohodek pa je od oddaje mleka..

[enja]

Pa še mogoče malce 'ekonomsko' vprašanje: ta vaša kmetija KOP (oz. od sorodnikov/znancev ali kako? ), a se pol sploh splača tud ekonomsko tole, al bolj iz ljubezni do čiste narave to delate?

Ker če je mleko enako plačano, a subvencije pokrijejo razliko?

Verjetno tudi odvisno, kako velika je kmetija... Stric pravi, da je njegova premajhna, da bi brez umetnih gnojil lahko pridelal dovolj trave za vse krave.. - njegov glavni dohodek pa je od oddaje mleka..

 

Dancerka, zelo težko ti odgovorim na vprašanje.

 

Ne vem, kje ima kmetijo tvoj stric, odloča se po njegovih najboljših močeh.

 

Kmetijstvo je vsekakor panoga gospodarstva za katerega veljajo ekonomski parametri.Od ljubezni lahko živiš zelo kratek čas, račune pa vedno plačuješ z denarjem.

 

Za skeptika Pornya:

 

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mo...amp;c_id=197733

[free]

Strinjam. Medijisko podajanje ni vedno primerno merilo za dejanska stanja okoliscin.

Se posebej zato, ker je premalo raziskovalnega novinarstva pri nas. Pravijo celo, da ga ni.

[free]

Vabljeni na SEMINAR: »Kakšna je cena hrane?«

 

Ki ga 23. aprila od 10:00-15:00 ure v Kopru, v okviru projekta Bio Užitek organizira Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije.

 

Predavali bodo naslednji strokovnjaki:

- Anton Komat, svobodni raziskovalec, agronom

- Štefan Merkač, dr. biologije, predavatelj

- Bojan Radej, svobodno raziskovalec in predavatelj Vljudno vabljeni!

 

ZZEKS in ekipa Bio užitka Bio Užitek je program akcij informiranja in promocije ekološko pridelanih izdelkov.

Na brezplačni telefonski številki 080 88 21 in na spletni strani www.biouzitek.si je več informacij o samem projektu in njegovi izvedbi.

Poizvedujete lahko tudi o proizvodnih metodah, strogem režimu, sistemu označevanja, nadzoru, uporabi logotipa, koristi ekološkega kmetijstva, stanju na področju porabe ekoloških proizvodov, o tržnem deležu itd.

 

--

PROGRAM SEMINARJA »KAKŠNA JE CENA HRANE?«

Na Fakulteti za humanistične študije, Koper, ČETRTEK, 23. APRIL 2009, predavalnica Burja

 

9.00 – 9.50 Registracija udeležencev

10:00-10:15 Otvoritev in pozdravni nagovor,

10:15-11:00 Anton Komat, svobodni raziskovalec, agronom: »IZ SISTEMSKE TEORIJE V TRAJNOSTNI RAZVOJ«

11:00-11:30 Razprava

11:30-12:00 Odmor za kavo in pokušino dobrot ekoloških kmetij, prostori Foristerije

12:00-12:30 Boris Fras, predsednika Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in vodja programa »Bio užitek«:

PREDSTAVITEV PROJEKTA BIO UŽITEK.

12:30-13:15 Bojan Radej, svobodni raziskovalec in predavatelj, ekonomist: »UKRADENA BLAGINJA«

13:15-13:30 Odmor za kavo in pokušino dobrot ekoloških kmetij

13:30-14:15 Štefan Merkač, dr. biologije, predavatelj: »ŽIVILA ZA KAKŠNO CENO?«

14:15-15:00 Dane Podmenik, dipl.uni.geograf: »EKOLOŠKA ŽIVILA – TRG, CENA IN KUPCI«

INFORMACIJE IN PRIJAVE: (Možnost prijave do 20. aprila 2009)

 

brezplacna info-stevilka: klici na: 080-88-21

Ekipa Bio Užitek in ZZEKS, www.biouzitek.si

[butl]

Butl- še odgovor tebi. Tudi za kmetije veljajo zakoni ekonomije , to niso dobrodelne ustanove, ki bi delovale brezplačno v dobrobit človeštva. So pa mogoče specifičen del gospodarstva, saj je hrana in njena pridelava tudi strateškega pomena za državo. Najbrž veš, da je EU omejila pridelavo in da imajo države določene kvote.

 

Enja živjo.

 

Zgleda da slab bereš. Nit sem napisal nit ne mislm, da bi kmetje moral delat brezplačno. Ampak način, da scuzaš iz kmetije čimprej in čimvečji profit ne glede na ceno, je pa kratke pameti. Dons se ne sam velik kmetov, ampak predvsem "strokovna" srenja na čelu z ministrstvom za kmetijstvo, obnaša po principu "boli me kurac, a jutr še trava raste". Poprav me, če se motm, ker vtis, ki ga dajejo, je točn tak.

 

Kmet, ki ma zemljo v srcu, ne bo ravnal z njo tko, kt se ravna pri nas. Tak kmet ve, da je to zemlja njegovih potomcev, da mu je dana na posodo in da je dobil posebno darilo, da jo lahko vzdržuje in čuva...za svoje otroke. Taki kmetje so, sam jih je na žalost mal. Takim kmetom bi moral bit državni aparat na razpolago in v pomoč. Pa jim ni. Spet na žalost. Vzpodbuja pa tiste kmete, ki zemlje še na podplatih ne marajo, kaj šele v srcu.

 

Glih dons je v Račah crknilo 30 čebeljih družin. Zarad teh tadrugih kmetov. Zarad kmetijske politike naše države. Zato. Ne zarad EU. EU ne ovira pridelave zdrave hrane. Sami smo seb največja ovira.

 

[Dancerka]

Ojoj, 30 čebeljih družin. Ti šment.

 

A to je tista varianta rotiranje pridelka in počivanje vsako 3. al kolko leto že *ALI* škropljenje s strupi, ki ubijajo čebele?!!

 

js bi ta ali kr prepovedala, rotiranje in počitek vsako 3. leto, pa basta.

 

Presneti kemični zastrupljevalski lobby!!

 

saj kmete celo nekako zastopim, če ne znajo pridelat dovolj brez špricanja, saj se še premalo dela na izobraževanju...

 

Free, a to bo seminar za kmete al potrošnike al medije al kako?

 

Sam kje je Koper, ufff!! A bo še kje bližje kaj?

 

enja, vem, da je čist različno po pokrajinah.. v Zg. Savinjski, kjer ima kmetijo moj stric (hribi), se je ful (konvencionalna) mlečna govedoreja pospeševala... a obstaja kaka varianta, da bi še kej drugega začel zraven (mini varianta), pa ostal pri tem kar že dela?

sej en travnik gor v gozdu ma čist nedotaknjen in dobi subvencije le za to, da ga vsako leto pokosi..

sem razmišljala o lešnikih ipd, po ogledu filma Farm for the future, ki ga je Free postal.. pa pravi stric, da je preveč veveric?

 

uf, sorry, če sm malo off-topic.. sej lahk pa na ZS?

[free]

Sem dopisal:

brezplacna info-stevilka: klici na: 080-88-21

Ekipa Bio Užitek in ZZEKS, www.biouzitek.si

...

Free, a to bo seminar za kmete al potrošnike al medije al kako?..

[butl]

Včeraj sem na RTVSLO2 gledal eno francosko oddajo o, kva pa vem, o onesnaževanju okolja s kmetijstvom. Hudo.

 

En insert. Če ma kdo željo it na Martinique al pa na Guadalupe, nej rajš razmisl. Otoka sta zastrupljena v nulo s klordeconom. To je en kurac od kemije, ki so ga uporabljal za banane špricat do leta 1991, medtem, ko je bil prepovedan že od leta 1976. Zastrupljena je voda in zemlja in to, kokr so rekl, za cca par sto let tolk hudo, da zdej tam ne smejo uporabljat zemlje za nč, ne za poljedelstvo, ne za živinorejo. Jebenti, na slikah zgledata otoka kt raj, sta pa pekel. Ta kemija povzroča od alzheimerja, spontanih splavov, prirojenih napak pri otrocih, do vsesorte rakov. Ni da ni. Za popizdit.

 

Pol je kazal žitnico Francije z mrtvo prstjo zarad umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, fungicidov in ostalih cidov. Blj k obdelujejo zemljo, slabš rodi, manj je pridelka. Eni dohtarji so razlagal, kva vse opažajo na prebivalstvu; okvare genitalij, prezgodnja puberteta, nikakva sperma, rakci taki in drgačni, pa tko. So rekl, da bi moral ne zmanjšat, ampak prepovedat uporabo vseh ...cidov, pa se začet it biodinamično kmetijstvo; kva to je ne vem glih, sem zastopu, da je to ukinitev monokultur in uvajanje forme gozda, se prav sajenje različnih kultur skupaj, ki tvorijo sožitje, ena drugi pomagajo, jo branjo, dopolnjujejo, pašejo v določeno klimatsko področje....pa tko.

 

[Robida]

Včeraj sem na RTVSLO2 gledal eno francosko oddajo o, kva pa vem, o onesnaževanju okolja s kmetijstvom. Hudo.

 

En insert. Če ma kdo željo it na Martinique al pa na Guadalupe, nej rajš razmisl. Otoka sta zastrupljena v nulo s klordeconom. To je en kurac od kemije, ki so ga uporabljal za banane špricat do leta 1991, medtem, ko je bil prepovedan že od leta 1976. Zastrupljena je voda in zemlja in to, kokr so rekl, za cca par sto let tolk hudo, da zdej tam ne smejo uporabljat zemlje za nč, ne za poljedelstvo, ne za živinorejo. Jebenti, na slikah zgledata otoka kt raj, sta pa pekel. Ta kemija povzroča od alzheimerja, spontanih splavov, prirojenih napak pri otrocih, do vsesorte rakov. Ni da ni. Za popizdit.

 

Pol je kazal žitnico Francije z mrtvo prstjo zarad umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, fungicidov in ostalih cidov. Blj k obdelujejo zemljo, slabš rodi, manj je pridelka. Eni dohtarji so razlagal, kva vse opažajo na prebivalstvu; okvare genitalij, prezgodnja puberteta, nikakva sperma, rakci taki in drgačni, pa tko. So rekl, da bi moral ne zmanjšat, ampak prepovedat uporabo vseh ...cidov, pa se začet it biodinamično kmetijstvo; kva to je ne vem glih, sem zastopu, da je to ukinitev monokultur in uvajanje forme gozda, se prav sajenje različnih kultur skupaj, ki tvorijo sožitje, ena drugi pomagajo, jo branjo, dopolnjujejo, pašejo v določeno klimatsko področje....pa tko.

 

No pa smo spet pri zdravi kmečki pameti.

 

Ta šolani so nam take stvari zakuhal.

Kaj pa sedaj?

 

Prid moj vrt pogledat. Ni lep za pogledat: vse namešano, tud plevel vmes , pa tud velik za v lonec.

Letos še ni začel kej dost delat, samo sred poletja bo pa pestro, tako kot vsako leto.

[janko]

Včeraj sem na RTVSLO2 gledal eno francosko oddajo o, kva pa vem, o onesnaževanju okolja s kmetijstvom. Hudo.

 

En insert. Če ma kdo željo it na Martinique al pa na Guadalupe, nej rajš razmisl. Otoka sta zastrupljena v nulo s klordeconom. To je en kurac od kemije, ki so ga uporabljal za banane špricat do leta 1991, medtem, ko je bil prepovedan že od leta 1976. Zastrupljena je voda in zemlja in to, kokr so rekl, za cca par sto let tolk hudo, da zdej tam ne smejo uporabljat zemlje za nč, ne za poljedelstvo, ne za živinorejo. Jebenti, na slikah zgledata otoka kt raj, sta pa pekel. Ta kemija povzroča od alzheimerja, spontanih splavov, prirojenih napak pri otrocih, do vsesorte rakov. Ni da ni. Za popizdit.

 

Pol je kazal žitnico Francije z mrtvo prstjo zarad umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, fungicidov in ostalih cidov. Blj k obdelujejo zemljo, slabš rodi, manj je pridelka. Eni dohtarji so razlagal, kva vse opažajo na prebivalstvu; okvare genitalij, prezgodnja puberteta, nikakva sperma, rakci taki in drgačni, pa tko. So rekl, da bi moral ne zmanjšat, ampak prepovedat uporabo vseh ...cidov, pa se začet it biodinamično kmetijstvo; kva to je ne vem glih, sem zastopu, da je to ukinitev monokultur in uvajanje forme gozda, se prav sajenje različnih kultur skupaj, ki tvorijo sožitje, ena drugi pomagajo, jo branjo, dopolnjujejo, pašejo v določeno klimatsko področje....pa tko.

 

 

powej use, k si že začeu. al pa kurba ti tut une piščance pečene na sejmih pa weselicah žreš. ej. mal prowociram.

ampak... stokilski pujs na 0.68m2 prostora. k se rodijo, jim koj poščipajo repke in populijo zobke, da se kasnej ne grizejo.

20 piščancev na m2. mnogi ne morjo nit hodit, k majo rahitične noge. u vodo jim napeljejo štrom, da jih u nezawest rukne, da jim pol mašina glawe poreže. k se rodijo, pa itaq po gajbah... tekočih trakovih...

podn... ej res... podn...

še weč podn pa je, da mi to gladko wemo, pa usen to podpiramo k se pustimo nategwat z raznimi srcu prijaznimi poli salamami...

ma dej...

[butl]

No pa smo spet pri zdravi kmečki pameti.

 

Ta šolani so nam take stvari zakuhal.

Kaj pa sedaj?

 

Prid moj vrt pogledat. Ni lep za pogledat: vse namešano, tud plevel vmes , pa tud velik za v lonec.

Letos še ni začel kej dost delat, samo sred poletja bo pa pestro, tako kot vsako leto.

 

Nak, Robida.

 

Niso ta šolani zakuhal. Ta pohlepni so tisti...in neznanje, neozaveščenost, naivnost.

 

Je lepo reku en kmet v oddaji:

"Država nas je silila, naj uporabljamo pripravke, da so varni, nam je govorila. Priznane firme, domače clo, so stale za pripravki. In smo jim verjeli."

 

Pr men je polivinil, črn, namest plevela, ker, če ne bi blo polivinila, bi bil samo plevel. Vrt grd kt svina, tko da se vsi ustavljajo in kozlajo mal, k ga gledajo, ampak, vse raste, pa še nobenga dela ni z zalivanjem, ker je zemlja lepo topla in vlažna. Mal sem cvikal, da bo zemlja začela plesnet in se kisat pod polivinilom, pa se ne. Pa še en kup slepcev se je udomačil spodaj, tko da ni blema z bramorji.

 

[Robida]

Nak, Robida.

 

Niso ta šolani zakuhal. Ta pohlepni so tisti...in neznanje, neozaveščenost, naivnost.

 

Je lepo reku en kmet v oddaji:

"Država nas je silila, naj uporabljamo pripravke, da so varni, nam je govorila. Priznane firme, domače clo, so stale za pripravki. In smo jim verjeli."

 

Pr men je polivinil, črn, namest plevela, ker, če ne bi blo polivinila, bi bil samo plevel. Vrt grd kt svina, tko da se vsi ustavljajo in kozlajo mal, k ga gledajo, ampak, vse raste, pa še nobenga dela ni z zalivanjem, ker je zemlja lepo topla in vlažna. Mal sem cvikal, da bo zemlja začela plesnet in se kisat pod polivinilom, pa se ne. Pa še en kup slepcev se je udomačil spodaj, tko da ni blema z bramorji.

 

ekonomisti.....sodobni

Država je silila kmete? JA...sam hudiča, kaj jaz dam v moj vrt pa odločam jaz ne pa nekdo tretji.....

Tud kmetje so gledal...gledajo naprofit.

 

Najlaže je kazat s prstom na druge da so krivi.

[butl]

powej use, k si že začeu. al pa kurba ti tut une piščance pečene na sejmih pa weselicah žreš. ej. mal prowociram.

ampak... stokilski pujs na 0.68m2 prostora. k se rodijo, jim koj poščipajo repke in populijo zobke, da se kasnej ne grizejo.

20 piščancev na m2. mnogi ne morjo nit hodit, k majo rahitične noge. u vodo jim napeljejo štrom, da jih u nezawest rukne, da jim pol mašina glawe poreže. k se rodijo, pa itaq po gajbah... tekočih trakovih...

podn... ej res... podn...

še weč podn pa je, da mi to gladko wemo, pa usen to podpiramo k se pustimo nategwat z raznimi srcu prijaznimi poli salamami...

ma dej...

 

Janko, v tej oddaji ni blo nč od živinoreje, tko da sem povedal vse pravzaprav.

 

Kar se intenzivne živinoreje tiče, vem, da je stvar glih tko alarmantna.

 

Kar se prehranjevanja tiče, ja, jem tud take pšance in ja, jem tud solato in ostalo zelenjavo iz Mčkatorja. In ja, s tem podpiram tko al pa drgač tak način pridelave hrane tko kt skor vsi ostali, pa ne glede, a so vsejedci al vegetarjanci, razen tistih, ki majo to srečo, da za svoje potrebe in morda tud za druge sami pridelajo dost hrane na okolju, rastlinam in živalim prijazen način. Žal nimam te sreče, da bi mel svojo kmetijo, vrt pa ne pokrije vseh potreb moje družine.

 

[butl]

ekonomisti.....sodobni

Država je silila kmete? JA...sam hudiča, kaj jaz dam v moj vrt pa odločam jaz ne pa nekdo tretji.....

Tud kmetje so gledal...gledajo naprofit.

 

Najlaže je kazat s prstom na druge da so krivi.

 

Gotov da gledajo na profit, sej, konckoncev živijo od tega.

 

Na podlagi česa se pa ti odločaš, kaj boš dala na svoj vrt? Na podlagi tvojega znanja. Če ga nimaš, če ga maš premal, če pride k teb tvoj kmetijski pospeševalec, ki ma ustrezno titulo, če mu zaupaš /sej on pa ja ve, sej je študiral agronomijo/, če te prepričuje, če si mal naiven, če ne poznaš ozadja...pol mu verjameš.

 

Sej sem napisal: pohlep, neznanje, neozaveščenost, naivnost...

 

[janko]

Janko, v tej oddaji ni blo nč od živinoreje, tko da sem povedal vse pravzaprav.

 

Kar se intenzivne živinoreje tiče, vem, da je stvar glih tko alarmantna.

 

Kar se prehranjevanja tiče, ja, jem tud take pšance in ja, jem tud solato in ostalo zelenjavo iz Mčkatorja. In ja, s tem podpiram tko al pa drgač tak način pridelave hrane tko kt skor vsi ostali, pa ne glede, a so vsejedci al vegetarjanci, razen tistih, ki majo to srečo, da za svoje potrebe in morda tud za druge sami pridelajo dost hrane na okolju, rastlinam in živalim prijazen način. Žal nimam te sreče, da bi mel svojo kmetijo, vrt pa ne pokrije vseh potreb moje družine.

 

 

ops.

pol pa sm se zgleda mal zašoltou, pa mislu da je ena oddaja, pa sta ble zgleda dwe. kar pa ne spremeni dejstwa, da je use skp en kurac...

 

pa me weseli, da sm ti mal slabo vest uzbudu, da se skor oprawičuješ, k u štacuno hodiš ja itaq. kdo pa ne

pa clo tko sm ti na žulj stopu, da si že u štartu spregledou, da mal provociram. pa še za usak slučaj sm clo napisou. butl... powršn si ratou. da nis iz forme?

poprav se. škoda bi te blo.

[butl]

ops.

pol pa sm se zgleda mal zašoltou, pa mislu da je ena oddaja, pa sta ble zgleda dwe. kar pa ne spremeni dejstwa, da je use skp en kurac...

 

pa me weseli, da sm ti mal slabo vest uzbudu, da se skor oprawičuješ, k u štacuno hodiš ja itaq. kdo pa ne

pa clo tko sm ti na žulj stopu, da si že u štartu spregledou, da mal provociram. pa še za usak slučaj sm clo napisou. butl... powršn si ratou. da nis iz forme?

poprav se. škoda bi te blo.

 

Ne se sekirat Janko.

 

Vse je res, kar si opazu, razen tega, da se skor opravičujem teb, ker se v resnic opravičujem seb.

 

Jap, mam slabo vest.

[janko]

Ne se sekirat Janko.

 

Vse je res, kar si opazu, razen tega, da se skor opravičujem teb, ker se v resnic opravičujem seb.

 

Jap, mam slabo vest.

 

res si powršn. valda se seb oprawičuješ in ne men. men se zate jebe (zdej pa zanalašč nč opombe )

nared mi uslugo pa se sekirej še zame, ker sm na istem

no... piščance pa to... zame loh izpustiš... kle mam kr poštiman

[Dancerka]

lol no, sej tule smo vsi prjatli, a ne?

 

verjamem pa, da marsikoga te stvari ful razjezijo..

 

in prav, da nas.

 

Ker šele če bomo res enkrat meli poln kufer teh traparij, bomo mogoče tud kej ukrenli.

 

vsaj v svoji hiši doma (al pa na vrtu).

 

nism popolna, tud pr nas se včasih na mizi znajde kak piščanc iz Merkatorja, al pa kake druge stvari, poskušamo pa čimveč pridelati na vrtu..

pa vse tete morim, kje bi se dalo domače piščance dobit

 

Baje so variante (pač včasih mejčken dražje), sam zdej kolk so pa glih eko, pa spet vprašanje..

tete so rekle, da tam, kjer jih one dobijo, vsaj s štarterjem niso piščanci fotrani, da se že po okusu čuti (?) pa vsaj ni neka multiprodukcija na farmah..

sm bla tud včasih vegetarjanka, trenutno pač nisem (zaradi zdravja), in zavedam se, da precej ljudi tud vprašanje če kdaj bojo.. al pa res če ne bo druge možnosti, pa zelo počasi..

lahk se tud zmeniš direkt pri pridelovalcu, da ti prašička sfotra, pa to..

mi recimo zajce dobimo direkt od enga, ki jih redi.. pa govedino..

saj je še zmeraj kruto za živali, sam po moje še zmeraj bolš ko pa z velikih farm.. kjer so pogoji za življenje živali še ful bolj slabši & živali polne kemije.. tak da je tud za zdravje ljudi ful slabše..

 

Martinique.. ojej

 

Js mislim, da res sami kmeti niso tolk krivi kot te multinacionalke, ki to prodajajo..

sm bla 1x član ene Yahoo skupine, kao eko pa to - pa se je izkazalo, da je bil en čisti marketing enga 'eko' fertilizerja.. (kemija!)

pa za neke Afričane in Azijce, ful hotli prepričvat, naj to kupijo.. al pa celo, naj Evropejci/Američani donirajo, za donacije te kemije v Afriko?!! WTF?!!

(vmes pa kao par splošnih 'eko' člankov pa to... pa lepe slikce narave itd. hm!!)

 

pol pa multinacionalke prepričajo politike & pospeševalce, kk je to fajn.. (saj kratkoročno morda res je?!) pol pa ti še naprej prepričujejo kmete...

a veš, če ma kdo naziv Dr Mr Grr Brr nevemčesa že (pa cel politični aparat tam zadaj!), ljudje pol to verjamejo!!

 

sploh če so kratkoročni uspehi kao 'super'!!

 

sm brala roman od Jacka Londona: Dolina meseca - ful fajn roman, sam ful notr rasizma pa promocije, kaka fajn in nova stvar so umetna gnojila!! ojej.

Takrat je blo to ful 'fancy!'

 

Zato navsezadnje js posameznikov niti ne bi tolk obtoževala...

 

Sam zdej, ko se za vse te stvari VE, bi blo pa res prav, da se ČIM VEČ dela na eko kmetijstvu.. pa na vseh nivojih (začne se seveda doma )