Skoči na vsebino

Sepp Holzer - pionir permakulture


Guest Lotus'

Recommended Posts

Guest Lotus'

Sepp Holzer je ena najvidnejših osebnosti na področju alternativnega kmetijstva in permakulture. Z ženo živita na najhladnejšem področju Avstrije na višini 1300 m. Na 50 ha na višini od 1100 m do 1500 m, kjer je povprečna letna temperatura 4,5 stopinj Celzija in kjer na m2 letno pade do 800 mm padavin, je na zemlji, ki je veljala za neproduktivno, manjvredno je z opazovanjem narave in upoštevanjem njenih zakonitosti in krogotokov, uspel vzgojiti najrazličnejše vrste sadja, tudi eksotičnega, zelenjave, okrasnih rastlin in žit, ki jih poseje kar v gozdu in kjer odlično uspevajo ...

 

 

http://www.s12.si/component/option,com_sey...ectlink/id,776/

 

 

xsrcx :palec:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • Komentarji 56
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

ce se ne motim, je Free o temle ze pisal oz. odprl temo (glih pred kratkim), sam je ne najdem (ko jo najdem, ju zdruzim - ce kdo ve naslov oz. jo najde, naj pa pliz poda sem ali pa meni oz. na 'prijavi na urednistvo'). :palec:

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ce se ne motim, je Free o temle ze pisal oz. odprl temo (glih pred kratkim), sam je ne najdem (ko jo najdem, ju zdruzim - ce kdo ve naslov oz. jo najde, naj pa pliz poda sem ali pa meni oz. na 'prijavi na urednistvo'). :palec:
Vabimo vas na ekskluzivno predavanje upornega avstrijskega kmeta SEPPA HOLZERJA, ki bo v

četrtek, 19. marca 2009, ob 18h v dvorani prenovljenega Kulturnega centra Tržič

 

Sepp Holzer, ki ga je obiskalo že stotine slovenskih vrtičkarjev in kmetov, na višini 1.100––1.500 m ob povprečni letni temperaturi 4,2 ºC goji breskve, češnje, kivi, marelice, buče, krompir in številne druge vrste sadja in zelenjave.

 

Karizmatični "uporni kmet" je ena vodilnih osebnosti na področju alternativnega kmetovanja in pionir permakulture, ki ga občudujejo strokovnjaki in posnemajo tisoči kmetov in kmetovalcev po vsem svetu. Na svoji 46 hektarov veliki kmetiji Krameterhof v salzburškem Lungauu goji najrazličnejše vrste sadja, zelenjave in okrasnih rastlin; sredi zime nabira redkvice in žito prideluje v gozdu. Na kmetiji je uredil 25 kilometrov poti in teras, več kot 70 ribnikov in mlak, zasadil preko 14.000 sadik sadnega drevja, zgradil brunarice in lastno hidroelektrarno.

 

Na predavanju bo ob kratkem filmu prikazal svoja temeljna življenjska načela in načine kmetovanja: kako si je v nemogočih razmerah na kmetiji izboril preživetje s preučevanjem narave, se ukvarjal s poljedelstvom, ribištvom, živinorejo itd. in katere ovire je moral pri tem premagovati. S spretno uporabo ekoloških povezav in krogotokov prepušča naravi, da deluje v njegovo korist, in z najmanjšim vložkom dela brez onesnaževanja okolja dosega največji uspeh. Iz semena, ki ga posadimo v najslabšo zemljo, zrastejo najodpornejše rastline. Njegov način kmetovanja lahko uporabimo pri najrazličnejših okoljskih razmerah, kjer postanejo uničena tla s pomočjo permakulture spet primerna za kmetijsko obdelovanje.

 

»Povsod in vsakdo lahko uspešno obdeluje zemljo, če se drži določenih zakonitosti,«

pravi Sepp Holzer, ki je z dolgoletnim opazovanjem, posnemanjem in učenjem naravnih krogotokov razvil enostaven sistem kmetovanja.

 

Uporablja preproste, a iznajdljive metode, s katerimi ustvarja mikroklimo, ki jo rastlina potrebuje.

 

Vabimo kmete, vrtičkarje in vse občane, ki želite koristne nasvete izkušenega kmeta uporabiti na svoji zemlji.

 

Vstop je prost!

 

mag. Borut Sajovic, častni pokrovitelj dogodka

 

Povezave:

http://www.krameterhof.at/

http://www.krameterhof.at/index.php?id=videos

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Video povzetek predavanja:

(25:00) Sepp Holzer je ena najvidnejših osebnosti na področju alternativnega kmetijstva in permakulture. Z ženo živita na najhladnejšem področju Avstrije na višini 1300 m. Na 50 ha na višini od 1100 m do 1500 m, kjer je povprečna letna temperatura 4,5 stopinj celzija in kjer na m2 letno pade do 800 mm padavin, je na zemlji, ki je veljala za neproduktivno, manjvredno je z opazovanjem narave in upoštevanjem njenih zakonitosti in krogotokov, uspel vzgojiti najrezličnejše vrste sadja, tudi eksotičnega, zelenjave, okrasnih rastlin in žit, ki jih poseje kar v gozdu in kjer odlično uspevajo ...

 

Kar se tiče permakulture, eko promocije [eko pridelovanja hrane, kmetijstvo, video povezav ...]

ima Free konkretno kaj za pokazat. V promotivno - ozaveščajočem, ...

Da bi se vsaj en mal prijel kerga birokrata iz ministrstva za kmetijstvo, kmetijske zbornice, ...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

:palec: xDDx

thanx!

(pol pa nej bo kr tko, je najbrz tole freejevo v Obvestilih - pa je kul da je pol povezano, da se pa tema posebej razvija - ce se bo)

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Meni se zdi zelo v redu tako sožitje z zemljo pa naravni načini pridelovanje. Celo svetuje kako pridelati zelenjavo in kaj sadja v mestih kar na balkonih. Zakon je! Druač sem našla pa tule - še en zanimiv blog o Holzerju

 

Sploh se vidi potem, da je full odziv, da ga ljudje zelo upoštevajo, kako bi radi naredili nekaj boljšega od tega, kar znamo zdaj. Pa ene drugačne načine kmetovanja...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 3 weeks later...

A je kdo že bral njegovo knjigo?

/Upam, da je ok če prpopam? http://www.juliadoria.com/knjigarna/q/avtor/2944/Sepp_Holzer /

 

Meni je še ni uspelo najti... sem pa že zagrozila domačim, da jo bom probala najti in prebrati in udejaniti kaj iz nje, če so kaki napotki...? :)

 

A so kaki napotki not? al kr opis njegove poti, al kako?

 

A kdo ve, kako se je preživljal na začetku svoje poti eko kmeta? (to je strica zanimalo)

Pa koliko zasluži s pridelovanjem hrane, kolko pa s turizmom in izobraževanjem, knjigami itd?

 

& če je res, da je na taki nadmorski višini, kot je on (1100-1500m nadm.v.), lažje sadjariti itd? (mami rekla, da je tam manj škodljivcev-? oz. da pomrznejo pozimi itd-? & tud je pozimi višje včasih bolj sončno kot pa v megleni dolini, morda tudi to kaj vpliva..?)

 

Tudi Wikipedia zanimivo piše o permakulturi in tudi o kritikah permakulture: http://en.wikipedia.org/wiki/Permaculture

Examples of ecolonomic design

 

One way of doing this is through designing a system that has "multiple outputs". For example, a wheat field interspersed with walnuts will reduce soil erosion, act as a windbreak and provide a walnut crop as well as a wheat crop. Managing two crops will be more interesting work. Here the system comes into conflict with conventional agriculture and economics. Interplanting trees in a wheat field reduces the wheat yield and makes the field harder to harvest using machinery, as the operator has to drive around the trees. Most farms specialise in a few crops at a time and seek to maximise surplus in order to increase profit. This surplus can only be maintained with a massive injection of fossil fuels.

 

Critiques

 

John Robin has been one the strongest critics of permaculture, criticising it for its potential to spread environmental weeds, reflecting a divide between native plant advocates and permaculture.[7]

 

Besides using non-indigenous species, through permaculture higher densities of certain trees (e.g. fruit-trees, nuts, ...) are planted than would be the case in nature. Finally, these fruit-trees, nuts, and hedge-trees are sometimes (if not mostly) cross-bred varieties which - although they provide higher yield, better growing conditions and such like.[citation needed].

 

Permaculture in the tropics, as expressed in 'Permaculture: A Designer's Manual', did not produce significant amounts of food or fruit when applied in Northern New South Wales and Queensland, largely since the closed canopy is not conducive to fruit production. The system, whilst very healthy in and of itself, yielded very little produce.[citation needed]

 

The perceived lack of evidential data about the performance of the system and lack of a central body representing the system have also been sources of criticism[citation needed].

 

Bill Mollison himself has also been critical of itinerant teachers of permaculture who would go on to teach after only a short course. At one point Mollison unsuccessfully tried to trademark the term permaculture to prevent this practice[citation needed].

 

Perhaps the strongest criticism of permaculture is to be found in the Review of Toby Hemenway's book Gaia's Garden, which was published in the Winter 2001 edition of the Whole Earth Review.[8] In it, Greg Williams critiques the view that woods were more highly productive than farmland based on the theory of ecological succession which says that net productivity declines as ecosystems mature. He also criticised the lack of scientifically respectable data and questions whether permaculture is applicable to more than a small number of dedicated people. Hemenway's response in the same magazine disputes Williams's claim on productivity as focusing on climax rather than on maturing forests, citing data from ecologist Robert Whittaker's book Communities and Ecosystems. Hemenway is also critical of Williams's characterisation of permaculture as simply forest gardening.[9]

zgleda sicer, da manjka ful citatov/navedb virov oz. so pomanjkljivi..

 

Torej, kako žeti žito v gozdu? :) & koliko se pravzaprav res pridela hrane na tak način?

Koliko je študij ali podatkov o vsem tem?

 

stric je rekel, da pri njem veverice pojejo vse lešnike.. kako pa Sepp Holzer to reši? (nekje navaja, da enostavno posadi drugo drevo/rastlino, ki 'škodljivcem' bolj tekne.. Kaj pa imajo veverice raje od lešnikov? hmm.. - se opravičujem, če preslišala ali pozabla..)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Dancerka, glede na to kolk te tole zanima, bi se pa mogoče enkrat odpeljala na "ekskurzijo" k temu možakarju? Da vidiš stvar v živo, to je zmeri najbolj efektivno.

Mogoče bi se pa zmenil z njim, pa naredimo enkrat skupno ekskurzijo forumašev?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Dancerka, glede na to kolk te tole zanima, bi se pa mogoče enkrat odpeljala na "ekskurzijo" k temu možakarju? Da vidiš stvar v živo, to je zmeri najbolj efektivno.

Mogoče bi se pa zmenil z njim, pa naredimo enkrat skupno ekskurzijo forumašev?

 

Uau, to bi pa blo atraktivno. Dobra ideja!

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Uau, to bi pa blo atraktivno. Dobra ideja!

 

Ja, ja, tut jaz, tut jaz. :onfire:

 

Jaz že neki permakultiviram, sam sm na začetku.

 

Pejmo. x^x

 

 

Sam jajc. Jaz ne znam nič po nemško. A bi kdo prevajal???? :inocent:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Vsekakor dobra ideja. x:)x :palec:

 

Ce nas bo dovolj, lahko kontaktiram znanko ki organizra potovanja k njemu oziroma jih je ze.

 

Ce koga zanima, mu lahko posodim tudi DVD s 3 filmi, ki zal (prevod v anglescino) ni najboljsi. Se slabo slisi speakerja.

 

Dancerka, glede na to kolk te tole zanima, bi se pa mogoče enkrat odpeljala na "ekskurzijo" k temu možakarju? Da vidiš stvar v živo, to je zmeri najbolj efektivno.

Mogoče bi se pa zmenil z njim, pa naredimo enkrat skupno ekskurzijo forumašev?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 1 month later...

U, sploh nism gledla te teme! :)

 

Ja, definitivno bi 1x šla pogledat.. pa tud DVD bi z veseljem pogledla in knjigo mam namen prebrat :)

 

Kolk ljudi pa bi blo za ekskurzijo - avtobus? Lahk bi se tud kakemu drugemu že organiziranemu potovanju pridružili.. (če je recimo še nekaj mest frej v busu..)

 

Js nemško sicer znam, sam bi najbrž blo vseen bolš, če bi kdo bolj izkušen prevajal..?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

kul :palec: glih vceraj se s fantom neki v zvezi s tem pogovarjala. midva po moje tud zainteresirana za izlet.

WHEN LIFE PUTS STONES IN YOUR WAY

BUILD SOMETHING NICE OUT OF THEM

 

loesje

 

 

Spet nazaj -

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

he he, sm se sam mal hecala.. včasih mi mal seka x:Dx

 

obstajajo tud variante za projekcijo v kakem lokalu, na steno? (če kdo koga pozna..?)

 

a drgač ste vsi iz LJ al kako?

 

pa dajte še mene na listo, če bo kakšna ekskurzija; da mal vidmo kaj dela konkurenca xDDx čeprav tole kar na hitro prebrala na internetu, me ni glih navdušilo

gore so fajn
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

he he Porny, sm pa misnla da si zainteresiran, da bi zravn pršu :)

 

A nisi enkrat reku, da ti je eko vrt propadu? - no, tu pa bi se lahk kaj naučil od 'majstra'? x:Dx

 

Tonks, povej svoje pomisleke & kaj pa ti počneš, da ti rata? :)

 

biodinamika, al kako?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

he he Porny, sm pa misnla da si zainteresiran, da bi zravn pršu :)

 

A nisi enkrat reku, da ti je eko vrt propadu? - no, tu pa bi se lahk kaj naučil od 'majstra'? x:Dx

 

Tonks, povej svoje pomisleke & kaj pa ti počneš, da ti rata? :)

 

biodinamika, al kako?

 

nič ne rata x:Ix x:Ix x:Ix x:Ix x:Ix x:Ix x:Ix x:Ix od pojava ta oranžnih polžev pridelujem izključno samo zanje, razen tisto kar jim ni všeč, ostane meni

 

in vsako leto je nekaj, da vrt pade v tretji plan. K sreči so ga prerasle gozdne jagode, tako da glih zdaj veselo obiramo.

gore so fajn
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...