Nerazumljiva kemija, nerazumljivo neskladje

[rdecelasa]

Sem kar odprla novo temo, čeprav bi se lahko prištulila kaki od prejšnjih...zanimajo me namreč iste stvari, kakor miljon drugih...kako in zakaj (ne)greva skupaj...

 

Skratka, bila bi zelo vesela, če bi se kdo od vas, ki po prebranem, zelo obvladate interpretacije sinastrij in podobnega, pač enkrat vzel par minutk časa in malce preletel, kaj zavraga se je zapletlo in še nerazpletlo in kje zakompliciralo med dvema osebama, ki nekako kar ne vesta, kaj..bi..ne bi...ostala skupaj.

Zgodba se je začela pred letom, z strani obeh z poudarkom predvsem na kemiji, bolj fizični, seksualni, v nadaljevanju pa je nekako manjkalo nekaj na nivoju komunikacije...težko opisat, ampak čeprav sva si v veliko pogledih dokaj podobna, se verbalno dokaj hitro spričkava...skratka, stvari so prišle potem do te meje, da sva zvezo skoraj že zaključila, ampak seveda še kar ne moreva čisto drug brez drugega in sedaj spet nekaj probavava zglihat...

 

Vem, da je treba delat na sebi, na vezi, ampak vseeno... če je v ˝zvezdah˝ še kaj, česar jaz nisem uspela razbrat, doumet, .... bi bila vesela kakega komentarja.

 

Muchos hvala že vnaprej!

 

Jaz- 10.09.1981, ura: 20.17 , kraj- Lj

On- 17.07.1980, ura 08.05, kraj- Lj

[butl]

Vem, da je treba delat na sebi, na vezi

 

Rdečelasa lep pozdrav

 

Vsakič, k vidm dva, k se mata rada, pa zarad neznanja kufre, ki sta jih privlekla v zvezo, porivata drug drugmu in s tem ubijata svojo vezo, namest da bi jih dala tistmu, ki jima jih je nafilal, ratam kr žalosten. Kva gre enih zvez, ki majo dobro podlago, v katerih je več kt dost ljubezni, u kurac zarad neznanja.

 

[mayan]

butl

 

Samo, če pa je glih tega, ki je nafilal tolk prtljage tolk težko najt.. Je lajf in drugi in mi sami... Zato

da sploh pridemo do tistega svojga križa, ki naj bi ga nosili. Znanje gre premosorazmerno z ljubeznijo in hoteti ostati skupaj. Se ljudje že itak večno sprašujejo, ko pristanejo v skrivnostnosti, ali je to znanje ali ljubezen.

[butl]

butl

 

Samo, če pa je glih tega, ki je nafilal tolk prtljage tolk težko najt.. Je lajf in drugi in mi sami... Zato

da sploh pridemo do tistega svojga križa, ki naj bi ga nosili. Znanje gre premosorazmerno z ljubeznijo in hoteti ostati skupaj. Se ljudje že itak večno sprašujejo, ko pristanejo v skrivnostnosti, ali je to znanje ali ljubezen.

 

Jap, Krhka.

 

Dvakrat težko. Prvič ga najt, drugič, kar je še težje, se pa z njim soočit. Pravzaprav je to soočenje tolk težko, tolk boleče, da vsi iščemo vsemogoče poti, da bi se nam ja ne bi blo potrebno soočit.

 

A gre znanje res premosorazmerno z ljubeznijo in hoteti ostati skupaj? Na počez naj bi tko blo, v resnic je pa odvisno od kufrov in od bolečine v kufrih in dostkrat je beg veliko lažja izbira.

 

[mayan]

A gre znanje res premosorazmerno z ljubeznijo in hoteti ostati skupaj? Na počez naj bi tko blo, v resnic je pa odvisno od kufrov in od bolečine v kufrih in dostkrat je beg veliko lažja izbira.

 

 

Če ne bi verjela v to, bi bilo kakor da ne bi verjela v noben napredek. Tudi če je napredek sam sebi namen, kot nekateri pravijo za evolucijo. Če želimo ostati skupaj, se moramo spustiti. To vemo ko ljubimo zares. In tako tudi kar izgleda beg, ni beg, je lahko le "letting go" tistega ljubljenega. Skupaj s svojo ljubeznijo - srcem smo še vedno lahko. Jp, to pa je pogum, I guess.

[butl]

Če ne bi verjela v to, bi bilo kakor da ne bi verjela v noben napredek. Tudi če je napredek sam sebi namen, kot nekateri pravijo za evolucijo. Če želimo ostati skupaj, se moramo spustiti. To vemo ko ljubimo zares.

 

Se strinjam.

 

In tako tudi kar izgleda beg, ni beg, je lahko le "letting go" tistega ljubljenega. Skupaj s svojo ljubeznijo - srcem smo še vedno lahko. Jp, to pa je pogum, I guess.

 

Ja, včasih nekej, kar zgleda kt beg ni beg, včasih pa vseen je.

 

[rdecelasa]

Rdečelasa lep pozdrav

 

Vsakič, k vidm dva, k se mata rada, pa zarad neznanja kufre, ki sta jih privlekla v zvezo, porivata drug drugmu in s tem ubijata svojo vezo, namest da bi jih dala tistmu, ki jima jih je nafilal, ratam kr žalosten. Kva gre enih zvez, ki majo dobro podlago, v katerih je več kt dost ljubezni, u kurac zarad neznanja.

 

Ja, samo hudiča, kje pa naj se NAUČIMO, kako je treba postopat v vezah...al kam ciljaš s tem ˝neznanjem˝?

 

Beg zame ni rešitev, jaz ne želim ne zbežat pred sabo ne iz veze...samo trenutni problem je, ker se me moja polovica trenutno skrila v svoj oklep in ona točno ne ve, ali je ˝varno˝ nadaljevat to vezo ali ne- čaka. Jaz sem pa nastrojena tako, da hočem probleme rešit takoj, z vsemi argumenti za in proti, da se stvar reši čim prej in pač gre naprej, kakor pač bo. In me bo ubilo to čakanje na dan, ko se bo on izplazil iz svojega oklepa. Če se sploh bo. Negotovost. Pritiskat nanj, počakat? Pojma nimam, kako naj se obnašam. Zato sem tudi prosila za kako podrobnejšo analizo tukaj.

[butl]

Ja, samo hudiča, kje pa naj se NAUČIMO, kako je treba postopat v vezah...al kam ciljaš s tem ˝neznanjem˝?

 

Rdečelasa, dons obstaja cel kup literature, delavnic, predavanj...na katerih se lahko naučiš ogromno o tem, zakaj vstopamo v odnose v katere vstopamo in o zakonitostih in dinamiki v odnosih... in to potem lahko apliciraš sam al pa s pomočjo v svoje življenje.

 

Če potrebuješ kake blj podrobne informacije, kr rec. /lahko prebereš tud kake moje stare poste, o odnosih sem pisal že kr dost; če ne boš najdla pod "butl", lahko iščeš pod "en bk", tam je mrbit še več/

 

[dubhe]

Pozdravljena!

 

Bom ti skušala jaz odgovoriti. Sprašuješ, zakaj med vama ni dobre komunikacije.

 

Vidva sta predvsem zelo različna karakterja. Ne gre le za različno razmišljanje, pač pa za celoten pogled na življenje, odnos in način kako se soočata z vsakdanjimi problemi in kako delujeta.

On je verjetno tisti, ki pove, kako bi morala nekaj narediti, rad pridiga in je kar malo naporen. V resnici je to zato, ker se na trenutke počuti nesrečnega ali razočaranega, saj si vaju je drugače predstavljal v skupnosti. Tebi pa se zdi ta del njegovega značaja nemogoč, počutiš se zelo neprijetno ali celo izgubljeno ko se ta njegova stran pokaže, saj niti ne razumeš kaj si storila narobe. Na zunaj se to lahko izrazi kot verbalni konflikt. Če nobeden ne bo popustil, se sčasoma lahko razvijejo globlja negativna čustva in zveza lahko dokončno razpade.

 

Skupaj vaju drži to, ker sta zelo močno čustveno, telesno in duhovno vezana na drugega, dobro se dopolnjujeta, skoraj bi se lahko reklo, da sta odvisna drug od drugega. Potrudita se in se skušajta res iskreno pogovoriti, tu bo treba sklepati veliko kompromisov in se zavestno lotiti problema. Za tako lepo ljubezen, kot jo imata drugače bi res bila škoda da umre.

[butl]

O ti rešitelj

 

Nisi pomislil, da pa dva enostavno nista za skupaj glede na prehude napore obdržati ravnovesje, kjer bi lahko vsak najbolj optimalno živel takega sebe, kakršen je in hkrati obdržal drugega ???

 

Tvoja logika je mimo.

Samo zato, ker sam živiš razmerje, kjer ni nič šlo brez hudega napora in prilagajanj in stalne komunikacije in preverjanj počutja, nočeš verjeti v obstoj razmerij, kjer vse bolj spontano laufa.

In zaradi tega že povsod po forumih pametuješ o tem, kako je treba in kako bi naj bilo, ker si pač sam moral prehodit težko pot, namesto da bi dal folku mir in privoščil, da najdejo nekaj takega, kar jim bolj odgovarja !

Se strinjam s tabo v marsičem glede vzgoje itd, ampak ostalo pa...

Govoriš vendar tako kot da je najbolj važno, da je seks in veza. Trpljenje pa nekak preobrazimo in ga izpuhtimo v zrak al kaj in bo vse super. To je degradiranje resnice, sebe in s tem siljenjem tudi drugega. Včasih pač ni dovolj razumevanja / simbioze med dvema in konec.

 

Pravzaprav, glih obratno, Mantis.

 

Glih zato, ker vem da obstajajo razmerja, kjer vse spontano laufa.

In do te spontanosti pride samo takrat, ko se srečata dva brez kufrov al pa da te kufre uspeta odložit. Ker, če jih ne odložita, jih nosta s seboj. Iz razmerja v razmerje. Vedno.

 

[5ra*]

rdecelasa, trenutno sem srecna, ker se je moja "nekompatibilna" zveza prelevila po enem letu v lepo, srcno in komunikativno, kar se je zgodilo z odlocitvijo obeh (samih pri sebi), da si zvezo z drugim zeliva in da sva pripravljena povedati to, kar nama roji po glavi brez prevelikih olepsav in zadrzkov kot kaj si bo mislil/a o meni ... ce imas/m kog rad, potem ga ne obsojas/m in ta jajca ...

 

vsekakor pa je velika uganka, zakaj ima telo cisto drugacne kriterije kot razum

 

drugace pa se lahko poigras z vajinimi astro aspekti na http://www.astro.com/cgi/ahor.cgi - astro click partner

 

pogum v srce in srecno,

p

Popravljeno 14. maj 2009 -> 5ra*

[rdecelasa]

Hvala vsem za razmišljanja in odgovore

 

Dubhe, smem vprašat, kako si prišla do teh zaključkov? Zanima me pač... Čeprav sem v tej vezi verjetno jaz tista ˝ta naporna˝, sicer ne pridigam, ampak baje preveč ˝težim˝...Jaz zase ne menim, da težim, ampak če bi se človek pač rad dokončno pogovoril o določenih stvareh in ne samo začel pogovora in se nekje na sredi začel obmetavat z očitki in tega pogovora potem ne speljat do konca- se pravi, stvari ne rešit, potem zame debata seveda ni zaključena, zanj pa je. Zame je to pometanje pod preprogo, zanj teženje, če kdaj spet preidem na kako od teh ˝tabu˝ tem. In čim omenim kak ˝pogovor˝, mslim, da on v glavi nekje poveže to z teženjem in je apriori že negativno nastrojen proti tej besedi. S tem, da je bil, odkar sva se kao odločila, da zaključiva zadevo, zelooooo odtujen, komunicirat skoraj kot da ni želel, zaprt vase. Zdej, ko sva spet začela nekaj mutit, bi se jaz rada RES enkrat za vselej do amena pogovorila, vse, da si magar zmečeva vse negativno naprej, predebatirava, in na podlagi tega narediva zaključke. On pa kot da ima neko fobijo do tega....

 

 

Ne veeeeeem...mislim, da sva že nekje v ranem štartu dost zafurala vse skupaj, sicer so bili kufri od prej, nekaj pa sva si jih tud sama sebi nafilala, poleg tega pa nekako ne uspeva priti na skupni nivo. Bom poskušala manj gruntat, se s tem obremenjevat, pa naj čas in vse skupaj prinese, kar pač bo...

 

 

Mantis, , super napisano.

 

5ra- sem vesela zate! Vzdržujta še naprej vezo na taki ravni!

[dubhe]

Verjetno sva se narobe razumeli. Jaz si vajino zvezo predstavljam tako, da je on začel z opazkami. Sigurno mu je moralo biti naporno in je vsaj na začetku še poskušal povedati, da mu nekaj v vajini zvezi ne ustreza. Je kdaj rekel, da bi morala biti drugačna? Seveda je moral nekako nakazat, razen če ni čisto pasiven in vdan v usodo. Kakšna si ti do njega, nisem posebej opisovala, ker sklepam da to tako sama veš. On pa je tukaj tisti nesrečen, razočaran in tisti, ki hoče da bi bilo drugače, ti pa seveda tista, ki pritiska nanj. Kje sem vse to videla? Posamično v kartah, sinastriji in kompozitu.

[5ra*]

rdecelasa, hvala ti, tudi tebi zelim srecno razmerje. kar sem zelela zapisati je, da so bili pogovori med menoj-rakico in njim-vodnarjem totalno nekonstruktivni, ko sva zacenjala stavke s TI (takoj sem popizdila, ko sem slisala, da sem taka in taka), vse pa se je spremenilo, ko je vsak zacel govoriti iz perspektive lastnih obcutkov in zelja, ki sto naju vsakega posebej razkrile in s nisva skrivala za 'neustreznostjo' drugega - tako sva se naucila spostovati tuje 'kufre', ker so del nas in sami odlocamo, kaj in kako z njimi.

 

veliko ljubezni,

p

[zlata ribica]

Bom poskušala manj gruntat, se s tem obremenjevat, pa naj čas in vse skupaj prinese, kar pač bo...

 

Tudi sama sem se tolažila s takimi mislimi :-( Skoraj štiri leta. In sedaj sem v fazi, ki se ji reče : čas celi vse rane.

Želim ti, da boš znala začutiti kdaj je dovolj takega čakanja, da se ne boš izčrpala.

Vse dobro!

[rdecelasa]

Dubhe- ne, ni on zacel z opazkami V bistvu sem zacela jaz, ker sem pac po naravi malce skeptika in je on na samem zacetku prevec poveliceval to najino vezo in mene- kok mu je fajn, kok sem jaz fajn...v prvem mesecu...Zame je tako govoricenje na zacetku, ko se dva sploh se ne poznata- pac ju veze neka privlacnost- in na takih zacetkih veze sem jaz bolj previdna in ne naivna- on pa bi me po moje kar porocil, ce bi takrat rekla da. No, ko sem mu potem parkrat omenila, da v nekaj tednih ne mores spoznat osebe do te mere, da bi vedel, ali je ˝to to˝, je bil potem uzaljen in sledilo je se nekaj - spet z moje strani upravicenih- strahov in dvomov glede njega v najini vezi ( njegova preteklost sicer), in tu se je potem zacelo...ocitanje meni, da mu ne zaupam, dvomim...jaz bi se rada pogovorila... Ja, Mantis, si zadela,...kaj spet hujšega kot pogovor.

 

Pa zakaj ravno z njim ne morem priti vsaj na nek normalen nivo komuniciranja, če ne že isti nivo? On se me po moje nekje v podzavesti prav otepa...čeprav ne daje tega vedet v pogovorih. Danes npr. sva bila zmenjena, da se dobiva...pač, malce kasneje zvečer, ker sem jaz imela še neke opravke do takrat. Dan prej sva se zmenila, sem ga še vprašala, če mu ne bo prepozno. Naj bi bilo ok. Uredu. Ga kličem potem danes zvečer po mojih opravkih- tip je izklopil telefon. Nedosegljiv. Nobenega smsja, nič. S tem, da ponavadi ne izklaplja telefona ponoči. Ok, sej dopuščam možnost, da je kej prišlo vmes, samo ni to prvič. V obliki raznih mrkov po par dni, ko sva pač bila še v vezi, izgovori, da jez matran, bla, bla- za kolega se je seveda vedno našel čas. Vse razumem- tipček deluje jasno nezainteresiran- ampak zakaj hudiča tega potem ne pove meni- jasno, glasno v obraz! Zakaj ignori, mrki, odtujevanje, noče reševat problemov, noče se pogovorit, a hkrati on sam ne izusti, da pač ta veza ni po njegovem okusu? Ga moram potem jaz nogirat zato, ker se mi zdi odtujen in se čudno obnaša, hkrati pa ˝pravega˝ konflikta sploh nisva imela? Dejstvo, da pač tako ne gre, je neizpodbitno, samo včasih bi človek vsaj rad prišel kaki stvari do dna, a zgleda si tega res želim samo jaz.

 

Se opravičujem za tale izpovedni šmorn, ki ne spada sploh v to temo, ampak trenutno res ne razumem obnašanja nekaterih ljudi. Res ne.

 

Zlata ribica...ne mislim dolgo čakat. Glede na trenutno situacijo me pa sploh vse mineva. Kot da sama vlečem to vezo dalje. In upam, da me pamet še ni tako zapustila, da bom znala potegnit črto ( bi jo morala že zdavnaj, pa srce popušča...damn!).

[dubhe]

Aha, no v redu. Jaz vajinega odnosa ne poznam, tako da ne bom trdila svoje, edino kar vidim je preko astrologije. To pa je pokazalo tisto kar sem že povedala. Navadno Saturn na Soncu drugega daje tak podoben učinek. Očitno sem premalo podrobno pogledala, imaš prav. Njegov saturn, ki bi ga lahko ti čutila kot zelo napornega je v njegovi karti precej bolj težavno izražen in še oslabljen z neptunom, tako da bi mu res lahko dal takšen bolj sanjaški značaj. Ampak ne bom več razglabljala, zdaj si tako povedala kako je na stvari in nima smisla več analizirat. Da bi se kdaj spremenil pa ne verjamem, ker to je pač v njemu, on sam se slepi in se težko sooča z realnostjo. No, upam da se bo uredilo tako kot se mora.

[rdecelasa]

Hvala še enkrat vsem za čas, za nasvete, ...

 

Ni se treba več ubadat s to temo. Zaključena za vedno.

 

Včeraj, zgleda je končno usoda tako hotela...se mi zdi, od nekoga, ki mu res lahko vrejamem, zvedela, kaj se je dejansko dogajalo. Nisem bila edina zanj, baje. Še huje, ne da me je ˝varal˝, zanj sem bila - dobesedno- lajdra. Vse, kar mi je natrosil o resnosti,da ima dosti bluzenja okrog, da bi se rad ustalil z nekom, da sem to jaz...je bil en totalen larifari. Tako iskrenega, v obraz govorenega, laganja nisem še slišala. Da je človek, ki se ne bo ustalil. Čeprav je govoril, tako zavzeto govoril o najinem skupnem življenju, o naju, kaj in kako vse bova...Totalen larifari. Jaz pa gruntala, kaj sem počela narobe- no, saj sem, samo to sploh ni bil razlog za tole obnašanje.

Da pač je ˝žigolo˝ . Da mu ena ni dovolj, da ....da tak pač je.

 

Nisem imela pokvarjenega večera, čeprav priokus današnjega jutra je bil zeloooooo grenek...Boli, ne bom lagala, čeprav vem in končno lahko rečem, da človek ni vreden, da kdorkoli karkoli čuti do njega. Niti jeze niti sovraštva. Čeprav se mi gnusi. Takega človeka jaz lahko samo preziram, pozabim, da je kadarkoli obstajal.

 

Črta potegnjena. Imam vsaj razlog.

[dubhe]

Groza, nimam besed... Samo upam in ti želim, da čimprej preboliš!

[zlata ribica]

Rdečelasa, še dobro da se je resnica tako hitro razkrila.

Drži se in pogumno naprej!

[rdecelasa]

Hvala vsem za suport. Sicer še kar ne dojamam vsega skupaj, ampak vsaj lažje bo res zaključit vso tole stvar, kot bi jo pa bilo, če še vedno ne bi vedela, kakšen dejansko je, kaj počne, jaz pa bi po ne vem kakih forumih in svetovalcih iskala rešitve ze vezo, za vzroke, zakaj se odtujuje, se ne želi pogovarjat...Zgleda, da je najpogostejši vzrok res najbolj simpl vzrok- da ima drugo oz. v tem primeru, tipček se fu*ari naokrog.

 

 

 

uBOGAJ NASVET, PA KONČNO RECI KAJ VEČ KOT SAMO TO,

V VAJINI SKUPNI DRUŽBI OB PRVI PRILOŽNOSTI, KO BOŠ DELEŽNA SOČUTJA ČEŠ UBOGA ZAPUŠČENA REVICA, NA GLAS V SMEHU POVEJ,

DA JE TA MALCE NEUMEN PRI GORNJI GLAVI, KER ZARES NI BILA ZA NOBENO RABO,

DA PA JE VSAJ SPODNJA BILA IN SPREMENI TEMO.

DAJ GA PREHITET IN ŠE NAVRŽI TAKO, KOT DA ZGLEDA, KOT DA TEBI DOL VISI ZANJ.

 

SICER BO GLEDE NA IZKAZANO IZKORIŠČANJE TVOJEGA SRCA IN VSO PODLOST Z IZKLOPOM TELEFONA ŠE UŽIVAL, ČE BO VEDEL, DA TI NI VSEENO.

 

 

En dokaz, kakšni so moški

 

Tega ne morem narest, ker nimava skupne družbe, ne bova zahajala na iste place- zato je tudi toliko časa trajalo,da sem sploh zvedela, kaj se plete- sem imela res srečo,da sem čisto po naključju srečala eno osebo, ki njega malo bolj pozna, da mi je povedala, kako in kaj. Pa še kot komliment bi vzel, če bi rekla, da je njegova spodnja glava bila za kako rabo...Zelo bom srečna že, če tega človeka v življenju never ever ne vidim.

 

 

Še klicala sem ga danes, hotela slišat še iz njegoih ust, sem rekla, da sem zvedela, da ga serje okrog ( nisem povedala, od koga), pa je baraba verjetno mislil, da blefiram in se je dolgo časa vlekel ven, da ni res, od kje da pobiram take izjave...No, pa sem vztrajala, pa je potem le izustil, da je bil z eno v času, ko sva midva prekinla zvezo...da je bil enkrat in da je bilo to to. Seveda ima jaz čisto druge info, tako da še en dokaz, da človek laže tako, da še sam sebi verjame.

 

Slabo mi je, ko pomislim, da sem bila eno leto filana z vsemi temi lažmi. Čutil po moje nikoli nič ni, ko je govoril, da me ima rad, je to bilo verjetno naučeno- ne ker bi to čutil, ampak ker da potem baba mir in ne teži in ne sumiči, če ji rečeš, da jo imaš rad...Za bruhat.

Po drugi strani sem pa vesela, da se je zaključila tale agonija in se bom hitro pobrala, jokcala za njim pa ne bom čisto nič. Tudi vse lepo, kar je bilo, se potem, ko se spominjaš za nazaj, izgubi vrednost , ker veš, da verjetno je lagal in se gonil okrog ves ta čas, ko sva kao bila skupaj.

 

Eh....

 

Se enkrat hvala vsem za suport in vse dobro!

[dubhe]

Zgleda da to, kar na prvi vtis deluje karikirano, ima največ resnice

 

Seveda ima Mantis, dobro si tisto povedala. Vem pa, da tudi jaz nisem veliko falila, le različne stvari sva gledali.

 

Rdečelasa, oprosti ker verjetno trenutno ni pravi čas, ampak vse tisto, kar si zanikala ko sem ti rekla, se je izkazalo za resnično... Čeprav ti v tvojem primeru pač ni tega izrekel v obraz, sem imela navsezadnje le prav. Ker sem očitno jaz izpadla, kot da sem lažnivka ali pa totalni blefer, ki pojma nima. Sem že mislila, da se bom umaknila iz tega foruma, ampak se ne bom, ker vem da nisem slaba oseba in da ljudi nikoli ne zavajam. Vedi pa, da vseeno držim s tabo in ti želim vse dobro, da se ti čustva čimprej umirijo in da pozabiš vseskupaj. Ker takšen tip ni vreden nič.

Kot je že rekla Mantis, pod nobenim pogojem mu nikdar več ne nasedaj, ker se ne bo spremenil. Drži se.

[dubhe]

Ne Mantis, do nje se ne bo nikdar spremenil. Lahko do druge, normalno, ampak v tem odnosu z njo ne! To pa zato, ker ji ne zaupa, ker misli, da ona nima poštenih namenov z njim, ker misli, da je ona tista, ki bi varala. Mislil si je, da jo raje prehiti in prej prevara, kot da bi mu ona to naredila, čeprav mu v resnici ne bi. Veš kje se to vidi, kajne?

 

Zdaj pa je tako prepozno, da bi odnos reševala, kar sem najprej rekla, stvar je šla več kot predaleč...

[dubhe]

Ne, ne vem, kje se to vidi Ne verjamem, da bi se kaj takega sploh lahko kje videlo, nemogoče je predvidet iz znamenj, kdaj je kdo kaj prvi začel in to.

 

Mislim pa drugače. In sicer on ni do nje čutil ljubezni in ne spoštovanja in se zato tudi ni hotel prilagajati in ji ni mogel zadovoljit čustvenih potreb. Razen vsake toliko zaradi ljubega miru. Imel jo je pač za seks in to je to in nič več.

 

Da jo je obdržal za ta namen, je pač moral malce lagati. Videl je, da bolj kot jo pušča v negotovosti, bolj ga ona ljubi.

 

Bit nepošten do ženske moškemu z Luno na Saturnu in kvadratu z neptunom NI težko.

 

Ona pa je narobe razumela, zatrapana pač. In je njuno srečevanje razumela kot dokaz njegovih gorečih čustev

 

Tak da nič ne verjamem v teorijo, ki jo ti razlagaš. Po mojem mnenju glede na izklop telefona ta zveza ni bazirala na podlagi ljubezni. Z njegove strani nikoli.

 

In na neki točki se mu pač ni dalo več igrati nekaj, kar on ni Če bi še bil dlje z njo, bi jo še tembolj doživel kot nekakšno pijavko, ki mu ne pusti dihati in skoz nekaj hoče od njega . Ni se mu dalo več, očitno bližine ne rabi in n čuti, razen za seks. To pa bo že našel, saj pa zna glumit in nakladat.

 

Tako je s tem po moje.

 

Se ne strinjam. On jo je s svojo luno na njenem soncu definitivno moral imeti rad, tudi če je bil še tak zajebanc, sori izrazu ampak tako je, nekaj je že moral čutiti do nje. Seveda mu je njena ljubezen zelo godila, počutil se je v devetih nebesih, ko ga je zaljubljeno gledala... A kaj ko človek ki ima tako položenega saturna, kot prvo ne more biti iskren niti do sebe, kaj šele do drugih.

 

To, da ji ni zaupal pa se zelo dobro vidi, le dobro poglej in se vprašaj kaj je on čutil ob njenem neptunskem pritisku na njegov saturn, ki je že tako oslabljen. Rekla bi še da je ženomrzec bolj kot kak žigolo, zato mu najbrž ni težko bit tako krut.

[dubhe]

Ja, saj zato to pravim.

 

Sem opazila tudi tisto z neptunom in venero, ima res obupno karto... bi bilo kar čudno od njega pričakovati zvestobo, se bo moral res v roke vzet. Kar se tiče zunanjih planetov je po mojih izkušnjah tako, da je bolje da jih ni, še posebej če so v kvadratu :xx!:

Rdečelasa bo po mojem našla srečo in enega normalnega fanta, s takimi pa za vedno opravila. To je tista šola, ki jo moramo nekateri občutiti na lastni koži, da smo potem bolj "pametni" in previdni pri naslednjih zvezah.