nisem sama, anpak sem sama

[madonna]

Živjo vsem,

 

sem nova na forumu. Sploh ne vem kje naj začnem, preveč misli imam v glavi. Da, sama sem. ne vem kako naj se ne počutim osamljeno. V meni je velika žalost, mogoče depresija in si je ne želim priznati. Čeprav imam za svoja leta (27) neskončno veliko..stanovanje, službo, končano fakulteto,partnerja in nekaj prijateljev, ki ne živijo blizu mene, sem sama. Velikokrat se zaprem vase, jočem, jočem in jočem. Ne konča se, strah me je življenja, strah me je prihodnosti, strah me je vsega. Velikokrat bi se s kom pogovorila, pa ne morem niti poklicati, nikogar.

 

Kaj naj naredim? Pomagajte mi, prosim.

[kyllah]

Že vem! Maybe si malo preveč zavaljena.?

 

Veš kaj..... nisi sama :OO!: vidiiiim.... nekaj v tvoji okolici, neko energijo... ki tava in išče....ne vidim... kaj išče... pomoč...? odrešitev?

[dayo]

Uf, kolk je tega v teh cajtih...

Edina stvar, ki bi mi prišla na misel kot trajno/globinsko rešitev je, da si prebereš knjigo od Eckharta Tolle-ja: Živeti v sedanjem trenutku (v angl.: Practising the Power of NOW) in si vsak dan vzameš mal časa in greš noter, v samo srž in globino teh občutkov... tolk časa dokler ne prideš čez... do svoje Biti, ki je čisti mir in blaženost. Detajli opisani v omenjeni knjigi. Zelo priporočam.

 

Za sprotno olajšanje pa bi ipak pomagal kak odkrit pogovor z nekom, ki ti je blizu... al pa si poiskat kako strokovno pomoč, terapevtsko skupino ipd.

Te stvari včasih izvirajo iz globokih notranjih dinamik in jih ponavadi ne moreš rešit s kako instant varianto, ampak je potrebno dolgo in vztrajno delo.

 

Aja, priporočal bi tud vadbo joge ali kake druge podobe zadeve (qi-gong, tai-ji ipd.), ker to očiščuje cel sistem in prebuja notranje nivoje zavesti in notranje moči. Po možnosti se vključit v kako skupino, ker v skupini boš lažje premaknila energijo... mogoče Društvo za jogo v vsakdanjem življenju... so baje v redu... al pa kej podobnega.

 

LP!

[aleks123]

pozdrav

preden ko ti kaj napišem ti morem povedat da moreš prvo sama z seboj razčistiti kaj si v resnici želiš

a je to samota ali je to življenje

res da si izobražena a kaj ko si osamljenja

sedaj je tvojo življenje sedaj se začne biti negdo

ne deklica ki hodi po eni poti

ti imaš veliko poti a kaj ko izbiraš sam eno in to je samota

bojiš se lastnega življenja strah te je vsega a po drugi strani si želiš nekogo ob sebi da te varuje pred tvojo samota ali podomače povedano depresijo ki je v tebi in te matra vedno ko si sama ko nimaš nobenega ob sebi

večino časa ko si doma hodiš okoli gledaš skoz okno sama seb praviš da bo negdo prišel a ni nikogar

začneš jokat

vzameš tel. a nimaš moči poklicat

takrat nastane histerija in jok

to so stvari ki jih moreš sama uredit z seboj

tuki si lahko pomagaš sama z seboj in narediš korak naprej

upam da razumeš

če te še kaj zanima upraš

lep pozdrav aleks

 

 

Živjo vsem,

 

sem nova na forumu. Sploh ne vem kje naj začnem, preveč misli imam v glavi. Da, sama sem. ne vem kako naj se ne počutim osamljeno. V meni je velika žalost, mogoče depresija in si je ne želim priznati. Čeprav imam za svoja leta (27) neskončno veliko..stanovanje, službo, končano fakulteto,partnerja in nekaj prijateljev, ki ne živijo blizu mene, sem sama. Velikokrat se zaprem vase, jočem, jočem in jočem. Ne konča se, strah me je življenja, strah me je prihodnosti, strah me je vsega. Velikokrat bi se s kom pogovorila, pa ne morem niti poklicati, nikogar.

 

Kaj naj naredim? Pomagajte mi, prosim.

[Prabha]

Draga madonna,

prvo ti povem,da krizo ima vsak vsaj enkrat v življenju,se pravi je to nekaj normalnega.Nikakor se ne obremenjuj s tem,da je s tabo karkoli narobe,ker ni,je pač samo nek preobrat,nekaj se pač dogaja.Zdaj ti svetujem,da se sproščaš,ne reagiraš panično,ali v strahu in ne ostajaš v stanju:"Kaj je z mano."Že to,da si tukaj to pisala je znak,da se zavedaš novega stanja,se pravi si na mestu opazovalke,kar je odlično znamenje,da veš kaj se s tabo dogaja.Mogoče so stanja čustvenosti,senzibilnosti nekoliko ojačana zdaj,vendar verjami,da vse kot pride tudi gre,to je naša narava.Ne ostajaj v tem stanju,pa niti v naslednjem,ko boš srečna,bodi samo v sedanjosti,zdaj in tu.Opazuj svoj vdih,opazuj svoj izdih,samo to,nič drugega.

Ponavadi je stanje depresivnosti želja po spremembi,mogoče pa živiš nekaj kar nočeš živet,poglej malo vase.No,mogoče pa je samo potreba po počitku,mislim pravemu notranjemu,torej vpogled vase,globok pogled.

Zdaj si slabo,ok,naslednji trenutek ne boš bila več,ok,vse to je ok,samo ne se ustavljat v teh stanjih,ker so minljiva,to je samo um.

No, da se potegneš gor je ok,da pišeš cel cel dan,kar si ok naredila,enostavno napišeš na nek list recimo sem skuhala odlično kosilo,...potem ko pomiješ posodo napišeš,pridna sem v pomivanju posode,...skratka piši vse kar delaš dobro,...to ti bo pomagalo videti v sebi dobre lastnosti,ki jih pomoje imaš veliko.

Res iz srca ti želim srečni pot!

[dean61]

Podobno zadevo imam jaz, s tem da vem kaj mi manjka in ker tudi vem, da tega nikoli ne bom imel, sem depresiven. Poskusi ugotoviti s čem nisi zadovoljna oz. kaj ti manjka (s službo, s partnerjem...). Če to ugotoviš, ukrepaj, če tega ne ugotoviš, gre za depresijo, ki je baje bolezen našega časa in za katero vzrok je hormonski. Gre za pomajkanje serotonina in edino kar zdravniki znajo, je zdravljenje s antidepresivi, ki povečujejo njegovo izločanje. Mogoče bi pomagal antidepresiv že zato, da ti omili depresijo do te mere, da spoznaš kaj ti manjka in da ukrepaš.

[dean61]

Mogoče pa boš to nekoč imel In ne boš več.

Če ni ravno lastno letalo, nekaj mio $ ali kaj takega velikega materialnega.

Ne gre za luksuz, za osnovne človekove potrebe

[dayo]

Podobno zadevo imam jaz, s tem da vem kaj mi manjka in ker tudi vem, da tega nikoli ne bom imel, sem depresiven.

No, to se v bistvu zelo ujema z osnovno Budovo ugotovitvijo - izvor trpljenja so želje (in ostalo v tem kontekstu: hrepenenja, navezanosti itd.)

http://en.wikipedia.org/wiki/Buddhism#The_Four_Noble_Truths

[light]

Evo, jest se tudi tko počutim, no, jaz bolj kontra kot ti.

 

Jaz sem sama, nimam tipa itd., samo se ne počutim samo. In v takem filingu sem prepotovala še in še, potem pa se mi je naenkrat odprl pregled nad preteklostjo. Kraji, kjer sem bila so se vrstili eden za drugim in šele takrat mi je bilo žal, da sem potovala sama.

 

Sicer pa grem na duhovne vaje,.... grem spoznavat folk.

[dayo]

Mogoče bi ti pomagalo da greš sama nekam v gore se z gore ozreš v dolino in vdahneš svež zrak napolnjen z vonjem alpskih rož., pogledaš v nebo

[ABCfree]

Vidiš, če ne bi imela stanovanja bi te žrlo, ker nimaš stanovanja, če bi bila bolna, bi te žrlo zakaj nisi zdrava, če ne bi imela faksa, bi frustrirala ker ga nimaš, če ne bi imela službe bi jamrala nad tem da nimaš službe, ker imaš pa vse materialne potrebe pokrite frustriraš zaradi tega ker nimaš čemu frustrirati.

Žal v človekovi naravi je da ni z ničemer in nikoli zapolnjen, zadovoljen, to pa zato, ker želje venomer prinašajo trpljenje.

Želje in predvsem človeška neskončna potreba po potrebi.

Namesto da si hvaležna Bogu in sami sebi za vso srečo, ki jo imaš. travmiraš zaradi malenkosti.

Mogoče bi ti pomagalo da greš sama nekam v gore se z gore ozreš v dolino in vdahneš svež zrak napolnjen z vonjem alpskih rož., pogledaš v nebo in se vprašaš kaj sploh želiš, ali so vse želje ki si jih imela bile tvoje ali si samo izpolnjevala želje drugih in jih vzela za svoje..

Včasih se splača začeti od malih stvari.

 

 

Word!

[Guest Agape]

Živjo vsem,

 

sem nova na forumu. Sploh ne vem kje naj začnem, preveč misli imam v glavi. Da, sama sem. ne vem kako naj se ne počutim osamljeno. V meni je velika žalost, mogoče depresija in si je ne želim priznati. Čeprav imam za svoja leta (27) neskončno veliko..stanovanje, službo, končano fakulteto,partnerja in nekaj prijateljev, ki ne živijo blizu mene, sem sama. Velikokrat se zaprem vase, jočem, jočem in jočem. Ne konča se, strah me je življenja, strah me je prihodnosti, strah me je vsega. Velikokrat bi se s kom pogovorila, pa ne morem niti poklicati, nikogar.

 

Kaj naj naredim? Pomagajte mi, prosim.

 

četudi smo osamljeni, nismo nikoli sami duša nam zateguje ročno zavoro, da bi se začeli poslušati in slišati in obračati k svoji notranjosti in povezavi z Naravo-Bogom-JKrist...depresija je dušna bolezen, da imamo čas razpakirat kovčke, ki jih tovorimo in predelat stvari za nazaj-Duh pa kliče dušo...tudi jok zdravi-še bolj pa Božja ljubezen...ob takih trenutkih kliči tisto-poveži se,v kar veruješ ali pa začni iskat pot v verovanje...ker vsak prav vsak v nekaj veruje,verjame...

[ribček]

No, jst sem pa res sam in mi do nadaljnega ni pomoči. Imam verjetno slabo karmo. Energijo, ki jo oddajam je negativna. Z osebo, ki sem bil skupaj do pred kratkim, so vedno, ko sva se z znancem (i) ali pa neznancem(i) pogovarjala, tista oseba (M ali pa Ž) se je vedno raje pogovarjala z mojo partnerko, pa recimo tudi, če sem jaz dal povod za pogovor in sem jaz želel določene odgovore in sem se na določene zadeve le jaz spoznal. Ne, vedno je pogovor tekel le z njo. In kadar sem jaz hotel kaj povedati - ali se me ni slišalo ali pa enostavno...no, ne vem kako povedati.

 

No, njej gre v življenju dobro, z malo truda. Ima dobro karmo. Je pozitivna oseba.

 

Se vprašate kako, da je bila taka oseba z mano in kako da je dolgo zdržala ob meni? (3,5 let)

ODGOVOR: poslali so jo k meni, da iz mene naredi pozitivno osebo, dolgo se je trudila, zaman, zato je odšla. Druge izbire ni imela.

 

Saj po naravi sem OK, samo je res, da znam pa ljudi zelo kritizirati, sem tudi hitre jeze. No, sedaj toliko ne več oz. se brzdam.

 

Jst mislim, da nisem ustvarjen za ta svet. Nekaj se trudim pa mi ne ratuje najbolj v življenju. Zadam si neke cilje in ko jih že realiziram pridejo na pol poti in jaz obupam.

 

Ne vem, če me kdo razume. Napišite neka svoja mnenja pa bom še kaj napisal.

Popravljeno 29. maj 2009 -> ribček

[doorwoman.p]

No, jst sem pa res sam in mi do nadaljnega ni pomoči. Imam verjetno slabo karmo. Energijo, ki jo oddajam je negativna. Z osebo, ki sem bil skupaj do pred kratkim, so vedno, ko sva se z znancem (i) ali pa neznancem(i) pogovarjala, tista oseba (M ali pa Ž) se je vedno raje pogovarjala z mojo partnerko, pa recimo tudi, če sem jaz dal povod za pogovor in sem jaz želel določene odgovore in sem se na določene zadeve le jaz spoznal. Ne, vedno je pogovor tekel le z njo. In kadar sem jaz hotel kaj povedati - ali se me ni slišalo ali pa enostavno...no, ne vem kako povedati.

 

No, njej gre v življenju dobro, z malo truda. Ima dobro karmo. Je pozitivna oseba.

 

Se vprašate kako, da je bila taka oseba z mano in kako da je dolgo zdržala ob meni? (3,5 let)

ODGOVOR: poslali so jo k meni, da iz mene naredi pozitivno osebo, dolgo se je trudila, zaman, zato je odšla. Druge izbire ni imela.

 

Saj po naravi sem OK, samo je res, da znam pa ljudi zelo kritizirati, sem tudi hitre jeze. No, sedaj toliko ne več oz. se brzdam.

 

Jst mislim, da nisem ustvarjen za ta svet. Nekaj se trudim pa mi ne ratuje najbolj v življenju. Zadam si neke cilje in ko jih že realiziram pridejo na pol poti in jaz obupam.

 

Ne vem, če me kdo razume. Napišite neka svoja mnenja pa bom še kaj napisal.

 

Nekako si tu v fizični obliki, tko da tvoje bivanje ima nek namen z vsem, kar te obdaja. Oseba, ki je bila z tabo.. je tudi bila z namenom. Njena duša je poiskala tebe.. in ti si poiskal njo. Zakaj sta poiskala drug drugega pa vesta le oba posebaj.

[ribček]

Tistega pa ne razumem, o osebi. Kdo ti jo je poslal ? Psihiater kakšen, sorodnica, da naj pazi nate al kaj? Vsaj angela varuha imaš, tu in tam, ne pustijo te vnemar.

 

 

Pač, oseba, ki sem jo imel rad. Dolgo je zdržala ob meni glede na to kakšen sem bil na vsake toliko časa. Sem se razburjal za nekatere nepomembne stvari. Npr. zaradi službe, oblek, faksa ob delu, no pa tudi ona me je spravila kdaj ob nerve.

[ribček]

Ja, ona je bila razlog, da sem se vsaj s kom pogovoru, zdaj, ko je šla se je ta osamljenost še poglobila. Nimam prijateljev, vsaj tistih pravih, ki jim zaupaš tako kot partnerju. Bili so prijatelji v mladosti, pa so šli in ugotovil sem, da to niso bili pravi prijatelji. Saj smo se družili, samo zahrbtnosti pa tudi ni manjkalo. Roko v ogenj pa tudi noben ni hotel dati. Kaj češ s takimi. Pač, prijatelj ti ni vsakdo. Znanec s katerim spregovoriš par besed ali pa sodelavec s katerim teče beseda le o službenih ter sem ter tja kakšna beseda o privatnih zadevah.

 

Eh, težko je.

[Dancerka]

Hmm, po moje pa je take izolacije med ljudmi v današnjem času kar dosti...

 

Vsak se zapira med 4 stene - v službi ali pa doma... pa TV, računalnik, pa služba in prevoz tja in nazaj (ponavadi tudi vsak v svojem avtu!), pa je že konc...

 

Tud včasih so ljudje bli osamljeni, sploh če so se recimo preselili po poroki v novi kraj.. pa delo, služba, otroci..

 

po moje je fajn, da si najdeš nek konjiček ali način preživljanja časa, da si tudi z drugimi... kak tečaj ipd, nekaj kar te res zanima.. pa čimveč v naravo, na sonček.. (seveda do zdrave mere, ko so žarki prijazni človeku)

včasih so recimo vsaj v cerkev šli, pa tam pol počvekali

pa ob delu na polju skupaj se je tudi dalo marsikaj zmeniti

 

je pa lahk anksioznost tud posledica (ali vzrok) pomanjkanja določenih vitaminov in mineralov ali pa napačnega načina življenja, ki ni pravi za dušo in telo.. al pa tud onesnaženost iz zraka ali iz pohištva ali hrane, vsi ti umetni materiali oz. dodatki itd.

 

včasih je fajn, če si napišeš 'worst case scenarios' (najhuje, kar se lahko zgodi, po mnenju 'paničarske' četrtinke oz. pikice možganov) in pol itak vidiš, da je fizično nemogoče, da bi se vsi uresničili, pa pol mal pogruntaš, kaj pa bi lahko naredil/a, tud če se bi, oz. da se ne bi...

 

spreminjamo se, tako se spreminjajo tudi ljudje ob nas.. včasih nekatere prerasemo, ali pa oni nas, ali pa se razidemo sporazumno.. pa najdemo nove ljudi..

 

priporočam tudi knjigo Življenje je tvoje od Louise Hay..

[Antoninus]

Hmm, po moje pa je take izolacije med ljudmi v današnjem času kar dosti...

 

Vsak se zapira med 4 stene - v službi ali pa doma... pa TV, računalnik, pa služba in prevoz tja in nazaj (ponavadi tudi vsak v svojem avtu!), pa je že konc...

Danes obstaja to čudo, da globalna povezanost obstaja skupaj s popolno osamljenostjo. Pristni odnosi so kriminalizirani, ker bojda lahko boli in se lahko navežemo. Ampak karkoli že pravijo, kvantiteta nikdar ne more nadomestiti kvalitete, pa če nam ponudijo še toliko tablet...

[mako106]

Danes obstaja to čudo, da globalna povezanost obstaja skupaj s popolno osamljenostjo. Pristni odnosi so kriminalizirani, ker bojda lahko boli in se lahko navežemo. Ampak karkoli že pravijo, kvantiteta nikdar ne more nadomestiti kvalitete, pa če nam ponudijo še toliko tablet...

no...če mene vprašaš to ni nobeno čudo...le čudovito sprogramina varka sistema...da nas osami in vendar nam vseeno da nekakšno iluzijo vsepomembnosti in povezanosti...z osamljenimi in relativno zadovoljnimi ljudmi....pa je itak najlažje manipulirat

[free]

Ne verjamem da je kdorkoli karkoli nacrtno programiral kot to prikazuje recimo matrica ali kaj podobnega. Morda v neki manjsi meri kaksne sile ekonomije.

Menim, da je o tem kar govoris ze od nekdaj v razlicnih merah. Se mi zdi predvsem stvar razvoja cloveka, clovestva. To si ustvarjamo sami: pomembnost, osamljenost, kvantiteto, kvaliteto...

Kot primer, ce pogledamo zelo razlicne nacine zivljenja razlicnih ljudi, njihovo zadovoljstvo, sreco v povezavi z razlicnimi okoliscinami; predvsem razlicen odnos ter pogled na dolocene okoliscine, lahko vidimo, da je mnogo tega zgolj plod nas samih.

Ob osebni karmi pa obstaja menda tudi skupinska, narodna, drzavna ipd.

 

no...če mene vprašaš to ni nobeno čudo...le čudovito sprogramina varka sistema...da nas osami in vendar nam vseeno da nekakšno iluzijo vsepomembnosti in povezanosti...z osamljenimi in relativno zadovoljnimi ljudmi....pa je itak najlažje manipulirat

[mako106]

Ne verjamem da je kdorkoli karkoli nacrtno programiral kot to prikazuje recimo matrica ali kaj podobnega. Morda v neki manjsi meri kaksne sile ekonomije.

Menim, da je o tem kar govoris ze od nekdaj v razlicnih merah. Se mi zdi predvsem stvar razvoja cloveka, clovestva. To si ustvarjamo sami: pomembnost, osamljenost, kvantiteto, kvaliteto...

Kot primer, ce pogledamo zelo razlicne nacine zivljenja razlicnih ljudi, njihovo zadovoljstvo, sreco v povezavi z razlicnimi okoliscinami; predvsem razlicen odnos ter pogled na dolocene okoliscine, lahko vidimo, da je mnogo tega zgolj plod nas samih.

Ob osebni karmi pa obstaja menda tudi skupinska, narodna, drzavna ipd.

verjameš ali ne verjameš....sprogramiran si tako...da verjameš...da sploh nisi sprogramiran...pa še to verjetje ti tu in tam kakšen črv naje...da pol dvomiš še v to verjetje...da sploh nisi sprogramiran..zmeda ti rečem

[Sebastjan]

Živjo vsem,

 

sem nova na forumu. Sploh ne vem kje naj začnem, preveč misli imam v glavi. Da, sama sem. ne vem kako naj se ne počutim osamljeno. V meni je velika žalost, mogoče depresija in si je ne želim priznati. Čeprav imam za svoja leta (27) neskončno veliko..stanovanje, službo, končano fakulteto,partnerja in nekaj prijateljev, ki ne živijo blizu mene, sem sama. Velikokrat se zaprem vase, jočem, jočem in jočem. Ne konča se, strah me je življenja, strah me je prihodnosti, strah me je vsega. Velikokrat bi se s kom pogovorila, pa ne morem niti poklicati, nikogar.

 

Kaj naj naredim? Pomagajte mi, prosim.

 

Madonna, te čisto razumem, kako ti je težko. Dovoli si poiskati pomoč, če ne gre drugače.

Dovoli si pomagati sama. Išči in boš našla rešitve. Težko bo ampak se splača.

Težave so del življenja, so pa nam podarjeni načini (npr. vaje), da si pomagamo in olajšamo vse skupaj. Največ je odvisno od nas samih.

Drži se in bodi pogumna.