Kako se ubiti?

[kapica]

k se mi nč druzga ne lub trenutno, bom pa kapica za en moment . al pa štiri.

oz. bom una ta druga, pa bom namest nje kapici razložu za kwa se gre use skp.

lej... člouk ma eno primarno željo. in to mamo usi isto. le kwa bi to blo? da vam skrajšam muke, itaq pa še sami ne weste, nej vam kr jes povem, da je vaša želja biti srečen. zdej, kaj koga osrečuje pa to... o tem kdaj drugič, ko mi bo spet dolgčas

no... in ta prwa primarna želja... pustmo jo mal pr gmah, ker mamo sami s sabo itaq tolk za oprawt, da jo skos pozabljamo in zanemarjamo, pa dejmo še zdej...

in pol k smo super pametni, mislimo, da smo srečni, če se smejemo, fukamo, pijemo, potujemo... bla bla... k sploh ne wemo, da so to eni poceni kratkotrajni nadomestki sreče. in na tej poti k sreči mamo en cel kup problemou. in kwa se zgodi? poleg primarnih, se pojavjo še kao sekundarne želje. nej razložim. ko te wornk prime scat, maš čist jasno željo. en kolkr tolk spodobn sekret. no... in k se poščiješ, bi mimgrede še kej popil. in spet je želja-pot do sreče jasna. in k spiješ, bi že enga pržgau. in pol že kšno za rit prjeu...

no kapica... a je zdej jasna osnowna želja al namen al kuko si že rekla?

jasno!

...biti... srecen...

drugac je pa menda govora o "nalogah"... ne o potrebah, k se pojavijo, k je mehur al pa kej drugega polno... in ne o zeljah, ki jih goni ego, zato se pa vedn znova pojavljajo taki in drugacni nadomestki... in ne o namenih, ki se mimgrede sprdnejo v glavi... ne o... pa sj je vse-eno... vazn, da deluje pa ceprav na kratek rok...

 

 

Prosim, povej, zakaj te tako zanima moja osnovna naloga (saj bom povedala kaj o tem, ampak najprej mi ti to povej)?

niti me ne zanima tolk, kaksna je tvoja osnovna naloga... ampk bolj, ce jo ves! k pises o osnovni nalogi samanov... in sem po tem sklepala, da ves zase tudi....

k js, ce sm iskrena, zase pojma nimam! kaj sele o kom drugem...

[Guest Agape]

http://www.mojvideo.com/video-dj-bobo-free...91e592aff20c35a

[mayita]

http://www.mojvideo.com/video-dj-bobo-free...91e592aff20c35a

 

največja svoboda je ko si lahko odgovoren sam zase

[Iknee]

niti me ne zanima tolk, kaksna je tvoja osnovna naloga... ampk bolj, ce jo ves! k pises o osnovni nalogi samanov... in sem po tem sklepala, da ves zase tudi....

k js, ce sm iskrena, zase pojma nimam! kaj sele o kom drugem...

 

 

OK, si predstavljam, kaj misliš. Veš, slutila sem jo že zelo dolgo, pravzaprav že od otroštva, ampak sem bila s tem zelo sama, samo ena zelo posebna stara učiteljica v osnovni šoli me je enkrat pogledala in mi povedala naravnost, kaj je moja naloga. In jaz sem se tako ustrašila, da sem zbežala iz razreda in se skrila. V puberteti sem to slutnjo naloge in vsa čutenja in videnja povezana s tem uspela popolnoma zatreti, čisto jasno sem jo ugledala samo enkrat, ko sem se vračala v telo med prebujanjem iz narkoze. Med drugim me je bilo blazno strah, da sem zaradi tega čudno, noro bitje, hotela sem biti normalna za vsako ceno (in cena je bila zelo visoka - velika izgubljenost, depra, motnje hranjenja ... da ne nadaljujem, veliko tega je opisal Unis, zato tole, čeprav je moje osebno, najbrž kar paše sem). Šla sem skozi temeljito razsulo, temo, ko pojma nisem imela ne kdo sem, ne kaj zaboga je moja naloga - če jo sploh imam, razen tega, da grem dovolj globoko, da bom prišla do nečesa - nekega temeljnega občutka zase in svet okrog sebe, na katerem bom lahko gradila naprej - po takšnem razsulu, kot sem ga doživela, namreč ne moreš kar nekaj zimprovizirat in skopipejstat od drugih, preprosto ne gre. To me je vodilo v precej ekstremne življenjske preizkušnje (alpinizem, obsmrtna izkušnja, travmatično partnerstvo, potovanja v druge svetove - tako in drugače ...). In zdaj sem mama in se je moje življenje navzven umirilo v leseni hiški v gozdu - ampak ta naloga me še vedno čaka in me gleda in ... niti mal se ni spremenila od takrat, ko sem se je tako ustrašila ... še vedno je ISTA. Počasi, zelo počasi jo vedno bolj jasno vidim, čutim, sprejemam. Razumem, zakaj pravijo, da je pot ranjenega zdravilca dolga in zakaj šamanke v tradicionalnih skupnostih ne morejo to postati pred približno petdesetim letom. Ne gre - vsaj jaz ne morem. Zanimivo pri vsem tem je to, da so se mi ves čas od tiste učiteljice naprej, kot nekakšne markacije na poti v precej enakomernih presledkih par let pojavljali ljudje (različni - od slovenskih zdravilcev in vidcev do "pravih" šamanov), ki so me spominjali na nalogo, ampak dokler je sama nisem bila pripravljena sprejet nekje v globinah, jim kar nekak nisem mogla verjet, se mi je zdelo "O, ne to pa ne, pa ne jaz, tem se kr neki sanja al me pa zafrkavajo" (čeprav ne vem zakaj bi me - ampak tako se ego brani odgovornosti). No, zdaj vsaj nalogo poznam in se mi zdi še strašno težka - to najbrž pomeni, da me čaka še kakšen kos poti (no, saj imam še nekaj časa do petdesetega ). Najbolj presunljivo pri vsem tem pa je to, da se temu ne moreš izognit - to je vprašanje življenja in smrti, ko se umikaš osnovni nalogi, umiraš, ko se ji približuješ, pa čutiš nek poseben mir in radost. Ja, se strinjam z Mayito o odgovornosti in svobodi. S tem, da se začne pri tem, da si pripravljen najprej spozna(va)ti samega sebe. In prevzeti odgovornost za svojo osnovno nalogo, vse so enako vredne - karkoli že to je, magari da pečeš dober domač kruh. Večje svobode ni (in drži tudi, da se ljudje svobode v resnici hudo bojimo - ker je neločljivo povezana s spoznanjem naših globin in odgovornostjo).

[Guest Agape]

http://www.todaysbigthing.com/2008/10/09

[Iknee]

http://www.todaysbigthing.com/2008/10/09

 

 

Točno takega mačkona sem imela pred nekaj leti - in je točno take zganjal cele noči, pa še ven ga nisem mogla zapret, ker jih ni blo vrat, da jih ne bi znal odpret. Pol je pa enga lepga dne kar zginu (tko kt je tut pršou) - da ni obupou nad mano , k se kar nism pa nism hotla zbudit, . (me skrbi, da bo poslal kakšnega še bol odločnga kolega - tko se u lajfu ponavad zgodi, )

[Iknee]

To pa je zelo zanimivo Ti pač nisi verjela, kaj so ti sugerirali in si mislila, da se malo hecajo. Ko pa si se v povedano odločila verjeti, pa si okregala svoj ego, kakšen da je bil, ker se je bumbar tako branil... kao odgovornosti, v katero so te slednjič le upeli prepričati v zvezi s tvojo posebno nalogo in tak..

 

Sicer pa se mi zdi zelo zaskrbljujoča ta zadeva pri tebi : kako pa se je tebi to zgodilo, da so se tebi te nekakšne markacije same od sebe pojavljale v enakomernih presledkih ... KJe pa? A si jih nemara srečevala na cesti ali v trgovini, kjer so te kao vsakič nekaj opominjali...

 

Ali pa si nemara sama od sebe lezla k njim po odgovore ( za svojo bedo, izgubljenost ali reševanje iz travm, karkoli že pač!), ali si se torej v resnici kar sama od sebe namensko napovedano namarkirala pred vrati teh slovenskih zdravilcev in vidcev in jim seveda glede na obstoječi sistem večinoma tudi plačala za vse te njihove usmeritve v zvezi s tvojo potjo?

 

Ma, veš kaj, pravzaprav me do konca niso v nič prepričali - sem morala kar sama prit do tega - samo se mi je pa zdelo zanimivo potem, ko sem začutila sebe in svojo pot, pogledati nazaj in videti, da je bilo veliko znamenj za to pot, pa jih nisem bila pripravljena videti. Point je v tem, da dokler sam nečesa nisi pripravljen videti in sprejeti, ti tega ne bo nihče mogel dopovedati, čeprav se kasneje izkaže, da je imel prav in si se upiral temu zarad enih strahov in predsodkov.

Ne boš verjela - zadela si ! dvakrat sta me zdravilca snela dobesedno na cesti (enkrat v SLO, enkrat pa v Ameriki) - ko sem štopala, sta mi ustavila tipa, za katera se je kasneje izkazalo, da sta bila zdravilca in vidca. Vem, da zveni smešno ali mogoče za lase privlečeno - ampak ta dva sta bila res najboljša zdravilca, kar sem jih srečala, hkrat pa najbolj navadna tipa, kar si jih moreš mislit, sploh tisti stari Hopi s karirasto srajco v razmajanem pick-upu. Najmočnejše stvari res pridejo same od sebe ne da bi človek kaj dosti letal za njimi, dobesedno na cesti ali v štacuni, če že hočeš. Ja, pa še zastonj so . Ne vem, kako in ne vem, zakaj je to tako. Skrivnost pač. No, k parim sem pa šla kar sama, ker sem bila kar v zosu in jim seveda tud plačala kot se spodobi. Sploh pa ne mislim, da je moja pot kaj tako posebnega, samo jaz sem jo tko težko prepoznala, pa zato v tem postu najbrž zveni kot nekakšen bigdeal (saj zame osebno je bil res! ). Ne vem zakaj je tako, pravzaprav. Mogoče zarad vzgoje, okolja, kjer sem odraščala, kaj pa vem. Eni mamo pač s tem jebo v tem lajfu in je to za nas velika reč, za koga drugega pa pač kaj drugega. Kapica ma že nekaj podobnega, zato me je pa tako vztrajno spraševala .

[Iknee]

Torej sem imela prav v obojem, sama si lezla k njim, naj ti povejo, ampak še to samo zahec ; saj si hkrati njihve "strokovne" ugotovitve zavračala... včasih pa so te dobesedno sneli s ceste, no svašta.

Si pa bila ti neodgovorna in divja tudi do sebe, da si sredi Amerike sedala moškim neznancem v karirasti srajci (ali brez ali v beli, saj vseeno) v avtomobil.

 

Ja saj, veš, Američani se sigurno zavedajo te vzhičenosti in romantičnih predstav o ZDA in kavbojcih in o namišljeni širni svobodi predstavnikov bolj zadržanih ljudstev , kot je kakšna naivna in moške občudujoča Slovenka.... In se pač postavljajo pred nami, kaj pa naj?

In seveda znajo seveda mimogrede še dodatno natvesti še kakšno zgodbico zraven zaradi lepšega, naj bo resnična ali pravljica, s katero naberejo v tvojih velikih in pričakovanja polnih, naivnih očeh še dodatne točke njegovega junaštva, občutkov nekakšne čarobne usodnosti, ki jo povezuješ z njim in ostalega smetja iz malhe tvojih obrambnih mašil...

In tako ti en tak preprostež, dedec za volanom, zna še dodatno napolniti baterije tvojih fantazijskih predstav , ki si sicer nezadovoljni človek tam bila vsa hvaležna bogu, da se ti je en dedec ustavil in te vzel v svoj razmajani stari široki avto. Zato se ti je pač zazdel kot kak rešitelj z vsemi odgovori na dlani .

 

Saj bi sicer , brez da bi te on pobral, ostala nekje na cestu zunaj, tako pa je to bil zate dokaz višje sile, češ da je točno ta človek bil točno tebi namenjen, ki si iskala rešitev iz vseh težav in si iskala sebe in svoj mir, zarad česar si tud pač pobegnila začasno tja k njim .... sita znanega domačega okolja in svojega rednega zosa.

Pa se ti je, ker si pač dobila štop, še mimogrede zazdelo, češ da točno ta čisto navaden dedec čist vse zna in vse ve o tebi, praviš da sta bila oba najboljša (v čem vse?).... A ne bi pa vedel čist nič tisti, ki je bil peljal mimo tebe in ki ni ustavil, čeprav tisti ni mogel biti "preverjen" , ma kaki, ta je pravi:)

 

Kaj kmalu pa si morala ugotovit, da ni vse tako lepo, kot je bilo zaradi začasnega dihanja te ameriške "svobode" videti, saj še vedno znova nosiš sebe in vsaj delno svoje težave s seboj, pa čeprav si dopoveduješ, da si drugačna, posebna, pogumnejša (seveda si vsaj v tem, da nihče ne bi hotel v ZDA, znani po velikem št. umorov, posilstev, napadov, tvegati), še vedno pa si ista, naivna kot si bila in verjela pač, da ima vse svoj namen (včasih pa vendarle nima, tega se še spomni). Ker če bi bilo tam vse res in bi tam vsak imel vse prav, zakaj bi se sicer vrnila domov v stari zos Si pač imela dopust, ob katerem si postala povrh še vraževerna zaradi čudne organizacije, dviganja palcev na cesti , sigurno mimo agencije, prepuščena sebi. Lahko bi pa bil tud kak čudak, veš, imela si srečo, če že pameti ne

 

 

Mantis pa prebere en post, in glej ga čuda, preseli se za deset let nazaj in zleze v kožo ene druge ženske in točno vidi in VE, kaj se je tej ženski dogajalo, koga je srečala in kako je čutila in mislila. To pa je en zelo poseben dar, ki ga res nima vsak! Evo, pa sem po vseh teh vratolomnih pustolovščinah končno na forumu v preljubi mi domovinci naletela na Mantis, ki pozna vso resnico o meni in mi kar pove in to zastonj, pa še posebej prosit je ni bilo treba. Bogami, Mantis, ti pa presegaš vse jasnovidce, res si carica! By-the-way: postavljanje v življenje drugih in ljubosumje sta zelo tesno povezana.

 

Zdaj pa še mal zares. Tisti gospod, ki mi je ustavil v Sloveniji, je bil Janko Jamšek, antropozof, zelo moder star mož z veliko duhovno globino, kot človek pa zelo preprost in odprt, ki ga globoko spoštujem in bom vedno hvaležna usodi, da sem ga srečala. V Ameriki pa mi je ustavil hopijski medicine-man, ki je med svojimi ljudmi zelo priznan, tile res obvladajo svoje delo, sicer jih njihovi hitro skenslajo - če sem že jaz mogoče naivna, celo pleme Hopijev pa res ni. Takrat so se mi dogajale stvari, ki si jih nisem znala razložiti in mi je to srečanje res pomagalo to dojeti.

[Iknee]

Vsak piše samo svojo zgodbo. Pri tem je čisto vseeno, Mantis, če pišeš zgodbo v prvi osebi ali pa če ti vzameš mojo zgodbo, objaviš, da ji ne verjameš in jo napišeš po svoje - pa kao da pišeš o meni. Ker v resnici si pisala o sebi - opisovala si svoja psihična stanja, ne moja. Včasih je težko s svojim nevrozami, strahovi in frustracijami in dvomi - to je ena ful močna energija in potem pač iščeš pot, kako ven z njimi. Eni se tega lotimo tako, da pišemo o sebi - toliko iskreno pač, kolikor zmoremo v tistem trenutku, drugi pa svoje nevroze podtaknejo komu drugemu in njegovo zgodbo priredijo tako, da vanjo lahko sprojecirajo to, česar pri sebi ne morejo prenesti.

A sva si mal spucale psiho, a Mantis, ? Vse kul, dokler obe vsaj približno veva, kaj delava. (pa tut če ne, enkrat bova že zvedle). Bogami, tale forum je res ena psihiatrija. Pa še zastonj je.

[mayita]

Jaz sem se tud malo pohecala. Sicer pa sem mislila tole kar resno glede štopanja po ZDA, kjer se zna enako končati kot sredi Rusije, ker je št. zločinov nad ženskami v obeh državah enako.

In zato pač pravim, da si imela objektivno več sreče kot pameti, preostalo tvoje doživljanje je pač subjektivno.

Aha en je bil torej Slovenec, ja si kar predstavljam, da ga je ta njegov naziv - teozof - zelo dvignila v tvojih očeh, ker vsak dan pač na prištopaš na takega z nazivom.

 

Pač ne verjamem kaj preveč tvojemu, na točki visokega C izjemno dramatičnemu pisanju, histeričnemu, izdajajočim hudo in stalno prisotno, komaj obvladljivo živčnost, cinizem do vsega, od vsega hudga tudi norčevanje iz sebe, ful impulzivnost, zarad katere pustiš, odnehaš, začneš, prekineš, stalno napeta, a zaigrano to neobvladljivo nervoznost prikrivaš s humorističnostjo do blaznosti.

 

In bi te najraje vprašala, čuj , za katero diagnozo pa se ti zdraviš, katero odvisnosti imaš, kakšno obliko obsesivno komulzivnega vedenja oz. preverjanja imaš, katero ponavljajoče vedenje počneš, kako se imenuje tvoja nevroza in ali morebit spadaš v histerionsko osebnostm in kdaj tvoje doživljanje prehaja v psihozo , katera zdravila jemlješ.

Ampak ne, ti se imaš za šamanko, kakopak

 

Tako kot si postavila tvoje upravičeno mnenje, da sem ljubosumna, verjemi da mi za dede dol visi in tudi za šamanstvo !

Tako pa ti tud jaz povem, da gre samo za moje osebno oz. subjektivno doživljanje tebe in tvojega pisanja. Ne bom več, prav ?

 

 

Mantis zakaj pa kar na enkrat taka sovražnost.

Iknee imam prav in več ljudi bi moralo slediti svojemu notranjemu glasu, ona čuti da mora pomagati ljudem in ni priučeno kot recimo pri večina župnikih,ki itak na koncu pomagajo samo cerkvi kot ustanovi in užemajo ljudi še takrat ko je kriza ampak ljudje v svoji slepoti jim še vedno podarjajo zadnje plače samo zato ker upajo da pol bo pa vse vredu.

Iknee se je borila za svojo dušo in verjamem da ji ni bilo lahko, kajti sama ti, si pokazala kaj si misliš o ljudeh ki so dovzetni za naravo in soljudi.Misliš da so bolani. In ti povem samo zaradi takih ljudi kot si ti mnogo dobrih nežnih duš konča svoje življenje tako ali drugače. taki otroci kot je bila Iknee so zlati otroci ampak v tem norem svetu, jih je težko razumeti,večinoma jih lastni starši obsodijo da so nori, zato morajo prehoditi mnogo pota preden najdejo spet svojo pot, ampak če so iskreni do sebe vidijo , da so morali prehoditi vse te poti , da so postali izkušeni in modri. taki ljudje imajo izkušen za štiri tvoja življenja torej če si odprt lahko slišiš marsikatero modrost od njih tudi če niso še dosegli globoke starosti.

Unis pa samo trmari on ima dar, ampak se je odločil biti otročji.

[Iknee]

Mantis, Unis, pa jaz, ... pa še kdo nismo slučajno tle na tej temi. Tle mamo eno osnovno vprašanje. Kaj je pravzaprav z nami - je to kar doživljamo, norost ali dar - ta občutljivost za ene dimenzije, ki jih nekako ne znamo čist dobro spravt v tale vsakdanji lajf Ali rabmo psihoterapijo, tablete al pa ... Kaj? Lahko sprejmemo oznake, da smo nevrotiki in gremo po tej poti (diagnoze, tablete etc.) ampak jaz se tega ne grem. Ok, sem pač nora. Odločila sem se, da bom sprejela to "norost", živela z njo, jo raziskala in to umestila v svoj vsakdanji lajf. Pojma nimam, kako se bo to odvijalo, mogoče bom res kdaj zdravilka (zdaj še nisem), mogoče tud ne - ampak drugače ne morem, ne da bi imela občutek, da živim življenje nekoga drugega.

 

Mayita, tvoj post je bil pa res sonček za dušo (Če komu zveni spet neiskreno in pocukrano, pa naj, kaj pa pol )

[Iknee]

No pa si priznala resnico, kako je s teboj in temi "drugimi dimenzijami" Očitno si bila že obravnavana tudi uradno pri psihiatru-ologu-terapevtu in vse, ne pa samo pri alternativcih, čeprav se zdraviti nočeš.

Po eni strani sem glede tebe celo malce žalostna, saj sem upala, da nimam prav in da si duševno uravnovešena Pa si sama povedala, kakšno gledanje imaš na svoje težave, ki si jih naštela že prej.

 

Narobe si sklepala. Ko govorim o norosti, mislim na zaznavanje drugih dimenzij človekovega bivanja, ki jih uradna psihiatrija obravnava kot duševne motnje (ali celo psihoze), ja, v tem smislu sem zanje najbrž patološki primer (ali pa vsaj na meji), čeprav nikoli nisem prišla dovolj blizu psihiatrom, da bi mi uradno nalepili diagnozo, očitno sem v normalnem lajfu "dovolj dobro funkcionirala" al kako že temu rečejo uradno . Imajo pa otroci, ki svet doživljajo v enih širših dimenzijah težave, okolica jih doživlja kot čudne in moteče, v obdobju najstništva zna biti pa še huje, ljudje smo pač socialna bitja in rabimo sprejetost v vseh svojih dimenzijah in vzgojo v skladu s svojimi posebnostmi, ne pa po knjigi. Zasvojenosti, depresija in razne nevroze so v teh primerih posledica nesprejemanja otroka takšnega kot je in ne obratno - da so te zaznave same po sebi iluzorne in dokaz patologije (Obstoj teh dimenzij in zaznav pa sploh ni več sporen niti v moderni fiziki in mejnih področjih psihologije). V teh primerih je treba človeku pomagati, da tak, kakršen je v svoji biti (ne da bi ga označevali kot nevrotika in njegove zaznave kot dokaz patološkosti) najde samozavest in moč. Po tej poti sem šla jaz sama (mal s pomočjo alternativcev), če bo kdaj v prihodnosti kdo začutil, da mu moje izkušnje lahko koristijo na podobni poti, mu bom pač pomagala, to čutim - ja, mogoče res kot svojo osnovno nalogo, mogoče res drži, kar je rekla Mayita - da sem pač morala iti skozi vse to tudi zaradi tega. In, ja, obstajajo kulture, kjer imajo nekateri ljudje, ki jih pri nas označijo za nevrotike ali v najboljšem primeru zmešane umetnike, ki jih nihče ne jemlje resno, tam svoje mesto in lahko v družbi uveljavijo svoje darove. Meja med genijem in norcem ali norcem in (potencialnim) zdravilcem je včasih zelo tanka in občutljiva - se sprašujem koliko takšnih ljudi ždi po psihiatričnih bolnišnicah, ker so jih že v mladosti prezrli in zatrli, v kakšni drugi kulturi pa bi jih prepoznali kot zdravilce in jih vzgajali v skladu z njihovimi lastnostmi?

[mayita]

res je, veliko je alternativcev, shamanov in kanalizatorjev in ne vem kako vse se zdaj že imenujejo na drugi strani imamo pa psihijatre in zdravnike za razne zadeve, ampak nihče ne pozna vas, nihče ni živel vašega življenja, nihče ni občutil istih bolečin istih strahov čeprav se na momente zgodba sliši ista.

MAYA- to je iluzija ki jo človek vidi kot resnično in zaradi tega nastane največ prepirov. Zakaj bi se ubadali s temi strahovi,ki jih ni s problemi ki še niso prišli. kaj hočem s tem povedati, recimo: sta bila dva kmeta najboljša prijatelj, sedita na klopci pred hišo in se pogovarjata; eden od niju reče rad bi si kupil 5 ovac in jih začel gojiti. Drugi ga pogleda in reče ovce? potem moraš pa narediti ograjo okoli hiše da ne bodo hodile k meni jest, kajti če se zgodi to, jo bom obdržal zase, kajti jedla bo mojo travo.Drugi kmet je presenečen na reakcijo prijatelja in že v jezi reče jaz bi ti jo pa vrnil.

če ne bo ograje potlej je vse kar je na moji zemlji moje in tako se začneta kregati glede ovac ,glede kako more en enmu kaj takega reči in na koncu se že tepeta. pride mimo žena od enega kmeta in jih gleda in vpraša kaj pa vidva počneta; kregava se zaradi ovac, ji odgovorita.Ona pogleda okoli sebe a ne vidi ovac.

kako bi jih lahko videla ko je bilo vse namišljeno, ampak onadva sta se bila sposobna stepsti za to,njima je bila to navidezna resničnost.

ljudje se ne zavedajo da se obremenjujejo s stvarmi ki jim škodijo,sebe pa ne poslušajo.

kaj je norost- izgubljeni stik s samim sabo. Zato jaz pravim da človek ne rabi tablete ,da se pozdravi, človek mora spoznati samega sebe do potankosti in skrbeti za telo in duha, neglede nato kaj se dogaja okoli njega. Največja naloga človeka je da se nauči ostati priseben in miren v čudnih situacijah.

Vsaka bolezen se da pozdravit vsaka motnja se da popravit brez umetnih zdravil, razen če se ti zanemariš ali če se pustiš da te drugi zanemarijo toliko in si že tako na koncu da moraš jemati zdravila , ampak s časoma se lahko tudi tega rešiš, če si le iskren glede vsega in s sabo, da prevzameš odgovornost za svoje življenje v svoje roke, noben zdravilec ali zdravnik te ne more pozdraviti brez tvoje energije in volje,lahko te samo vodi. Moraš se upreti vsem nezaželenim faktorjem ki ti kradejo energijo in življenje, četudi so to vaši starši ,ali ˝najboljši prijatelj˝.

Človek se mora naučiti živeti z družbo ampak ampak znati biti sam s sabo. Človek se mora sam zadovoljiti ne da ga drugi.

vsako seme ki je bilo posajeno danes bo zrastlo v mogočno drevo ampak mi tega ne vidimo še zdaj. pozitivnost v očeh

Kaj je point življenja? BITI SREČEN: torej naredite si dneve vesele , ampak brez pretvarjanja in pozabite prihodnost in preteklost.

 

Morate se pa tudi zavedati da okolica ne mara veselih ljudi in vas bodo čudno gledali, torej bodite močni

[Iknee]

Da da, ti se kar tolaži

Poglej tud s te plati, da glede na to, da so radi zaprti notri v bolnici in se nič ne potrudijo biti spoznani za zdrave, da bi ušli na svobodo, da mora bit očitno z njimi nekaj hudo narobe in da SO oni nori in ne dohtarija : nihče te ne more notri zadrževati pod prisilo, razen v primeru neposredne grožnje s samomorom ali poskusom ali grožnje s smrtjo drugemu. Premisli raje malo, preden govoriš neumnosti.

 

 

In zato tu nimaš prav, pa ne zato, ker sem jaz rekla, kar te izgleda zelo moti, ampak zaradi dejstev in zakonov, ki so taki kot so in veljajo za vse

 

Jih prepoznali in jih vzgajali ?? Vsak ima otroštvo za to - in če ni nevaren sebi ali drugim ni nihče zaprt v bolnici.

 

Sama pač imam zarad druženja s psihiči vsakih nekaj mesecev kar dober nos za usekanost Sedijo v čakalnici in pravijo, da so prej imeli posebne sposobnosti , čeprav da je življenje zdaj bolj lahko

 

Pa tudi meja med norcem in genijem sploh NI TANKA , tanka je le v ljudskem prepričanju : v resnici pa eno drugega ne izključuje. Tak človek je večinoma oboje, umetnik in bolnik, zdravljen ali ne- odvisno od sposobnosti samostojnega življenja in (ne)nevarnosti sebi in okolju.

 

 

Draga bodoča zdravilka, (ampak zdaj spet praviš, da ne veš, če boš res zdravilka) najprej razčisti, kolko si sama zdrava

Nekateri nezdravljeni zdravilci, vodje sekt in bioenergetiki, masovno spravljajo v skupinske psihoze tudi druge naivne ljudi, nagnjene k temu, posebno občutljiva je pubertteta in adolescenca za razvoj napačnega izločanja, ki pripeljejo do tega.

 

Se strinjam, da smo v nekem smislu vsi odvisni od okolja - najprej nas oblikuje družina, potem pa krpamo (vsaj nekateri) svojo psiho tako ali drugače in smo spet odvisni od teh, ki nam pri tem pomagajo (dohtarji al pa alternativci, kdorkoli že) - ampak izbira je pa naša in v tem smislu že vplivamo na svojo pot. Ful mi je zanimiv tale pogovor s tabo. Ti bom povedala en primer pri sebi. Veš, sem opazila, da bi lahko bila res nora (po merilih uradne psihiatrije)- če bi se temu prepustila, bi lahko šla v ene drugačne "svetove" al pa zaznave, če je ta izraz bolj jasen. Včasih se mi je dogajalo, da me je odneslo, ne da bi to zavestno hotela (izventelesne izkušnje, shapeshifting) - to je bilo pa res noro ravno zaradi nenadzorovanosti in sem se ful ustrašila, ko sem prišla nazaj. Takrat sem si rekla, da moram te stvari raziskati in spraviti pod zavestno kontrolo, nekako sem slutila, da če jih bom poskušala zatreti (s tabletami ali brez), jih bom stlačila v podzavest in potem bom pa res imela "hudiča". Najprej sem sprejela zdravo za gotovo, da moja duša lahko gre izven telesa in se potem vrne in je vse kul (čeprav dohtarija pravi, da ni kul, ampak saj niso bogovi ). Potem pa sem raziskala, kaj je to za en fenomen in kako grem lahko iz telesa takrat, kadar se zavestno odločim ali obratno - preprečim nenadzorovan "potep". In je res delovalo, zdaj se počutim cela in nekako varna sama v sebi - saj veš, o čem govorim, a ne. (ne trdim, da se mi v izjemnih okoliščinah ne bi to spet zgodilo spontano - ampak saj to je pa normalno, bojda se to zgodi zelo veliko ljudem v raznih hudih nesrečah ipd.) Podobno sem naredila z depro pred leti - sprejela sem jo in sem šla vanjo in sem tam našla svašta - bolečin in strahov in prednikov in in.... Se mi je včas zdelo, da ne bom nikoli prišla iz tega, da se bom za vse večne čase ukvarjala s temi ranami in sencami - ampak sem prišla in potem nikoli več ni bilo niti približno tako hudo. Se mi zdi, kot da bi se nekaj v meni obnovilo, na novo zgradilo, kot da bi se moj svet nekako spremenil. Uradno je dokazano, da te vrste garanje (ker to je res garanje in trpljenje, nisem patetična) dejansko spravi nevrotransmiterje možganov na "normalne" vrednosti, ampak farmacija tega ne bo ravno razbobnala, psihiatri pa tud ne, ker so plačani po pacientu in jim je lažje dozirati tablete kot garati skupaj z nekom dneve in tedne (govorim za to težavo, nočem posploševati). Mislim pa, da za te stvari rabiš nekoga, ki te vodi skoz, vsaj jaz bi težko čist sama, mislim zdaj, ko gledam nazaj.

Se ful strinjam s tem kar si napisala na koncu posta , saj zato sem pa tako previdna pri tem odločanju za zdravilsko pot, to res niso heci in, ja, tut sama se sprašujem, a bom sploh kdaj čist prepričana, da zdaj sem pa res zrela za pomoč drugim?? Kar se mene same tiče, pa se je splačalo - veliko bolj sem cela in živa (čeprav si ne delam utvar, da bom še kar delala na teh stvareh - najbrž do konc lajfa) To je pač moja izkušnja, moja pot in ne trdim, da je za vse ljudi in vse njihove težave prava, sploh ne.

Tisto o tanki meji meji med genijem in norcem sem pa tudi jaz mislila tako kot ti - ta meja je socialna - kako ga okolica določi, ne v samem človeku - ta pač je, kar je - ima oboje hkrati, se čist strinjam.

[Iknee]

Uf, ne ne poznam tega, takih stvari Težave imam samo s premočnim čustvovanjem. Nimam pa psihoz in še manj odhajanja v realne druge svetove.

 

Ja vem, kako misliš, ti poznaš razliko med resnično izgubo stvarnosti in resničnimi psihičnimi sposobnostmi, ki se ti dogajajo , kot je zapustitev telesa in to.

 

Seveda to je nekaj čist drugega, kar si ti opisala zdaj. Sicer še vedno ni tudi pri tebi izključena možnost samozveličavnih idej in ostalega, vendar pa si po moje naredila čisto pravilno , ker si se odločila čisto sama to obvladovati in zdaj zares tudi znaš obvladati, praviš .

 

Če bi se namesto lastnega raziskovanja svojih meja prepustila uradni medicini, bi lahko pod vplivom zdravil vse zamešala, kaj je res tisto tvoje zdravo v tebi in kaj je domišljija in se ne bi nikoli naučila ločiti resničnega od izmišljij

Tako pa si se ubranila in ohranila lastni nadzor nad seboj, kar pa je po moje izredno veliko vredno, pravzaprav celo največ

 

Psihiatrija te izkušnjam pripisuje kot vzrok hud stres v otroštvu, travmo ali šok, neko agonijo in da gre za obrambo telesa, pogosto pri spolni zlorabi.

 

In dohtarija kar naj pravi, kar hoče, dokler se ti dobro počutiš. Znaš s seboj. Ker to ni ogrožujoče ne zate ne za druge in ker ne trpiš.

 

Zdaj pa sem dobre volje, da ti je uspelo sami in te ne vlačijo tam nekje kot kakega bolnika.

 

Mantis, ful sem vesela, ker razumeš in se lahk pogovarjava kot frendici . Saj po svoje sem razumela, da me imaš na sumu - ko nekdo začne o šamanih in podobnem sem tud jaz previdna, ampak v enem obdobju sem enostavno morala raziskati te stvari, priznam, da sem se pa tud bala tega in sem se spraševala, a sem še pri zdravi, al pa sem že mal čez. Maš prav glede grandioznosti, v teh obdobjih si nekako dovzeten za to - stari kompleksi manjvrednosti in prezrtosti iz otroštva, ki še niso čist pozdravljeni se lahko hitro obrnejo v grandioznost, ko prideš v stik z enimi zdravilci, šamani in podobnimi, ki govorijo o podobnih izkušnjah, kot jih imaš ti sam. Čutila sem, da bi to lahko bilo tudi pri meni, ne rečem, da me nikol ne odnese mal tud v to smer, ampak nekje sem slišala en glas, ki mi je kar naprej govoril: "Čist navadna si!" - to je bil najbrž kakšen prizemljen angel varuh, hehe. Glih zato, ker sem jo v enem obdobju občasno vozila zelo po robu grandioznosti, lahko rečem, da je najboljši občutek, če si res čist navaden, ena taka sproščenost in svoboda je v tem - nič se ti ni treba niti skrivat, niti dokazovat in tud iz odnosov izgine velik teže in konfliktov če smo vsi čist navadni (kar tud v resnic smo - pa čeprav gremo eni občasno mal naokol, drugi pa majo kaj drugega ). Zdej grem pa spat, sem potolkla vse svoje rekorde visenja na kompu - tole mi je bla res ful zanimiva tema (otroc so šli na morje, pa sem si lahk mal dala duška)

[cordell]

Vsem, ki preveč razmišljajo (DA, o ponavadi neracionalnih "stvareh", strahovih, itd.), svetujem - recimo (in podobno):

 

The road to reality (nič šamanskega, spiritualnega, itd. - kot se po naslovu lahko predvideva)

 

Možgani bodo zaposleni >10 let, garantirano .

 

LP

Popravljeno 29. junij 2009 -> cordell

[Iknee]

Vsem, ki preveč razmišljajo (DA, o ponavadi neracionalnih "stvareh", strahovih, itd.), svetujem - recimo (in podobno):

 

The road to reality (nič šamanskega, spiritualnega, itd. - kot se po naslovu lahko predvideva)

 

Možgani bodo zaposleni >10 let, garantirano .

 

LP

 

Knjiga je seveda premišljevanje, kaj pa drugega - pa smo spet tam! Tud če ma v naslovu complete guide in magično besedo reality (le kdo si domišlja, da lahko napiše popoln vodnik v realnost - a je bog al kaj?? Mi diši po naivnih ameriških prodajnih fintah in prej odbija kot privlači - čeprav vsebina mogoče celo ima point) . Reality lahko samo živiš in čutiš, takoj ko o tem napišeš knjigo, je to že en umski konstrukt, če potem o tem razmišljaš, si pa sploh odklopljen od realnosti tukaj in zdaj in je v resnici čisto vseeno, če filozofiraš o "realnosti" ali pa sanjariš o astralih. Tistim, ki preveč razmišljajo, bi jaz raje priporočila ŽIVLJENJE, knjige naj pa zapakirajo v škatlo ali prodajo na bolšjaku. Deset let resne hoje v hribe, na primer, te veliko več nauči o realnosti kot deset let branja knjig. Dobri šamani imajo podobno funkcijo kot hribi, kakor koli se to že čudno sliši. Pa tud vsak ta prav kmet v naši vasi ti lahko hitro priskrbi realno lekcijo o realnosti (poletje je sploh fajn čas za take "intenzivne delavnice" ).

[cordell]

Knjiga je seveda premišljevanje, kaj pa drugega - pa smo spet tam! Tud če ma v naslovu complete guide in magično besedo reality (le kdo si domišlja, da lahko napiše popoln vodnik v realnost - a je bog al kaj?? Mi diši po naivnih ameriških prodajnih fintah in prej odbija kot privlači - čeprav vsebina mogoče celo ima point) . Reality lahko samo živiš in čutiš, takoj ko o tem napišeš knjigo, je to že en umski konstrukt, če potem o tem razmišljaš, si pa sploh odklopljen od realnosti tukaj in zdaj in je v resnici čisto vseeno, če filozofiraš o "realnosti" ali pa sanjariš o astralih. Tistim, ki preveč razmišljajo, bi jaz raje priporočila ŽIVLJENJE, knjige naj pa zapakirajo v škatlo ali prodajo na bolšjaku. Deset let resne hoje v hribe, na primer, te veliko več nauči o realnosti kot deset let branja knjig. Dobri šamani imajo podobno funkcijo kot hribi, kakor koli se to že čudno sliši. Pa tud vsak ta prav kmet v naši vasi ti lahko hitro priskrbi realno lekcijo o realnosti (poletje je sploh fajn čas za take "intenzivne delavnice" ).

No, no, reality je v tem primeru mišljeno kot TRENUTNO znanje človeka o vesolju z matematičnega / fizikalnega vidika. Beseda "Bog" je mogoče omenjena tu pa tam le kot vidik avtorjevega razmišljanja .

 

Ah brez skrbi, ni ameriška prodajna finta - gre za enega najboljših matematikov/fizikov našega časa, ki je med drugim ogromno pomagal Hawkingu pri razvozlavi teorij o velikem poku, črnih luknjah, itd.

 

Seveda nisem rekel de facto, da se je treba točno na knjigo osredotočit...Sem pa ponudil tole (konkretno omenjeno knjigo) samo kot eno izmed možnosti, ki lahko recimo "naveličanemu" človeku (s seveda nekaj vloženega truda - brez truda se itak nič ne da) vsaj malo razjasni ali pa razširi obzorja razmišljanja .

 

Kakor koli, ko tole bereš (in podobne avtorje, recimo Brian Greene, Hawking, itd.), se samo čudiš in čudiš, kdo je Ta genij (bil in je), ki je zaigral na strune in pognal v tek tole naše vesolje vred z nami.

 

LP

Popravljeno 29. junij 2009 -> cordell

[Iknee]

No, no, reality je v tem primeru mišljeno kot TRENUTNO znanje človeka o vesolju z matematičnega / fizikalnega vidika. Beseda "Bog" je mogoče omenjena tu pa tam le kot vidik avtorjevega razmišljanja .

 

Ah brez skrbi, ni ameriška prodajna finta - gre za enega najboljših matematikov/fizikov našega časa, ki je med drugim ogromno pomagal Hawkingu pri razvozlavi teorij o velikem poku, črnih luknjah, itd.

 

Ok, malce nesporazuma, hvala za pojasnilo. (Po naslovu knjige in komentarju sem sklepala, da gre za enega od priročnikov o tem, kako bivati v realnosti). Te stvari me zelo zanimajo (nenazadnje sem kar nekaj časa delala v znanosti) in bom to knjigo najbrž res vzela v roke, če bo le čas. Bi pa omenila nekaj zelo zanimivega: šamanske izkušnje sveta in njihove pripovedi (npr. Hopiji in Navaji v Ameriki) se osupljivo ujemajo z najnovejšimi odkritji in hipotezami/teorijami fizike. Nenazadnje je znano, da je že Einstein zahajal po inspiracijo k Hopijskim šamanom (oz. medicine men-om, besede šaman oni ne uporabljajo), pa najbrž še kdo, a tega ne razglašajo, da si ne bi otežkočali življenja v znanstvenih krogih . Niti znanstvena in niti šamanska pot ne spadata med bližnjice in čeprav sta po metodah zelo različni, dajeta z razvojem fizike vedno bolj podobna spoznanja.

[dayo]

se samo čudiš in čudiš, kdo je Ta genij (bil in je), ki je zaigral na strune in pognal v tek tole naše vesolje vred z nami.

[Avonaedon]

am ne vem zdej ste kle neki zabluzil pa šamanizm pa to, sej kul ampak to so pač pravlce da se člouk mal bl fajn počut pa da ne misl da je vse brezveze, morte pač vedt da tut to mine in da smo pač kle čist iz drugih razlogou kokr sam zato da se zdimo sami seb tok preklet pomembni, pol pa pride do jokcanja in to kokr unis naprimer, pa zakva sta me oči pa mami nardila pa zakva mormo živet, ampak to so vprašanja brez blage veze folk, jebeš filozofijo k je pa treba si vsak dan kruh najdt kokr en pofukan golob!

[butl]

am ne vem zdej ste kle neki zabluzil pa šamanizm pa to, sej kul ampak to so pač pravlce da se člouk mal bl fajn počut pa da ne misl da je vse brezveze, morte pač vedt da tut to mine in da smo pač kle čist iz drugih razlogou kokr sam zato da se zdimo sami seb tok preklet pomembni, pol pa pride do jokcanja in to kokr unis naprimer, pa zakva sta me oči pa mami nardila pa zakva mormo živet, ampak to so vprašanja brez blage veze folk, jebeš filozofijo k je pa treba si vsak dan kruh najdt kokr en pofukan golob!

 

O Avonaedon /jebenti maš komplicirano ime, se vid da sem butl/

 

A te lohk nekej prašam? Prou, te pa bom.

 

Zakva ti očiju pa mami rečeš oči pa mami? Zakva ne rečeš fotr pa mat, eee, al pa tastar pa tastara, eee, al pa prasec pa prasica?

Kva bi se zgodl, če bi uporabu zadnja dva izraza recimo, eee, tle na forumu in clo prou v pogovoru z njima? A si kdaj razmišljal o tem?

 

[unis]

am ne vem zdej ste kle neki zabluzil pa šamanizm pa to, sej kul ampak to so pač pravlce da se člouk mal bl fajn počut pa da ne misl da je vse brezveze, morte pač vedt da tut to mine in da smo pač kle čist iz drugih razlogou kokr sam zato da se zdimo sami seb tok preklet pomembni, pol pa pride do jokcanja in to kokr unis naprimer, pa zakva sta me oči pa mami nardila pa zakva mormo živet, ampak to so vprašanja brez blage veze folk, jebeš filozofijo k je pa treba si vsak dan kruh najdt kokr en pofukan golob!

 

Moškega so stlačili v spermij, neverjetno.

Naj se počuti še tako depresiven, brez volje, da niti ne omenjam možnosti o tem, da postane v naslednjih letih razvoja ateist ali še huje agnostik ali pa nepopravljiv heretik, nekaj je v njem, ki ga je gnalo naprej, da raste in na koncu ko odraste, ljubše rečeno ko se razkroji, o človeku ni ne duha in sluha.A duh seveda ostaja, saj kadaver kar pošteno smrdi, da niti ne načenjamo teme o tem, da se človek resnično vse življenje poti in se zatorej mora okopati, da je zopet čist in nosnicam drugih bore malo sprejemljivejši, neverjetno.

 

In med tem časom ima človek na voljo ves čas, da razmišlja o tem, kaj hoče in kaj noče.

[Avonaedon]

aja zdej je pa oči kriu zato k ti nimaš za burek? ne vem sej je ceu človeštvo u kurcu če tko gledaš a ne pa nauš šu zdej vse zmasakrirat zato al kva, valda lohk člouk razmišla sej kej dost druzga kot to itak ne delaš verjetn pa včas kkšna pijačka in tko s frendi k "te razumejo" pa kva še. sam da se tle zmizdriš ti tut nau kej dost prnesl kokr dauš par folka u depro kiknu pouš pa vrjetn veseu kauš vidu da so tut bl depresiuni k ti na svetu a? čeb rd filozofiru rati profesor in per mužgane frocom daujo mel kej za mozgat in ti jebat matr za hrbtom k jim boš predaju tvoje nakladancije tko k jih usak dubi od očija in mamice pa ud prfoksou in vseh ostalih pametnjakovičou kokr smo tut sami, ja ceu človeštvo je ena taka masa k si z roda u rod prodaja prazne sanje in postaula cegle enga na druzga na vrh pa svojo sliko pa letnco rojstva in smrti lol. ti nis nč drgačn pa lohk še tok bobnaš in jelene kličš in scavnco pijš al pa bobnaš ng u šumi, še vedn boš en glup člouk k smo vsi a ne. so what

[Mario]

Moškega so stlačili v spermij, neverjetno.

Naj se počuti še tako depresiven, brez volje, da niti ne omenjam možnosti o tem, da postane v naslednjih letih razvoja ateist ali še huje agnostik ali pa nepopravljiv heretik, nekaj je v njem, ki ga je gnalo naprej, da raste in na koncu ko odraste, ljubše rečeno ko se razkroji, o človeku ni ne duha in sluha. A duh seveda ostaja, saj kadaver kar pošteno smrdi, da niti ne načenjamo teme o tem, da se človek resnično vse življenje poti in se zatorej mora okopati, da je zopet čist in nosnicam drugih bore malo sprejemljivejši, neverjetno.

 

In med tem časom ima človek na voljo ves čas, da razmišlja o tem, kaj hoče in kaj noče.

Povej ti meni, zakaj je agnostik hujš kot ateist?