Kako se ubiti?

[mako106]

Povej ti meni, zakaj je agnostik hujš kot ateist?

no ja...se mi zdi...da so eni agnostiki...tako kot ateisti...bolj našpičeni....in da so drugi ateisti...tako kot agnostiki...malo manj ošiljeni...tupi...ups...pardon....topi sem mislil sicer pa...živimo za to...da se spreminjamo...ampak to šele pol...ko ugotovimo...da varnosti ni...v nenehnem spreminjanju vsega...kar je okoli nas

[hemavati]

Vzem ruzak, pa hajd v idrijske hribe..pa vzem si to kot počitnce, brez pričakovanj al pa strahov...ti,enis pa pejd delat s przadetimi al pa invalidi za kakšen mesc, pa boš na kolenih boga hvalu, da ti nč ne fali..

[unis]

sm delow cca 2 mesca. in tvoj argument na to?bod srečen da nimaš cer.paralize, x-y-z-sindroma?

 

na kolenih pa samo luciferja prosim in se mu zahvaljujem za vse, kar je za nas storil.

 

bog pa ga je izgnal, evo ti ruzak.

[hemavati]

po pa bod na kolenih, če češ,pa se valjaj v ...,če ti to paše

[unis]

no ja, glih to ni moj stil, sam če se gremo zajebancijo pa ti prvi omeniš to idejo. zakaj pa ne. za kolege vse! : )

 

sam kot kaže sem v manjšini. nč, spat grem

[hemavati]

Stari,dobr da maš smisu za humor .....včas pač stiska za vrat, pa nas to rešuje...a ja, pa dober dan,kje že tok ura...

[kapica]

Kapica ma že nekaj podobnega, zato me je pa tako vztrajno spraševala .

O cem ti to

 

js sm te tk "vztrajno" sprasevala zto... ker kt sm ze napisala... me je zanimal, ce nekdo, k "ve" "naloge" nekoga drugega... ve zase tudi!

[Iknee]

niti me ne zanima tolk, kaksna je tvoja osnovna naloga... ampk bolj, ce jo ves! k pises o osnovni nalogi samanov... in sem po tem sklepala, da ves zase tudi....

k js, ce sm iskrena, zase pojma nimam! kaj sele o kom drugem...

No, po tem sklepam, da tebi tudi (še) ni čist jasna osnovna naloga - nič drugega, samo to, kar si sama povedala; govora je bilo o osnovni nalogi in jaz sem ena od tistih - poleg tebe in še koga, ki nam ta naloga ni bila že od nekdaj jasna; tu sem pa samo opisala svojo pot, kako sem jo začutila. Vedeti za osnovno naloga poklica šamana pa ni nič tako posebnega - šaman je pač poklic pri ljudstvih, ki imajo šamanizem, če imaš stik z njimi, potem pač spoznaš tudi osnovno nalogo tega poklica. Tako kot je pri nas, recimo, osnovna naloga dimnikarja, da omete dimnik in ni to nevemkakšna skrivnost, je osnovna naloga šamana, da človeka vodi "skozi" nekatera stanja duše, kamor spada na primer vodstvo pri iniciaciji ob pomembnih življenjskih prelomnicah, pomoč do novih uvidov v lastno psiho in življenje, ko se znajdeš v nekem temnem, vmesnem stanju, povrnitev ravnovesja znotraj človeka in med njim in okoljem, s predniki vred, in še kaj - saj si ne domišljam da te stvari do potankosti poznam, daleč od tega!

[xyz]

Se že dlje ukvarjaš s šamanizmom ?

[kapica]

aaa Iknee, o tem ti to... ok

[Iknee]

Se že dlje ukvarjaš s šamanizmom ?

 

Najprej - nisem šamanka. S šamanskimi ljudstvi sem prišla v stik po spletu okoliščin, me je pa šamanizem ful pritegnil, ker mi je nekako potrdil in omogočil vpogled v stvari, ki so se mi dogajale že iz otroštva in sem nekako intuitivno čutila, da imajo nek pomen, a nisem vedela, kaj bi z njimi, dolgo sem bila sploh prepričana, da sem zaradi tega nekak čudna. Potem sem to področje začela počas raziskovati (od tega bo kakšnih dvanajst, trinajst let - ampak včas se ustrašim in si rečem, pa kaj mi je tega treba - in se umaknem, ampak nekak me spet potegne) No, in tle nekje sem zdaj - sred raziskovanja in učenja. In po pravici povedano - ne vem, kaj bom s tem - razen tega, da mi pomaga razumeti razsežnosti našega bitja in našo vpetost v Stvarstvo. Šamanizem kot način zdravljenja je namreč precej specifična stvar, prepletena z načinom življenja šamanskih ljudstev in si težko predstavljam, da bi to kdo v podobni obliki prenesel v Slovenijo. Mogoče tiste osnovne stvari, ki so nam vsem skupne ... za kaj takega pa bi morala stvari res dojeti v velike globine ... ne vem, to je vse, kar lahko ta hip rečem.

[Guest Agape]

Jaz te Ljubim, ti pa poskusi, če se boš lahko U...., ni Obvezno....

 

Krasen si in preKrasni postajate

 

Vas Agape

 

 

 

 

 

Zbudiš se.Nov dan, ista pot.

Razumeš, da nisi telo, nisi roka, a nekdo, ki prebiva v tej lupini je zopet ustvaril ritual z jutranjo kavo.Umil zobe in postavil dišeče parfume v očem dojemljiv vzorec.

Želiš biti vedre volje danes.Ne gre.Nekaj te ovira.Nekdo je proti temu, da se nasmejiš.Nekdo ti govori, da resnično čutiš povsem drugačno sliko od tiste, ki si jo želiš živeti.

In nato pišeš v lunin forum tako, da njega ni.A je, in se smeji vsaki besedi, ki jo poskušaš napisati, ne da bi pomislil na njega.

On je tam.Skriva se za bolečino.Skriva se za vsem, kar ti ni všeč.

 

Kako bi bilo narediti kosilo brez odvečne trme in nestrinjanja?Kako bi bilo mirno pokositi travo in opraviti tisoč drugih opravil, ki se ti malodane gnusijo?

Raje gledam zid cel dan, kot da bi se pripravil na izpit.

Raje samo diham kot da bi ga poslušal, kako nočem tega in onega in tisto narediti, storiti, opraviti, končati, začeti, nadaljevati, početi, lotiti se ali sploh pomisliti na to.

 

Unis, len si.

 

Resnično imam težave s premagovanjem samega sebe. Vem, da je edina ovira do mojega cilja, Jaz.

Jaz, ki zmore 43ur bedeti pred računalnikom in početi nič, kot pa zdržati pol ure pri lektoriranju nadvse tečnega teksta.

Jaz, ki zmore 15ur nenehne vožnje brez klime in odsotnosti čikov, ne more pa na miru čakati v vrsti več kot 15min.

Jaz, ki se temu smeje, ker ve, kaj sploh želi in kakšen je odgovor.

 

Meditacije odpadejo.Enkrat sva s prijateljico opravljala mesene užitke v imenu duhovnosti, pač pofukala sva se za višji cilj.

Tako, da vsaka lotusova al sončeva in nevemkakšna druga poza mi kaj kmalu dvigne kurac.Toliko o koncentraciji.In da o "duhovnosti" sploh ne govorimo.

 

Ampak to me ne briga.

 

Nekaj časa sem posvetil plezanju.Prijatelj mi je govoril o tem prascu, ki prebiva v nas.Zajebana stena, pade koncentracija, v momentu se kot val pizdarije nate dvigne pokozlan občutek ničvrednosti.Ti tega ne zmoreš, ustavi se.Preveč zahtevno je.Koga slepiš.Odstopi, odstopi, odstopi.

V tem trenutku ti ostane tista nadmoč, ko ločiš njega od sebe.

Želiš biti vedre volje danes.Ne gre.Nekaj te ovira.Nekdo je proti temu, da se nasmejiš.Nekdo ti govori, da resnično čutiš povsem drugačno sliko od tiste, ki si jo želiš živeti.

Sam se odloči.Če ga ignoriraš in deluješ dalje, bo tvoja pot trnova.A na koncu te poti boš dobil slonjo kožo.

Lahko odstopiš, se predaš, greš domov.

Med vožnjo zopet kolona pred semaforjem. Opet on.

Med reklamami, ko ti odrežejo najbolj napet del filma, opet on.

Med vsako možno prispodobo, ki upodablja steno in premik, tam je on.

 

Nočem ga več poslušati.Dovolj mi je.Resnično sem se ga naveličal.Resnično sem SE naveličal.Eni in isti izgovori.Ene in iste neumnosti.

 

Ali obstaja strup proti temu ščurku?

 

poskusil z meditacijo.

prebral kiyosakija.

prijatelj prinesel z indije neka olja, varjanta aromaterapija.

sedona tehnika, subliminalna sporočila, tisto nepotrebno tapkanje in zame vržen čas za anchoriranje ali "sidranje?"dobrih občutkov.

neuspešno poskusil z organizacijo časa. A,B,C prioritete, eat that frogg, I've read it all.

celo satanistična ljubezenska pisma sem pisal in jih žgal med cajtom polne lune, a me parkeljn niti ni povohal.

No, tega nisem storil, samo hočem dopovedat samemu sebi, da mi ti vilinski simboli in metode in prepričevanja na lep ali zloben način ne pomagajo.

Kristale sem tudi lizal.Brez uspeha.

Droge pa ta šport ni obrodil sadov.

 

Jzt nočem več razmišljat.Nočem, nočem, nočem. Dovolj mi je.

 

Dejte vi, k ste starejši pa ste te mladostniške buče dali skoz, rect unisu kwa naj nardi, da lohk lažje zaspi.

 

 

 

ps:to ni samomorilno pismo.

[xyz]

Najprej - nisem šamanka. S šamanskimi ljudstvi sem prišla v stik po spletu okoliščin, me je pa šamanizem ful pritegnil, ker mi je nekako potrdil in omogočil vpogled v stvari, ki so se mi dogajale že iz otroštva in sem nekako intuitivno čutila, da imajo nek pomen, a nisem vedela, kaj bi z njimi, dolgo sem bila sploh prepričana, da sem zaradi tega nekak čudna. Potem sem to področje začela počas raziskovati (od tega bo kakšnih dvanajst, trinajst let - ampak včas se ustrašim in si rečem, pa kaj mi je tega treba - in se umaknem, ampak nekak me spet potegne) No, in tle nekje sem zdaj - sred raziskovanja in učenja. In po pravici povedano - ne vem, kaj bom s tem - razen tega, da mi pomaga razumeti razsežnosti našega bitja in našo vpetost v Stvarstvo. Šamanizem kot način zdravljenja je namreč precej specifična stvar, prepletena z načinom življenja šamanskih ljudstev in si težko predstavljam, da bi to kdo v podobni obliki prenesel v Slovenijo. Mogoče tiste osnovne stvari, ki so nam vsem skupne ... za kaj takega pa bi morala stvari res dojeti v velike globine ... ne vem, to je vse, kar lahko ta hip rečem.

 

Kot jaz to vidim, je nekdo šaman ne zaradi tradicije, temveč ker je bil takorekoč iniciiran od narave same...

je povezan z naravo... po možnosti se pri njem razvije/manifestira določen način interpretacije sveta,

s katerim lahko praktično deluje v svetu, ki pa je (način int.) vseeno izrazito svojstven in na nek način pravljičen...

pogosto se uporablja, npr., jezik slik. Šaman vstopi v tok dogajanja prav tako, saj, ko deluje,

ne blokira svojih dejanj oz. toka dogodkov z dvomi ali poiskusi dokazovanja/preverjanja...

na nek način goji zaupanje in intimni odnos z naravo ter vsemi njenimi kreaturami, vključno s samim seboj.

[Iknee]

Kot jaz to vidim, je nekdo šaman ne zaradi tradicije, temveč ker je bil takorekoč iniciiran od narave same...

je povezan z naravo... po možnosti se pri njem razvije/manifestira določen način interpretacije sveta,

s katerim lahko praktično deluje v svetu, ki pa je (način int.) vseeno izrazito svojstven in na nek način pravljičen...

pogosto se uporablja, npr., jezik slik. Šaman vstopi v tok dogajanja prav tako, saj, ko deluje,

ne blokira svojih dejanj oz. toka dogodkov z dvomi ali poiskusi dokazovanja/preverjanja...

na nek način goji zaupanje in intimni odnos z naravo ter vsemi njenimi kreaturami, vključno s samim seboj.

 

 

Hvala za ta post, vesela sem ga in mi velik pomeni. Mislim/čutim, da si opisal si prav tisto globoko bistvo intimnega dela šamanizma. Jaz nisem upala tega napisat, s tem živim na tiho in skrito že od otroštva, sem mislila, da za to vejo samo bori in par črnih krokarjev, ki gnezdi v pečini nad mojo hišo . Ta strah pred tem, da bi s tem lahko živela bolj odprto v svetu tukaj in zdaj, strah, da sem čudna in nora, je nekaj, kar ima najbrž ene globlje vzroke in to me še čaka za predelat. In zato se navzven skrivam za dvomi in neko raziskovalno "objektivnostjo". In rečem, da raziskujem šamanizem, da mi ni treba povedat, da nekaj takega živim in doživljam in kako v resnici doživljam svet (razen v pesmih, zgodbah in slikah, pa še te me je strah objavljat). Torej, res (še) nisem šamanka , dokler ne bom opravila s strahom tudi ne bom videla načina delovanja, vem.

 

Pomembno pa je še povezovanje šamana s socialno sredino, kjer živi. Kako ti to vidiš pri nas?

[xyz]

Pomembno pa je še povezovanje šamana s socialno sredino, kjer živi. Kako ti to vidiš pri nas?

 

Menim, da mora šaman, če mu je do komunikacije z družbo v širšem smislu, poznati aktualni jezik družbe...

pričakovati, da bo družba razumela njegov jezik, ne more,

lahko kvečemu komunicira v tem jeziku z npr. ostalimi šamani ali ljudmi, katerim je simbolizem šamanizma jasen

oz. ljudem, ki so sposobni učenja tovrstne komunikacije.

Sicer pa je socialna sredina šamana pogosto živalski in rastlinski svet...

in tam izgubi celo on sam tisto človeškost, ki bi mu lahko onemogočala ljubeč stik z naravo...

postati mora sprva popolnoma sam, osamljen, da se zatem lahko končno zaveda svoje zlitosti s svetom...

vem, meji na romantiko... ampak tako to jaz vidim.

[krog]

 

 

Zbudiš se.Nov dan, ista pot.

Razumeš, da nisi telo, nisi roka, a nekdo, ki prebiva v tej lupini je zopet ustvaril ritual z jutranjo kavo.Umil zobe in postavil dišeče parfume v očem dojemljiv vzorec.

Želiš biti vedre volje danes.Ne gre.Nekaj te ovira.Nekdo je proti temu, da se nasmejiš.Nekdo ti govori, da resnično čutiš povsem drugačno sliko od tiste, ki si jo želiš živeti.

In nato pišeš v lunin forum tako, da njega ni.A je, in se smeji vsaki besedi, ki jo poskušaš napisati, ne da bi pomislil na njega.

On je tam.Skriva se za bolečino.Skriva se za vsem, kar ti ni všeč.

 

Kako bi bilo narediti kosilo brez odvečne trme in nestrinjanja?Kako bi bilo mirno pokositi travo in opraviti tisoč drugih opravil, ki se ti malodane gnusijo?

Raje gledam zid cel dan, kot da bi se pripravil na izpit.

Raje samo diham kot da bi ga poslušal, kako nočem tega in onega in tisto narediti, storiti, opraviti, končati, začeti, nadaljevati, početi, lotiti se ali sploh pomisliti na to.

 

Unis, len si.

 

Resnično imam težave s premagovanjem samega sebe. Vem, da je edina ovira do mojega cilja, Jaz.

Jaz, ki zmore 43ur bedeti pred računalnikom in početi nič, kot pa zdržati pol ure pri lektoriranju nadvse tečnega teksta.

Jaz, ki zmore 15ur nenehne vožnje brez klime in odsotnosti čikov, ne more pa na miru čakati v vrsti več kot 15min.

Jaz, ki se temu smeje, ker ve, kaj sploh želi in kakšen je odgovor.

 

Meditacije odpadejo.Enkrat sva s prijateljico opravljala mesene užitke v imenu duhovnosti, pač pofukala sva se za višji cilj.

Tako, da vsaka lotusova al sončeva in nevemkakšna druga poza mi kaj kmalu dvigne kurac.Toliko o koncentraciji.In da o "duhovnosti" sploh ne govorimo.

 

Ampak to me ne briga.

 

Nekaj časa sem posvetil plezanju.Prijatelj mi je govoril o tem prascu, ki prebiva v nas.Zajebana stena, pade koncentracija, v momentu se kot val pizdarije nate dvigne pokozlan občutek ničvrednosti.Ti tega ne zmoreš, ustavi se.Preveč zahtevno je.Koga slepiš.Odstopi, odstopi, odstopi.

V tem trenutku ti ostane tista nadmoč, ko ločiš njega od sebe.

Želiš biti vedre volje danes.Ne gre.Nekaj te ovira.Nekdo je proti temu, da se nasmejiš.Nekdo ti govori, da resnično čutiš povsem drugačno sliko od tiste, ki si jo želiš živeti.

Sam se odloči.Če ga ignoriraš in deluješ dalje, bo tvoja pot trnova.A na koncu te poti boš dobil slonjo kožo.

Lahko odstopiš, se predaš, greš domov.

Med vožnjo zopet kolona pred semaforjem. Opet on.

Med reklamami, ko ti odrežejo najbolj napet del filma, opet on.

Med vsako možno prispodobo, ki upodablja steno in premik, tam je on.

 

Nočem ga več poslušati.Dovolj mi je.Resnično sem se ga naveličal.Resnično sem SE naveličal.Eni in isti izgovori.Ene in iste neumnosti.

 

Ali obstaja strup proti temu ščurku?

 

poskusil z meditacijo.

prebral kiyosakija.

prijatelj prinesel z indije neka olja, varjanta aromaterapija.

sedona tehnika, subliminalna sporočila, tisto nepotrebno tapkanje in zame vržen čas za anchoriranje ali "sidranje?"dobrih občutkov.

neuspešno poskusil z organizacijo časa. A,B,C prioritete, eat that frogg, I've read it all.

celo satanistična ljubezenska pisma sem pisal in jih žgal med cajtom polne lune, a me parkeljn niti ni povohal.

No, tega nisem storil, samo hočem dopovedat samemu sebi, da mi ti vilinski simboli in metode in prepričevanja na lep ali zloben način ne pomagajo.

Kristale sem tudi lizal.Brez uspeha.

Droge pa ta šport ni obrodil sadov.

 

Jzt nočem več razmišljat.Nočem, nočem, nočem. Dovolj mi je.

 

Dejte vi, k ste starejši pa ste te mladostniške buče dali skoz, rect unisu kwa naj nardi, da lohk lažje zaspi.

 

 

 

ps:to ni samomorilno pismo.

 

čemu si dal sebe

[tantra]

... povezovanje šamana s socialno sredino, kjer živi. ...

Mimogrede: " ... V Ruskih republikah Burjatiji in republiki Tuvi so šamanizem razglasili za državno religijo. ..."

http://tinyurl.com/nwgzgl

 

Tuva, Mongolija, ... poznani po odličnih vokalih izurjenih v t.i. throat singing/ grlenem petju. ...

[kapica]

čemu si dal sebe

svoji pomankljivi celoti....