Moje pesnitve

[TilenH]

No, da predstavim tri moje pesmi. Ena je zgolj pesem, drugi dve pa so besedili mojih komadov.

 

 

Za ostale pesmi obiščite moj blog -----> http://tilenhrovatic.blog.siol.net/

 

Če želite poslušati mojo glasbo pa obiščite moj Myspace ----> http://www.myspace.com/tilenhrovatic

 

 

1. NOSTALGIJA

 

Nostalgični občutki smeha in veselja,

ki prevzamejo me ob pogledu na otroka

Spominjajo me na čase nedolžnih radosti,

spominjajo na čase brezskrbne mladosti.

 

Igrišče zarasel je črn bršljan

nihče že dolgo ne zmeni se zanj.

V peskovniku namesto peska zdaj nabira se prah,

gugalnico izbire prerasel je mah.

 

Otroški smeh je že zdavnaj utihnil

izginil za vedno je srečen pogled.

Kolesu časa so odpovedale zavore,

počasi končuje se ta moj izlet.

 

Mlad po številki, a star od porazov,

pogled več ne zre mi z upanjem naprej.

Preveč je že zlomov, še več je idej

a razlog pozabljam, zakaj šel bi naprej.

 

 

2. LASJE

 

Iluzije v glavi, iluzije v očeh

misli v oblakih, življenje na tleh

Spomini prestari, ideje premlade,

vsak vdih pride samo iz navade.

 

Korak za korakom se starajo udi

obrablja se misel, obrablja se sluh

Le vid še ostaja in dela razlike

teža sovraštva povzroča nam pruh.

 

Videz le vara, presliši besede

modrina oči skrije žalost od bede

Nasmeh omili največjo žalitev,

nežnost rok popravi skrunitev.

 

Lasje pa, ki plavajo kot klasi žita

ki kot rosna trava valovijo čez mokro polje

Dajejo svobodo, povzdignejo v vesolje

dajejo moč in upanje na bolje.

 

 

3. OGLEDALO

 

 

Odsev v ogledalu

je vse prej kot čudovit

Včasih nasmejan obraz,

zdaj pa otožen in zapit.

 

Odsev v ogledalu,

ki v meni zbija nostalgijo

Me vsakič spet opomni

na časovno kirurgijo.

 

Odsev v ogledalu,

ki kot duh preganja me povsod

Razstavlja slike iluzij

in kaže kronike nezgod.

 

Odsev v ogledalu,

ki vedno znova se mi zlaže

Smeje se mi in me zmerja

in sredinca mi pokaže.

 

REF:

 

Ogledalo, razbil te bom, vrgle v smeti

tvoj odsev mi življenje greni!

Podoba, ki gledam jo, podoba ki daješ jo

me vedno znova bolj žalosti.

 

Na vsakem koraku gnusiš se mi

mi očitaš dejanja, ki nisem jih storil

mi kažeš človeka, ki sem ga umoril

kradeš mi sonce, mi kljuvaš oči.

 

—————————————————————–

 

In ko še zadnjič te pogledam

in za seboj smrt zagledam

Ko življenje pred očmi se mi odvrtelo

vrnilo mi vse, kar mi je kdaj vzelo.

 

Ko kosa dotakne se mojega vratu

pogmno pogledal bom vate, brez sramu

In še preden bom odšel od tu

zazrl prvič v tvoje oči se bom, čisto brez strahu.

 

Za vse kar si mi kdaj storil,

s pestjo te bom sedaj razbil!

Ta strah za vedno bom končal,

svoje podobe ne bom se več bal.

 

REF.

 

 

 

Hvala za ogled! http://www.cveka.com/Smileys/default/rolleyes.gif

 

http://tilen-hrovatic.webs.com/