kako postati bolj zavestni?

[MENIH]

Postati bolj zavesten...

 

Tisti trenutek ko človek postavi "zavestnost"...duhovno zrelost...razsvetljenje...prebujenje... za nek cilj v prihodnosti je zgolj podlegel še eni ukani svojega lastnega mišljenja in s tem EGA. Lahko se zgodi, da se bo splošno vedenje tega človeka(ki se bo trudil biti boljši) spremenilo na bolje, prva kritična situacija pa bo pokazala resnično stopnjo zavesti tega človeka. Tudi naši politiki se "učijo" biti bolj zavestni pri pogovorih in pri javnem nastopanju. Vse skupaj sicer deluje, dokler se ne pojavi prvo neprijetno vprašanje, takrat se hitro pokaže kako se zavestnosti ne moremo naučiti tako kot npr. matematike... Takrat spoznamo, da so se ljudje, ki nas vodijo pripravljeni celo fizično lotiti druge osebe...in to celo opravičevati...in volilci jih imajo še rajši... nikjer ni ne duha ne sluha o modrosti.

 

Splošna stopnja zavesti okoli nas je torej katastrofalna, in vsi tisti, ki se boste odločili iti po tej poti prebujenja..."per aspera ad astra".

 

Preden nadaljujem naj napišem o sebi nekaj besed, da boste sploh vedeli kdo sem.

 

Pred leti sem že pisal na tej spletni strani in sicer pod imenom odium.p., še nekaj let pred tem pa se je pričela moja pot prebujenja. Že takrat sem "mislil", da sem na nekem primernem nivoju zavesti, no motil sem se kolikor sem dolg in širok.

 

No od mojega zadnjega posta na teh straneh leta 2006... do danes, pa sem odsedel 11 mesečno zaporno kazen, ker sem pri začetku moje "duhovne poti" hotel dokazati našim oblastem, da sem kot človek popolnoma svoboden in lahko počnem karkoli le da moja dejanja niso v neskladju z naravnimi zakoni. "naravni zakon=ne počni ničesar s čemer bi kakorkoli povzročal neprijetnosti ali bolečino drugim živim bitjem". Torej, storil nisem nič proti univerzalnemu toku življenja, le užival sem droge nekaj časa in jih tudi imel doma.

 

Ves čas sem bil prepričan da je trpljenje nas ljudi, pa kakršne koli oblike že je, popolnoma nepotrebno in si ga povzročamo sami. Nekaj časa sem delal kot terapevt z depresivnimi ljudmi.

Kmalu za tem sem doživel izredno močan napad depresije, stalni močan občutek, da se bom ravnokar sesedel, moraste sanje ves čas, spanja skoraj da ni bilo, neprestano doživljanje morastih miselnih dialogov, dokler se nisem popolnoma sesedel, popolnoma shujšal in doživel živčni zlom kot so mi povedali zdravniki. Takrat naslednji dan po živčnem zlomu ko so pomirjevala, ki sem jih dobil z enekcijo že popuščala in se je že pojavljal močan miselni hrup, močan nemir v meni, popolna čustvena razvrvanost, pa sem doživel NEKAJ!!

 

Ugotovil sem namreč, da lahko opazujem oz. zaznavam misli v svoji glavi!

Kdo pa sem potem JAZ, če lahko "opazujem" miselne procese v svoji glavi?

A nisem jaz tisti, ki misli?

A nisem jaz tisti, ki odloči katera misel bo in katera ne?

 

To in še nešteto drugih vprašanj sem tudi takrat zaznaval v svoji glavi! Ugotovil sem, da se lahko pojavi misel, ki jo sprožim JAZ in da se pojavljajo misli, ki jih ne sprožim jaz in te misli so v večini močno negativne!!

 

Tako sem opazoval to miselno dejavnost in pričel zaznavati še nekaj, za vsem tem miselnim hrupom sem namreč zaznaval nekakšno "močno prisotnost"... NEKAJ...in bolj sem zaznaval to NEKAJ bolj sem čutil mir v telesu, mir, ki ga nisem občutil že nekaj dni, tudi miselni hrup se je umiril. In ta mirnost, spokojnost je postajala vse močnejša. Občutek, ki sem ga doživel takrat prvič v življenju, je nemogoče opisati z besedami saj nekako prekaša vse tu zemeljske občutke, bil sem nekako opit od ŽIVLJENJA.

 

Kasneje sem odklonil vsa zdravila in se kljub ostremu nasprotovanju dveh doktorjev psihologije otresel depresivnih stanj.

Ta občutek polnosti, miru, mogočnega življenja me včasih manj in včasih bolj intezivno spremlja še danes.

 

V tistem času sem spoznal tudi Eckart Tolla na njegovem predavanju na Dunaju, prebral nekaj njegovih knjig, kjer vse te procese podrobno opisuje. Danes živim dokaj običajno življenje s svojo družino, poleg vsega dela ki ga imam...obrt...kmetija...srečanja skupine nova zavest...tudi nekaj pišem tukaj na internetnih straneh, najdete me na pozitivkah in na spletni strani novazavest.

 

Zakaj je torej prebujenje oz. doseganje novega nivoja zavesti za človeštvo absolutnega pomena?

 

Vsi poznamo stanje zavesti, ko mišljenje in ego bolj ali manj obvladujeta življenje posameznika. To stanje obvladanosti, ki ga lahko vidite kamor koli se ozrete, saj po svetu hodi nekaj milijard posameznikov, ki jih obvladuje in vodi ego z ostalimi mišljenskimi procesi, je postalo tako običajno, da ga imamo za edinega "pravega".

 

V naših telesih prevladuje predvsem STRAH kot osnovno in primarno umsko čustvo iz katerege se bohotijo še ostala kot so hrepenenje, ljubosumnost, napuh, lakomnost, jeza, sovražnost, zamerljivost in še in šee

 

In vsa ta naša notranja napetost ves ta notranji nemir je tudi zunaj nas, v naših odnosih, pri našem ustvarjanju, vsakdanjih opravilih, pogovorih...Ker imamo v sebi nemir in nasilje si želimo to nasilje tudi zunaj nas in to potrebo tudi tako ali drugače zadovoljimo, pa naj bodo to nasilni filmi, nasilni odnosi...prepiri, čustveno ali fizično nasilje, če pa to ni dovolj pa v vojsko in v Afganistan ali Irak...

 

In vsi ljudje ujeti v omejene in nedorasle procese lastnega UM-a, se tega v večini niti ne zavedajo. Naj za danes končam s sledečim:

 

Samo bežen pogled v zgodovino nas ljudi bo razkril kakšna norost nam vlada iz naših možganov!!!

[butl]

O Odium.p. aka Menih, pozdravljen

 

A veš, da sem te kr mal pogrešal. Sem mislu takrat, ko si poniknu, da si reliziral svojo vizijo vasi, sej veš, vas, v kateri bodo vsi srečni.

 

Me veseli, da si nazaj. Upam, da se bova spet kej "zapela" v prepričanjih. Mi je blo zabavno takrat.

 

Dobrodošel nazaj.

 

[MENIH]

Lepo, da ti je bilo zabavno, tudi mene veseli, da se spet vidimo tukaj.

[Prabha]

Pozdravljen Menih

 

kaj misliš je bila ta močna prisotnost, kako si jo zaznal,kot kaj...,kod kdo.....,lahko malo natančneje opišeš. Zelo zanimivo!

[Prabha]

Kako postati bolj zavesten? Opazuj dihanje, opazuj premikanje,opazuj misli,opazuj svet od znotraj,opazi vsako čustvo,....vse kar se dogaja v tebi. Za večjo pozornost bi moral poznati bolje tehniko opazovanja, in se jo začeti uriti v lajfu.Le z disciplino, znanjem in še marsičem lahko prideš do stanja, ko si sposoben opazovati samega sebe, žal ne gre kar tako.No gre,vendar bo um takoj zbežal,..kajti um treba natrenirati da postane naš podložnik, ne pa naš vodja.Za to doseči pa treba delati.Najboljša tehnika za to in marsikaj je Vipassana meditacija.

[free]

kaj pa potem? kaj naredis s tem? a kaj naredis sploh? a je ka jaz narediti sploh?

kaksna je prava mera med jaz in jaz in drugi?

[butl]

kaj pa potem? kaj naredis s tem? a kaj naredis sploh? a je ka jaz narediti sploh?

kaksna je prava mera med jaz in jaz in drugi?

 

A kva počet s tem? /mislm, da si pozoren, da se zavedaš kva se dogaja teb in s tabo in zakva/

 

 

Začneš se vest blj funkcionalno.

 

Kva je to funkcionalno?

 

Da dosežeš tist, kar bi rad, karkol to že je /se maš fajn, si zadovoln, pomirjen, srečen...../, obenem pa spoštuješ meje drugih.

 

[janko]

A kva počet s tem? /mislm, da si pozoren, da se zavedaš kva se dogaja teb in s tabo in zakva/

 

 

Začneš se vest blj funkcionalno.

 

Kva je to funkcionalno?

 

Da dosežeš tist, kar bi rad, karkol to že je /se maš fajn, si zadovoln, pomirjen, srečen...../, obenem pa spoštuješ meje drugih.

 

aha, aha... bravo butl se praw, da bi rad ukapirou, da takle maš a ne?

druge pr mir pustit, da majo pa po swoje, je pa normalnmu človeku tut noraln. po moje usaj. al kwa?

 

mal ircat se pa seweda sme

[butl]

aha, aha... bravo butl se praw, da bi rad ukapirou, da takle maš a ne?

druge pr mir pustit, da majo pa po swoje, je pa normalnmu človeku tut noraln. po moje usaj. al kwa?

 

 

Prouzaprou ne, Janko

 

Ne da bi ukapiral, da takle mam, ampak, zakva takle mam in kva lahko nardim, da bom mel tko kt čem. Ne vem a je teb to isto, men ni.

 

[janko]

 

Prouzaprou ne, Janko

 

Ne da bi ukapiral, da takle mam, ampak, zakva takle mam in kva lahko nardim, da bom mel tko kt čem. Ne vem a je teb to isto, men ni.

 

 

Že zadnjič sem ti v temi o samospoštovanje obljubil nekaj vrstic, pa sem se potuhnil. Pa ne, da sem pozabil ali da ne bi hotel, samo nekako se mi ni več zdelo pisati o meni samoumevnih stvareh. Bom pa tukaj nadoknadil.

Jaz štekam use skupej takole:

-smo bli adami in smo bli izgnani iz raja.

-smo vidl, da smo se nategnil in zdej bi radi nazaj.

-če hočmo nazaj, se moramo naučit edinega kar šteje-to je brezpogojne ljubezni

-da bi se lahko naučili brezpogojne ljubezni, pa ker smo mal butli, potrebujemo situacije, življenja, partnerje, forume... uglavnem si kreiramo situacije, ki nam nudijo možnost, da se naučimo potrebnih lekcij, ki nas bodo pripeljale do cilja- brezpogojne ljubezni in nazaj domov v raj.

-te lekcije nam življenje ponuja in sam dobro veš, da ko pogledaš nazaj, vse razumeš in vse uzameš za dobro in ničesar ti ni žal. niti takrat, ko se je zgodilo kaj, kar smo ocenili za slabo (Npr. bolezni, nesreče...), še manj pa takrat, ko smo se prepustili življenju da nas je vodilo.

-da bi dojeli pojem brezpog. ljubezni potrebujemo tudi čutiti vseprisotnost nekoga-nečesa, kar še najlažje razložim, če rečem, da zaupaš oz. verjameš v nekaj oz. nekoga ali boli me kurac kuko hočeš temu rečt. uglavnem... biti moraš tudi sočuten, razumevajoč, usmiljen, ponižen... in ker je to mal u nasprotju z stereotipi v družbi, seweda rabiš pomočnike-sodelavce-partnerje, katerim si ti tudi to isto nazaj.

no... in če mal pomisliš, pol razumeš, da ti življenje nastavlja samo take situacije, ki te bodo kaj naučile in zato se jim ni niti smiselno niti pametno upirat, ker se bodo ponavljale in je še najbolje, da jih kar takoj sprejmeš. in ewo... kle smo pa tam... Takle mamo, pa da ga jebeš

p.s. nič ne obljubim, da bom temo spremljou še naprej, zato, če boš hotu kej ugowarjat al karkoli, me pač poišči u kateri drugi temi in pocukej al pa brcni al pa že kej

pa seweda od tebe ne prčakujem, da se boš obešal na eno besedo, ker sem itaq na hitr stipkou, poanto boš pa ujel. u to ne dwomim.

[butl]

Ful dobr si napisal. Po mojem mnenju.

 

In situacija /tvoj takle mamo/ postane osvojena lekcija šele takrat, ko prepoznaš zakva takle mamo. In pride cajt za naslednjo.

 

Sicer je lohk skoz jebiga, takle mamo. Kar je tud prou, če ti to odgovarja.

 

[janko]

Ful dobr si napisal. Po mojem mnenju.

 

In situacija /tvoj takle mamo/ postane osvojena lekcija šele takrat, ko prepoznaš zakva takle mamo. In pride cajt za naslednjo.

 

Sicer je lohk skoz jebiga, takle mamo. Kar je tud prou, če ti to odgovarja.

 

 

glej.

kar se mora zgodit, se ne da preprečit. kar pa se ne sme zgodit, se pa ne bo.

torej... prej al slej se boš mogu sprijaznit in je useen, če se že kr sprot. u bistvu ni useen, ampak je najlažje. si pršparaš živce pa to.

čeprou... imam jest iste pomisleke kt ti

kr udat se al kwa? in ne imet moči nad swojim življenjem? sej mislim da vem, o čem goworiš. po drug stran pa ne veš, če ni glih to tist, kar se moraš naučit.- se praw-zaupat u nekej nad sabo.

ampak na konc... člouk obrača, boh pa obrne.

in mi sprejmemo, ker nam druzga ne ostane, pol pa se še delamo, da kej zastopmo

[kokotec]

glej.

kar se mora zgodit, se ne da preprečit. kar pa se ne sme zgodit, se pa ne bo.

torej... prej al slej se boš mogu sprijaznit in je useen, če se že kr sprot. u bistvu ni useen, ampak je najlažje. si pršparaš živce pa to.

čeprou... imam jest iste pomisleke kt ti

kr udat se al kwa? in ne imet moči nad swojim življenjem? sej mislim da vem, o čem goworiš. po drug stran pa ne veš, če ni glih to tist, kar se moraš naučit.- se praw-zaupat u nekej nad sabo.

ampak na konc... člouk obrača, boh pa obrne.

in mi sprejmemo, ker nam druzga ne ostane, pol pa se še delamo, da kej zastopmo

 

Oki, sorčy, k se v vajine debate vtikam, sam kaj k je kar zanimiva debata, pa moram neki gobcnt.

 

Alora, niti ne verjamem lih, da smo bli vsi adami, pa da smo bli izgnani iz raja za kazen, kot si namignu. Kr, kaj vem, sej naš lajf pa lih ni kazen, pa čeprav take mamo. Pa saj lih zato, k take mamo je fajn. Lih zato, k mamo priliko se potrudit, k se lahko neki novga naučimo, k lahko preskočimo ovire, k rastemo, k napredujemo, popravljamo svoje napake. K lahko koga osrečimo, k lahko kdo nas.

 

Janko, ti ku da bi kaj slabega doživu, pa si se zato malčk vdal v usodo, si malčk obupu.

Ne strinjam se, da kar se mora zgodit, se ne da preprečit in da kar se ne sme zgodit se ziher ne bo. Se bl nagibam k mišljenju, da nam je vesolje, bog, mama - tata, kdorkoli že, podaril to življenje v obliki skor nepopisane knjige. Le na začetku je črka A in na koncu B. Dano nam je bilo da se rodimo in dano nam bo, da umremo. Vse vmes, je nepopisano, prazne strani. Prve nam pomagajo pisat starši, naslednje učitelji, prijatelji, nadalje tut kak partner, otroci, spet prijatelji.....a le pomagajo, večinoma pa tipkamo sami. Tako kot se nam zdi, kot se čutimo, kot nam ustreza, ne pa kot mamo. In take mamo zato, ker tako pišemo. Ma....sej včasih pišemo tut kot mamo, ja, sam to je bl v tistih trenutkih, ko se udamo v usodo, ko se zase ne borimo, ko ne rešujemo problemov, ko nečesa kar bi morali ne spremenimo.

 

Pravijo, da naša karma nakazuje na to, kaj bi v tem lajfu morali naredit. Mogoče res, a ni to nekaj zacementiranega, ni to nekaj določenega. So sam neka šolanja, izpiti, tečaji, whatever in ko jih opravimo, vemo eno več. Kaj je s tem narobe? A ni to fajn, da lahko napredujemo, da se nečesa naučimo, da, čeprav včasih na bolečih izkušnjah, a vendar izkušnjah spoznamo, zakaj smo na tej naši zemeljci. In sploh ni res, da nimamo moči nad svojim življenjem. Mi pišemo knjigo, le včasih nam zmanjka črnila, včasih se zmoči list, včasih strga celo, a če je volja, ga spet zalepimo, al pa preskočimo na novga.

 

Ne Janko, niti ti ni treba zaupat v nekaj nad sabo, dovolj bo že, če zaupaš vase. In pol, tut če bo kdo še kaj obračal, boš ti spet obrnu tako da bo prou.

 

Lahko komot vzameš to kot ircanje...........

[janko]

Oki, sorčy, k se v vajine debate vtikam, sam kaj k je kar zanimiva debata, pa moram neki gobcnt.

 

Alora, niti ne verjamem lih, da smo bli vsi adami, pa da smo bli izgnani iz raja za kazen, kot si namignu. Kr, kaj vem, sej naš lajf pa lih ni kazen, pa čeprav take mamo. Pa saj lih zato, k take mamo je fajn. Lih zato, k mamo priliko se potrudit, k se lahko neki novga naučimo, k lahko preskočimo ovire, k rastemo, k napredujemo, popravljamo svoje napake. K lahko koga osrečimo, k lahko kdo nas.

 

Janko, ti ku da bi kaj slabega doživu, pa si se zato malčk vdal v usodo, si malčk obupu.

Ne strinjam se, da kar se mora zgodit, se ne da preprečit in da kar se ne sme zgodit se ziher ne bo. Se bl nagibam k mišljenju, da nam je vesolje, bog, mama - tata, kdorkoli že, podaril to življenje v obliki skor nepopisane knjige. Le na začetku je črka A in na koncu B. Dano nam je bilo da se rodimo in dano nam bo, da umremo. Vse vmes, je nepopisano, prazne strani. Prve nam pomagajo pisat starši, naslednje učitelji, prijatelji, nadalje tut kak partner, otroci, spet prijatelji.....a le pomagajo, večinoma pa tipkamo sami. Tako kot se nam zdi, kot se čutimo, kot nam ustreza, ne pa kot mamo. In take mamo zato, ker tako pišemo. Ma....sej včasih pišemo tut kot mamo, ja, sam to je bl v tistih trenutkih, ko se udamo v usodo, ko se zase ne borimo, ko ne rešujemo problemov, ko nečesa kar bi morali ne spremenimo.

 

Pravijo, da naša karma nakazuje na to, kaj bi v tem lajfu morali naredit. Mogoče res, a ni to nekaj zacementiranega, ni to nekaj določenega. So sam neka šolanja, izpiti, tečaji, whatever in ko jih opravimo, vemo eno več. Kaj je s tem narobe? A ni to fajn, da lahko napredujemo, da se nečesa naučimo, da, čeprav včasih na bolečih izkušnjah, a vendar izkušnjah spoznamo, zakaj smo na tej naši zemeljci. In sploh ni res, da nimamo moči nad svojim življenjem. Mi pišemo knjigo, le včasih nam zmanjka črnila, včasih se zmoči list, včasih strga celo, a če je volja, ga spet zalepimo, al pa preskočimo na novga.

 

Ne Janko, niti ti ni treba zaupat v nekaj nad sabo, dovolj bo že, če zaupaš vase. In pol, tut če bo kdo še kaj obračal, boš ti spet obrnu tako da bo prou.

Lahko komot vzameš to kot ircanje...........

 

Hja... pa veš kakšen še mam? itaq se izogibam kakršnim koli debatam kle gor ker ponavad ne rata nč druzga kt mešanje megle in neko brezvezno prepucavanje, pol pa, še takrat, ko napišem kej več, me nekdo najde na levi nogi. in zdej pa moram še enkrat...

Lej, fajn, da si se oglasu

To z adami je itaq samo prispodoba, k nam je znana in zato sem uporabu, ker se mi je zdel, da bo tut butel štekou kwa sem mislu povedat. Tut nisem reku, da je lajf kle kazen, pač pa, da smo pogruntal, da smo se zajebal in bi radi nazaj. Čist med nama... če sem iskren, itaq zmerej manj verjamem tako v krivdo, kot tudi v kazen.

Doživu sem pa res ene par stvari ja in tisti del pol se strinjam u nulo ko govoriš o izpitih. Tud sam tko mislim, čeprav, kaj pa veš, mogoče pa prav to izkušnjo rabim

okol karme si se kr lepo potrudu in zanimiv opisou, ampak kle si dovolim svoje mišljenje. Že sam si začel z :Pravijo, pa bom sam zase pa jest govoru

Kar se tiče zaupanja v nekaj nad sabo in vase... sej veš, kwa sem mislu nooooo.... tud butlu sem napisou, da mam iste pomisleke. Hotu sem rečt, da nočem verjet, da človek nima moči nad sabo in svojim življenjem.

tud ko praviš okol namenov, kaj bi mogli v življenju... kaj pa, če nam to povejo pa želje?

mi je šlo pa kr mal na smeh, ker glih jest sem mislu, da sem tak, k odgovore išče v sebi in svoji okolici in se ravna po svoji pameti in vesti in ne vem niti, kaj sem po horoskopu(v podznaku), izpade pa, ko da jokcam okol in k šlogarcam hodm.

tisto rdeče... tisto je zanimiv... tako, da bo prou??? hja... mater... ne wem kwa nej rečem ko da mi vemo, kwa je prou? mi, ki funkcioniramo racionalno. s pametjo. egom, če hočeš. in smo omejeni na to, kar smo slišali, izkusili, prebrali... k je use skup nč... mi naj bi vedeli, kaj je prou?

no ja... ircamo, kot praviš čeprav si sestavil kar lep, spodbuden post

[Brezo]

Alora, niti ne verjamem lih, da smo bli vsi adami, pa da smo bli izgnani iz raja za kazen, kot si namignu. Kr,

 

Izgon iz raja je pa samo metafora in se nanaša na obdobje miljarde let nazaj. S tem je v bistvu mišljen zapustitev višjih ali subtilnih svetov na katerih smo bivali prej in inkarnacija na fizičnem nivoju. To ni bila nobena kazen, ampak svobodna izbira.

[kokotec]

Hja... pa veš kakšen še mam? itaq se izogibam kakršnim koli debatam kle gor ker ponavad ne rata nč druzga kt mešanje megle in neko brezvezno prepucavanje, pol pa, še takrat, ko napišem kej več, me nekdo najde na levi nogi. in zdej pa moram še enkrat...

Lej, fajn, da si se oglasu

To z adami je itaq samo prispodoba, k nam je znana in zato sem uporabu, ker se mi je zdel, da bo tut butel štekou kwa sem mislu povedat. Tut nisem reku, da je lajf kle kazen, pač pa, da smo pogruntal, da smo se zajebal in bi radi nazaj. Čist med nama... če sem iskren, itaq zmerej manj verjamem tako v krivdo, kot tudi v kazen.

Doživu sem pa res ene par stvari ja in tisti del pol se strinjam u nulo ko govoriš o izpitih. Tud sam tko mislim, čeprav, kaj pa veš, mogoče pa prav to izkušnjo rabim

okol karme si se kr lepo potrudu in zanimiv opisou, ampak kle si dovolim svoje mišljenje. Že sam si začel z :Pravijo, pa bom sam zase pa jest govoru

Kar se tiče zaupanja v nekaj nad sabo in vase... sej veš, kwa sem mislu nooooo.... tud butlu sem napisou, da mam iste pomisleke. Hotu sem rečt, da nočem verjet, da človek nima moči nad sabo in svojim življenjem.

tud ko praviš okol namenov, kaj bi mogli v življenju... kaj pa, če nam to povejo pa želje?

mi je šlo pa kr mal na smeh, ker glih jest sem mislu, da sem tak, k odgovore išče v sebi in svoji okolici in se ravna po svoji pameti in vesti in ne vem niti, kaj sem po horoskopu(v podznaku), izpade pa, ko da jokcam okol in k šlogarcam hodm.

tisto rdeče... tisto je zanimiv... tako, da bo prou??? hja... mater... ne wem kwa nej rečem ko da mi vemo, kwa je prou? mi, ki funkcioniramo racionalno. s pametjo. egom, če hočeš. in smo omejeni na to, kar smo slišali, izkusili, prebrali... k je use skup nč... mi naj bi vedeli, kaj je prou?

no ja... ircamo, kot praviš čeprav si sestavil kar lep, spodbuden post

 

Ma niti ne, da je tvoj post izpadu, kot da se okoli jokcaš al pa da noro čakaš Safeto, da se spet kaj oglasi. Izpadlo je tko, da si v dvomih, da si malčk razočaran nad vsem skupaj, da si lih pikič obupal že. Kr drugače se itak vidi, da vse prou dobro veš in da si ne delaš iluzij.

 

Po mojem itak vsak zase ve, kaj je prou. Vse kar v danem trenutku naredimo, je tisti trenutek za nas prou. Zato pa to naredimo. In če se izkaže, da ni lih tko prou ku smo mislili, pol sledijo tečaji, izpiti....kjer se kaj novga naučimo. In tu je poanta vsega. Živimo, enkrat nam je fajn, drugič naporno. Napake bodisi popravljamo al pa jih ponavljamo. A živimo. In smo, ja, malčk omejeni, z naravnimi zakoni, z državnimi, z stereotipi, z izkušnjami celo, a vsake tolko se nam utrže in naredimo kako neumno. To pa samo dokazuje, da smo gospodarji tega lajfa, da zmoremo če hočemo, da se lahko upremo, da lahko marsikaj naredimo, pa tut če je butasto, a smo mi tako naredili. In če zmoremo delat butaste stvari, zmoremo tut pametne. Zato ni za obupat.

 

Nothing else matters.

 

Ostalo pa rajš na kakem piru, da ne bova midva zdej še kakga univerzalnega vesoljskega zakona slučajno pogruntala.

 

Izgon iz raja je pa samo metafora in se nanaša na obdobje miljarde let nazaj. S tem je v bistvu mišljen zapustitev višjih ali subtilnih svetov na katerih smo bivali prej in inkarnacija na fizičnem nivoju. To ni bila nobena kazen, ampak svobodna izbira.

 

Itak.

 

In če prideš še ti na pir k Jankotu, bomo predelali še kolk je bla izbira svobodna. K se pač zmeri najde kak butec, k te kam pošlje, tko, iz čistga mira. Sam zato da te pol od kje gleda in se smeje ko vidi kako se mučiš.

[janko]

Ostalo pa rajš na kakem piru, da ne bova midva zdej še kakga univerzalnega vesoljskega zakona slučajno pogruntala.

 

sem zdele še enkrat mal bl pozorno prebral zadnje poste...

pir bo boljša ideja ja. mislim, pir kot štarter še logistiko uskladiwa ob šansi

[Iknee]

Kako postati bolj zavesten? Opazuj dihanje, opazuj premikanje,opazuj misli,opazuj svet od znotraj,opazi vsako čustvo,....vse kar se dogaja v tebi. Za večjo pozornost bi moral poznati bolje tehniko opazovanja, in se jo začeti uriti v lajfu.Le z disciplino, znanjem in še marsičem lahko prideš do stanja, ko si sposoben opazovati samega sebe, žal ne gre kar tako.No gre,vendar bo um takoj zbežal,..kajti um treba natrenirati da postane naš podložnik, ne pa naš vodja.Za to doseči pa treba delati.Najboljša tehnika za to in marsikaj je Vipassana meditacija.

 

Najboljših tehnik je veliko. Tehnika je pač tehnika, lahko so različne, pa vodijo do istih procesov v nas. Vsako ljudstvo ima svojo, zdaj, ko je izmenjava informacij po svetu večja, pa si lahko kar izbereš tisto, ki zate najbolj deluje. Ljudje smo različni, tebi ustreza vipassana, komu drugemu pa kaj drugega.

 

Kar se zavedanja in svobodne izbire tiče, se je pa zanimivo včas vprašat: "Kaj me prav zdajle pri tejle stvari/odločitvi/odnosu do nekoga/mišljenju vodi " Če si vzameš mal več časa, pa greš karseda globok, mogoče še mal pomeditiraš, lahko prideš do prav presenetljivih ugotovitev. Mogoče ugotoviš tud to, da večina naših duševnih stanj in dejanj nima prav velik zveze s kakšnimi zelo zavestnimi in svobodnimi odločitvami. Je pa vredno širit in pogljabljat zavest, s tem se pa strinjam, je pa tud res, da je to vsakodnevno delo, včas mukotrpno (nč čudnega, da so v zenovskih samostanih novincem najprej dali krtačo v roke pa hajd pucat tla), znat bit pa tud ful zanimivo. A zakaj je to koristno? Prinese ti več miru v dušo in širši pogled na svet, čist banalno - bolj srečen si, resno. Pa še ena velika korist je, če imaš otroke: verjamem, da je to pot, po kateri se odpravi al pa vsaj omili kar precej družinskih travm, ki bi se sicer prenesle na naslednjo generacijo.

[kokotec]

sem zdele še enkrat mal bl pozorno prebral zadnje poste...

pir bo boljša ideja ja. mislim, pir kot štarter še logistiko uskladiwa ob šansi

 

Ma itak. In pol boš vidu kako hitro bova našla vse odgovore na vprašanje kako postati bolj zavesten.

 

Zmejnenu

[mayita]

Kako postati bolj zavesten, samo vzami vajeti v svoje roke,bodi odgovoren za zvoja dejanja stem se boš vsak dan naučil veliko in zavest,samospoštovanje in tudi razumevanje drugih bo prišlo samo po sebi, povsem povrhu se boš pa počutil neizmerno svobodnega.

Vse se da če se le hoče.V življenju si ne smemo samo želeti, sanjati in upati na boljši jutri.danes je tisti dan ki lahko spremeni tok tvojega življenja samo če si pripravljen tvegati,če ne, pa ja potlej lahko pa samo sanjaš in upaš.pozabi na včerajšni dan.Kot naprimer zdaj Novo leto je samo na koledarju.Ljudje pa si obljubljajo razne zadeve.Pravijo končno je novo leto lažje bom zadihal nove možnosti, ne razumem zakaj tega ne morejo reči recimo sredi avgusta?

[janko]

Ma itak. In pol boš vidu kako hitro bova našla vse odgovore na vprašanje kako postati bolj zavesten.

 

Zmejnenu

 

upam, da si samo mal pokrowiteljski in ne, da si domišljaš, da res kej veš

pa k vidm, da deluješ čist zadowoljen človeček, te bom en cajt pustu še tko fajn nezawestnega to, da ne vem, kdaj bom mel filing, da mam kej več cajta, nima nobene veze pri tej velikodušni odločitvi

[MENIH]

Ja prav lepo ste se razpisali in moram rečt, da je tudi tukaj po nekaj letih, kar opazna sprememba. Tam nekje sem prebral vprašanje...kaj je to tisto NEKAJ, kar sem zaznal!!?

 

To nekaj je zgolj ZDAJ, z drugimi besedami zgolj prisotnost, ta sedanji trenutek v svoji najlepši luči, ki je fizikalno gledano seveda NIČ. Dobesedni nič, tisti prostor med jedrom atoma in elektroni, ki šibajo okoli jedra. Danes tudi kvantni fiziki osupli ugotavljajo, da tisti NIČ ni zgolj NIČ, temveč neverjetna moč, inteligenca, ki ji ni para.

Sedanji trenutek, ZDAJ, ta inteligenca ali zavest če hočete, vse to je eno in isto.

 

Kot je rekel Lao Tzu

 

Tao o katerem se lahko govori ni večni tao,

Ime, ki je poimenovano ni večno ime.

 

Torej o tej inteligenci lahko sicer govorimo in govorimo in vse manj jo bomo razumeli. Utopija je namreč z našo omejeno umsko inteligenco razumeti neko drugo, ki je neporimerno mogočnejša, hitrejša,. je v vsem kar je, in vse je v njej!!

 

To mogočno zavest, ta sedanji trenutek je potrebno spoznati v sebi.

 

To je podobno kot govoriti nekomu kaj je mleko, da je belo pa tekoče, pa...

Vse dokler ta tega mleka ne bo natočil v usta in ga zaznal s senzorji okusov na jeziku, ga zaznaval kako teče po grlu...vse dotlej bo imel o mleku le besede in besede brez lastnega izkustva so...?!

 

 

Lepo se imejte, pa vabljeni na predavanje ..."Čudež življenja", ki ga bom imel v petek 29.01.2010 s pričetkom ob 18.00 uri v dvorani kavarne KavaČaj, Kersnikova ulica 2 v centru Ljubljane. Predavanje je brez vstopnine!

 

Podrobnosti na linku

 

http://sites.google.com/site/novazavest/

[butl]

Ja prav lepo ste se razpisali in moram rečt, da je tudi tukaj po nekaj letih, kar opazna sprememba. Tam nekje sem prebral vprašanje...kaj je to tisto NEKAJ, kar sem zaznal!!?

 

To nekaj je zgolj ZDAJ, z drugimi besedami zgolj prisotnost, ta sedanji trenutek v svoji najlepši luči, ki je fizikalno gledano seveda NIČ. Dobesedni nič, tisti prostor med jedrom atoma in elektroni, ki šibajo okoli jedra. Danes tudi kvantni fiziki osupli ugotavljajo, da tisti NIČ ni zgolj NIČ, temveč neverjetna moč, inteligenca, ki ji ni para.

Sedanji trenutek, ZDAJ, ta inteligenca ali zavest če hočete, vse to je eno in isto.

 

Kot je rekel Lao Tzu

 

Tao o katerem se lahko govori ni večni tao,

Ime, ki je poimenovano ni večno ime.

 

Torej o tej inteligenci lahko sicer govorimo in govorimo in vse manj jo bomo razumeli. Utopija je namreč z našo omejeno umsko inteligenco razumeti neko drugo, ki je neporimerno mogočnejša, hitrejša,. je v vsem kar je, in vse je v njej!!

 

To mogočno zavest, ta sedanji trenutek je potrebno spoznati v sebi.

 

To je podobno kot govoriti nekomu kaj je mleko, da je belo pa tekoče, pa...

Vse dokler ta tega mleka ne bo natočil v usta in ga zaznal s senzorji okusov na jeziku, ga zaznaval kako teče po grlu...vse dotlej bo imel o mleku le besede in besede brez lastnega izkustva so...?!

 

 

Lepo se imejte, pa vabljeni na predavanje ..."Čudež življenja", ki ga bom imel v petek 29.01.2010 s pričetkom ob 18.00 uri v dvorani kavarne KavaČaj, Kersnikova ulica 2 v centru Ljubljane. Predavanje je brez vstopnine!

 

Podrobnosti na linku

 

http://sites.google.com/site/novazavest/

 

O Menih

 

In kako se tole spoznanje odraža v vsakdanjem življenju, mislm, sej veš, v odnosih z ženo, v odnosih z otroci, v odnosih s sorodniki, v odnosih s sodelavci, v odnosih s prijatelji, v odnosih z...okoljem? Ko so odnosi funkcionalni in ko so odnosi nefunkcionalni?

 

 

[tigrota]

Vse dokler ta tega mleka ne bo natočil v usta in ga zaznal s senzorji okusov na jeziku, ga zaznaval kako teče po grlu...vse dotlej bo imel o mleku le besede in besede brez lastnega izkustva so...?!

 

Oprostite za javljanje, samo toliko sem hotela dodati: Pa še kako drži gornja trditev, dokler ne probaš, ne veš, pa naj si bo za okus, ali bilo kako drugo reč, vse je brez pomena dokler nisi sam na poti spoznanja.

Pa bodite dobro in nadvse fajn od

tigrote

[Lyassi]

Zanimivo vprašanje, mislim da je problem mnogih ljudi v tem, da so leni v mišljenju in s tem manj zavestni. Skratka, razmišljat je treba o stvareh, odnosih, pojavih,.... jih čutit, si postavljat vprašanja in ohranit zmožnost da te lahko nekaj preseneti.