EKOLOGIJA - pasivna hiša

[viasat]

Ker tudi mene vse bolj zanima tema ekologija. Kot ste verjetno tudi sami opazili, da se izvaja vse večje ozaveščanje iz vseh medijev o tej problematiki, bi želel vaše mnenje.

Zanima me tema - PASIVNA HIŠA

Če si predstavljate, imate hišo/stanovanje, ki je energetsko POTRATNA in s tem visok strošek za vzdrževanje in seveda posledično VELIK EKOLOŠKI PROBLEM (kar je sporno z današnjim razmišljanjem in ozaveščanjem)

 

Če bi obstajala spletna stran v slovenščini, kjer so navedene vse informacije o tej temi, kjer je podrobno razložen postopek izgradnje takšne hiše, kjer so navedeni vsi proizvajalci v Sloveniji, ki ustrezajo kriterijam za takšen objekt, kjer je forum na to temo, kjer so tudi razne povezave do drugih spletnih strani, skratka KJER JE VSE NA ENEM MESTU.

 

Bi se vaše razmišljanje kaj spremenilo? menite, da bi bilo večji povdarek pri novogradnjah ali adaptaciji hiše na ekologiji?

Ali veste da je povprečna temeratura v prostorih pasivne hiše skozi vse leto 23-24 stopinj C?

 

Bi postala tema EKOLOGIJE bolj do veljave? ste mnenja, da bi se s tem tudi stroškovno RAZBREMENILI in s tem dosegli dobro počutje in sožitje z naravo?

[butl]

Ker tudi mene vse bolj zanima tema ekologija. Kot ste verjetno tudi sami opazili, da se izvaja vse večje ozaveščanje iz vseh medijev o tej problematiki, bi želel vaše mnenje.

Zanima me tema - PASIVNA HIŠA

Če si predstavljate, imate hišo/stanovanje, ki je energetsko POTRATNA in s tem visok strošek za vzdrževanje in seveda posledično VELIK EKOLOŠKI PROBLEM (kar je sporno z današnjim razmišljanjem in ozaveščanjem)

 

Če bi obstajala spletna stran v slovenščini, kjer so navedene vse informacije o tej temi, kjer je podrobno razložen postopek izgradnje takšne hiše, kjer so navedeni vsi proizvajalci v Sloveniji, ki ustrezajo kriterijam za takšen objekt, kjer je forum na to temo, kjer so tudi razne povezave do drugih spletnih strani, skratka KJER JE VSE NA ENEM MESTU.

 

Bi se vaše razmišljanje kaj spremenilo? menite, da bi bilo večji povdarek pri novogradnjah ali adaptaciji hiše na ekologiji?

Ali veste da je povprečna temeratura v prostorih pasivne hiše skozi vse leto 23-24 stopinj C?

 

Bi postala tema EKOLOGIJE bolj do veljave? ste mnenja, da bi se s tem tudi stroškovno RAZBREMENILI in s tem dosegli dobro počutje in sožitje z naravo?

 

O Viasat

 

Sej ena taka spletna stran v sovenčšini je.

 

slonep

 

Aja, kakšno pa je zdej naše razmišljanje?

 

 

[Cookie]

ma več takih strani je

 

kar mene zanima so "zemljanke" sem zanč tok dobr mejl dobila s fotkami čudovite zemljanke (kot ena hiška hobita iz Gospodarja prstanov, green roof pa to, vsečinoma so prostori okroglasto ameboidne oblike), mah sej zdej je o tem težko ubesedit, sam fotke so ble za dol past fantastične.

 

če kdo kej ve

[Vojko]

Živijo

 

Ko hodim na sprehod - tu blizu mojega doma v Kamniku,

gledam, da Jelovica dela hišo, ki je menda ekološka.

 

Ne vem, če v takšnem smislu kot pišeš ti, izgleda pa dobro izolirana

z malo manj 'neumestnih' steklenih površin (še vedno svetla)

in piše, da je 'varčna' ali nekaj takšnega.

 

Največ materiala boš najbrž našel na švedskih in kanadskih spletnih straneh.

Če hočeš imeti vse leto toplo, se pod hišo naredi ogromen rezervoar - ali več velikih

cistern z vodo, ki jo vse leto greješ s soncem.

 

Sonce lahko pri nas segreje ogromne količine vode. Pri meni doma

je 400 litrov vode na 85 stopinjah celzija v najkasneje treh urah dopoldan,

s površino kolektorjev 6 kvadratnih metrov in na termosifonski način - naravna 'avtomatika'!

 

 

Vojko

[free]

hisa.si

 

tema na forumu: EKO gradbeni materiali-?, izkušnje, mnenja, ideje..?

[Cookie]

A o zemljankah nauš pa neč povedu

 

[free]

Da se tudi dosti ceneje dobit hiso. Odvisno pri kom, s kom, in od zahtevnosti, terena, velicine, nadstropij, skratka mnogih stvari in okoliscin.

Da. Itaq da ni ekoloska nobena novogradnja; zato pa obstajajo kompromisi Ti pa so se v tem primeru zelo pomembni! Al bos naredu bajto iz aluminija, ali pa iz slovenskega lesa, gline, slame ipd. recimo.

Pa se nekaj je; ce je 60% slo gozd, pomeni, da ga moramo vzdrzevat, negovat, po domace - updejtat . Ce postavis hiso iz cimbolj naravnih in ekoloskih materialov v habitatu, kjer je parcela zazidljiva, lahko pomeni, da lazje in bolej vzdrzujes okolico, gozd, teren itn. Ce. Obenem pa (lahko) tudi bolje in prijazneje zivis ti in tvoja druzina. Vzgajati otroke v takem okoljuje je vsekakor drugace kakor recimo v Lj. Vse imq svoje prednosti, pomembne pa so tiste, ki prinasajo vec zdrave pameti in svobode.

 

za leseno bajto 150 000 evrov za ilovnato pa 75 000 evrov

kolk bi pa prišla hiša iz kartona?

Aja pa še to, nobena novogradnja v štartu svojem ni ekološka, ker je uničila bržkone neko rodovitno zemljišče, bržkone se je zanjo žrtvoval kakšen domek veveric in polhov, da ne govorimo o cestici, ki je marsikterega ekološkega krta ugonobila in non plus ultra človeški stvaritvi greznici, kjer se zbira živa ekologija, ki potem teče v podtalnico in zarad tega jaz kot pohodnik nikoli ne vem ali je kakšna voda ki teče iz hribčkov užitna za pit.

[Iknee]

Ekološka gradnja je lahko blazno draga ali pa sorazmerno poceni - v drugem primeru gre ponavadi veliko lastnih delovnih ur. Zadevo tudi zelo poceni uporaba lastne zdrave pameti ( Free) in ustvarjalnosti. Treba se je znajt, pa ne si pustit preveč prat možganov od raznih trgovcev in "strokovnjakov". Jasno da je tud ekološka gradnja postala en velik biznis in tržna niša, kjer nas velikokrat hočejo spravit v "odkrivanje tople vode" za težke pare. V pasivne hiše pa ne verjamem preveč - preveč so izolirane. V naravi se preveč izolirani sistemi ne obnesejo. Imam rajš svojo osemdeset let staro macesnovo brunarico s prav tolk starimi okni. Ko pozimi v hribih vleče hud veter, pa jih mal obložim s kakšno deko, pa še en debel pulover oblečem, pa je problem rešen - tako zgleda poceni ekologija v praksi . Kar se pa gozda tiče - gozd zna čist super poskrbet sam zase pod pogojem, da je zadosti velik in da se ljudje čimmanj vtikajo vanj. Težave imajo gozdovi, ki so že preveč degradirani in so pod tisto kritično velikostjo, ki ima še dovolj moči za regeneracijo. Za te pač mora poskrbeti človek.

[free]

kul hvala za novo znanje. Kolk pa mislis da je taksnega gozda pri nas recimo?

... Kar se pa gozda tiče - gozd zna čist super poskrbet sam zase pod pogojem, da je zadosti velik in da se ljudje čimmanj vtikajo vanj. Težave imajo gozdovi, ki so že preveč degradirani in so pod tisto kritično velikostjo, ki ima še dovolj moči za regeneracijo. Za te pač mora poskrbeti človek.

[Iknee]

kul hvala za novo znanje. Kolk pa mislis da je taksnega gozda pri nas recimo?

 

V primerjavi z zahodno in srednjo Evropo kar precej glede na delež celotnega ozemlja Slovenije, številke pa ne vem. To področje dovolj ohranjenih gozdov (btw so tud habitat krovnih vrst medveda, volka in risa) je predvsem na dinarskem področju - kočevski in snežniško-javorniški gozdovi, najbrž tudi Trnovski gozd. Mogoče bi gozdarji vedeli povedati še za kakšen večji gozdni sestoj, ki je vrstno še dovolj pester in velik; mislim, da bi lahko bili taki tudi predeli gozdov pod Kamniško-Savinjskimi Alpami, kako je z gozdovi na Štajerskem in Koroškem pa ne vem. Predalpski in alpski gozdovi v vznožju Julijcev (na primer Pokljuka) so že preveč monokulturni - prvotno jelovo-bukovo združbo je namreč z izsekavanjem bukve in pogozdovanjem s smreko nadomestila pretežno monokultura smreke, ki je zaradi vrstne siromašnosti zelo občutljiva. O pragozdu v Sloveniji je napisal zelo dobro (in zelo berljivo) knjigo eden največjih strokovnjakov za gozdove pri nas (in tudi v svetu) Dušan Mlinšek - Pragozd v naši krajini.

[free]

aha, hvala.

dobro, torej v teh primarnih gozdovih ni potrebno izvajati vzdrzevanja torej, ce sem te prav razumel?

[Iknee]

aha, hvala.

dobro, torej v teh primarnih gozdovih ni potrebno izvajati vzdrzevanja torej, ce sem te prav razumel?

 

 

Ne, ne. Najbolš čimbolj pri miru pustit, tak gozd se najbolje vzdržuje sam, tudi podlubniki v takih gozdovih niso problem, ker so del naravnega ravnovesja gozdnega ekosistema. Če imaš lastniški delež v takem gozdu, je najbolje, kar lahko narediš, da čimmanj posegaš, tudi odmrl les pustiš tam, kjer je, ker ima pomembno vlogo v ekosistemu. Če že rabiš les, pa vzameš/posekaš le toliko, da se gozdu ne pozna kaj dosti. Vzdrževanje pravzaprav ne rabi gozdu, ampak človeku, potem, ko je gozd že tako spremenjen, da ga človek brez vzdrževanja sploh ne bi mogel rabiti. Če pa bi tak poškodovan gozd prepustil naravi, bi se sčasoma zarasel s tistimi rastlinskimi in živalskimi vrstami pač (vključno s takoimenovanimi "škodljivci") , ki v danih okoliščinah najbolje uspevajo - to pa pogosto ni ravno to, kar rabimo ljudje od gozda, zato ga pač vzdržujemo.