Potreba po moralni in duhovni izobrazbi v šolstvu

[mgd]

Vsa slava Šri Guruju (duhovnemu učitelju) in Gourangi (najbolj milostni obliki Boga)

 

Potreba po moralni in duhovni izobrazbi v šolstvu

 

Kaže, da dandanašnji svet hitro drvi proti uničenju.

 

V skladu z dokazom indijskih svetih spisov, so pogojene duše ovite z Božjo iluzorno energijo, ki jo sestavljajo tri osnovne kvalitete – »Satva«, »Radžah« in »Tamah«. »Tamah« označuje težnjo k grešnosti oz. povzročanju škode in nasilja. Dejansko je »Tamah« težnja sedaj prekrila že cel svet in se širi kot ogenj in prikazuje svojo pošastno uničujočo grdo pojavo.

 

Modreci so zmedeni ob iskanju rešitve tej grozni težnji po nasilju.

 

Z »Radža« kvaliteto so živa bitja ustvarjena, s »Satvo« vzdrževana in s »Tamo« uničena. Živa bitja so začasna. Ljudje so najboljši izmed ustvarjenih oblik življenja, ker imajo sposobnost razločevanja med dobrim in slabim, večnim in začasnim, pregreho in vrlino. Prehranjevanje, spanje, branjenje in parjenje je skupno zverem in ljudem, a ljudje so boljši zaradi njihove moči razločevanja. Praktično pa je sedaj prikazano, da so ljudje postali največji sovražnik svoji vrsti. Povzročajo nenaravne smrti ne glede na nedolžnost ubitih, naj bojo to ženske ali otroci, katerih morilci niso nikoli videli niti jim ti nikoli niso povzročili nobene škode. Največja sramota je, da si taki ljudje lastijo lažni ponos, da so najboljši med ustvarjenimi živimi bitji.

 

Bog ne razmišlja dosti o grehih drugih živih bitij, ki nimajo take razločevalne sposobnosti. Ona delujejo po nagonu. A Bog je dodelil razločevalno sposobnost ljudem. Če kljub temu izvajajo grozne zločine, bojo zagotovo kaznovani. Ne bo jim prihranjeno. Znižujejo status človeštva. Lahko izvajamo grozne zločine z varanjem drugih nevednih ljudi, zveri in ptičev, a ne moremo prevarati Boga, ki je vseveden. Bog prebiva v srcu vsakega individualnega živega bitja.

 

»karmany evadhikaras te, ma phaleshu kadachan« —Bhagavad Gita (2.47.)

 

Ker ima človek relativno neodvisnost, lahko dela dobra ali slaba dela z dobro ali slabo uporabo svoje relativne neodvisnosti, a rezultate teh del dodeljuje Bog in ne pogojene duše tega sveta. Iz nevednosti imajo pogojene duše vedno nagnjenje, da krivijo druge za svoje trpljenje.

 

Ko so ljudje izgubili sposobnost razumevanja razlike med civilizacijo in ne-civilizacijo, dobrim in slabim, so izgubili vse. Obstaja jedrnat rek, preko katerega lahko razumemo kaj je dobro in slabo, koristno in nekoristno. »Ko je izgubljen denar, ni nič izgubljenega; ko je izgubljeno zdravje, je izgubljeno nekaj; in ko je izgubljen značaj, je izgubljeno vse.« Sedaj se tekmuje kdo bo postal bogatejši - medsebojno rivalstvo med imetniki in ne-imetniki. To zmotno mišljenje in rivalstvo med imetniki in ne-imetniki je v prepad pahnilo celotno človeštvo in postajo vse bolj in bolj kruti in morilski. Nekateri imajo celo to strašno mentaliteto, da se trudijo izumiti grozne bombe za uničenje vseh živih bitij. Je to kriterij po katerem sodimo razvoj civilizacije? A ta najbolj grozna mentaliteta se kot ogenj širi zelo hitro, in ki lahko na koncu privede do popolnega uničenja. Razumni ljudje bi morali sedaj resno razmisliti, da rešijo situacijo pred takim uničenjem. Najvišjo pomembnost bi se sedaj moralo dati grajenju značaja ljudi. Izvorni vzrok te zastrupljenosti je lažni ego, tj. zmotno doumevanje samega sebe, ki posledično povzroča zmotne interese. Tisti, ki so izgubili osnovno znanje o samemu sebi so postali popolnoma slepi in zaslepljujejo tudi druge.

 

Indijski svetniki so podali znanje o poti samo-spoznanja s predavanji na avtentične svete spise in s pisanji. Le teoretično znanje ni dovolj, potrebno je tudi praktično duhovno življenje. »Zgled je boljši od navodila.« To se mora nemudoma začeti in vpeljati v šolski sistem. Grajenje značaja je glavna opora naciji in civilizirani človeški družbi. A najbolj pomembno je, da mora imeti učitelj praktični moralni in duhovni značaj. »Ne sledi mene, sledi moje predavanje« naj ne bo način učenja. Le teoretična predavanja, brez praktičnega življenja, ne bojo dejansko učinkovita.

 

V Oxfordskem slovarju je »Šolstvo« definirano kot sistematsko poučevanje, študij, razvoj značaja. »Značaj« je definiran kot mentalne in moralne kvalitete. Beseda »sekularno« je pogosto uporabljena v šolstvu. Po Oxfordskem slovarju beseda »sekularno« pomeni : kar se tiče posvetnih zadev, ne duhovno, ne sveto. Če beseda »sekularno« ne pomeni nekaj svetega, kaj je razlog za pomišljanje uvedbe osnovne moralne in duhovne izobrazbe otrokom in mladini? Če državljani države nimajo osnovnih moralnih in duhovnih kvalitet, kako lahko razmišljamo o dobri vladi s strani državljanov brez moralne in duhovne hrbtenice?

 

(Šrila Bhakti Ballabh Tirtha Gosvami Maharadž)

[xyz]

o ´lej ga, si se prišel malo pokazat', lepo.

 

Če beseda »sekularno« ne pomeni nekaj svetega, kaj je razlog za pomišljanje uvedbe osnovne moralne in duhovne izobrazbe otrokom in mladini? Če državljani države nimajo osnovnih moralnih in duhovnih kvalitet, kako lahko razmišljamo o dobri vladi s strani državljanov brez moralne in duhovne hrbtenice?

 

"problem" je predvsem v tem, da ne obstaja nek "skupni imenovalec" za osnovno moralno in duhovno izobrazbo,

kar je seveda razumljivo, saj je religij in verskih sistemov malo morje

in njih značilnost je togo oprijemanje lastnega verovanja ter zavračanje tujega. to ti je menda znano.

potem je tu še filozofski vidik problematike, ki opominja na neizogibnost subjektivnosti.

vsak korak k absolutiziranju posamičnih tako imenovanih duhovnih in moralnih premis

pa ima potencial poseganja v mnenje posameznika, najsi se le-to zdi nekomu drugemu še tako nesmiselno.

 

dejstvo je, da je šolski sistem aktiven sistem. npr. -mnogo tega, kar se dandanes otrokom "prodaja" kot najvišja znanost,

bo jutri ali zastarelo in odvečno, ali nadgrajeno, ali enostavno pozabljeno.

zatorej bi bilo po mojem bolj modro, če bi se k vsaki sleherni tematiki pristopalo z določeno skepso.

[mgd]

o ´lej ga, si se prišel malo pokazat', lepo.

 

 

 

"problem" je predvsem v tem, da ne obstaja nek "skupni imenovalec" za osnovno moralno in duhovno izobrazbo,

kar je seveda razumljivo, saj je religij in verskih sistemov malo morje

in njih značilnost je togo oprijemanje lastnega verovanja ter zavračanje tujega. to ti je menda znano.

potem je tu še filozofski vidik problematike, ki opominja na neizogibnost subjektivnosti.

vsak korak k absolutiziranju posamičnih tako imenovanih duhovnih in moralnih premis

pa ima potencial poseganja v mnenje posameznika, najsi se le-to zdi nekomu drugemu še tako nesmiselno.

 

dejstvo je, da je šolski sistem aktiven sistem. npr. -mnogo tega, kar se dandanes otrokom "prodaja" kot najvišja znanost,

bo jutri ali zastarelo in odvečno, ali nadgrajeno, ali enostavno pozabljeno.

zatorej bi bilo po mojem bolj modro, če bi se k vsaki sleherni tematiki pristopalo z določeno skepso.

Tud ti pozdravljen.

 

Strpnost, potrpežljivost, ljubezen.

[butl]

Tud ti pozdravljen.

 

Strpnost, potrpežljivost, ljubezen.

 

In zdrava pamet /karkol to že je/

 

Živjo Mgd.

 

[Minnie]

Moralna in duhovna izobrazba trebala bi se dobivati ponajprije v drzžini. Otroci su največ in najbolj podložni manipulacijama (morda zbog neiskvarenosti oziroma lakovjernosti). k temu. starši imajo izključno pravo izborati v kakšnoj če se duhovnosti njihovi otroci vzgajati.

[butl]

Moralna in duhovna izobrazba trebala bi se dobivati ponajprije v drzžini. Otroci su največ in najbolj podložni manipulacijama (morda zbog neiskvarenosti oziroma lakovjernosti). k temu. starši imajo izključno pravo izborati v kakšnoj če se duhovnosti njihovi otroci vzgajati.

 

[mgd]

In zdrava pamet /karkol to že je/

 

Živjo Mgd.

 

Tudi vi pozdravljeni g. butl

 

Ja, tud zdrava pamet. Tista, ki služi brezpogojni ljubezni.

 

 

 

Moralna in duhovna izobrazba trebala bi se dobivati ponajprije v drzžini. Otroci su največ in najbolj podložni manipulacijama (morda zbog neiskvarenosti oziroma lakovjernosti). k temu. starši imajo izključno pravo izborati v kakšnoj če se duhovnosti njihovi otroci vzgajati.

Se strinjam ja. Moralna in duhovna izobrazba koristi vsem.

[unis]

Se ne strinjam.

Pravno gledano lahko pravo ureja le zunanje vedenje in izražanje. Notranje vedenje, takozvana vaša moralnost, brezpogojnost, je postavljena na smrtno sodomijo raznih verskih idej in prepričanj.

 

Katero vero izbrati?Kakšne nauke učiti?

babai vero, budizem, krščanstvo, konfucijanstvo, hinduizem,muslimanstvo, jainizem, judizem, šinto,taoizem

druidizem,wicco, deizem, "gnosticizem", lukumi, santerio, satanizem, zoroastrianizem?

 

kaj bo?

naravna selekcija, zob za zob, močnejši na močnejšega? Ali umetno kovaštvo idej in blaginje o skupni poti enega boga?

 

dajte no odpret oči, POGANSTVO je za nas dedce!

[mako106]

Kakšne nauke učiti?

be a samouk

[free]

strinjam skoraj v celoti

vprasanja: ali imamo dovolj kapacitet, takih vzglednih uciteljev? Kaj je primerno merilo teh in kdo bo nadzoroval te?

.... hrbtenice?

 

Super.

Upam pa, da to ne vodi v pasivnost in se vecje poglabljanje, temvec da so lahko zaradi tega se bolj aktivni v smeri bolsje morale clovestva.

Kaj so torej tvoji predlogi?

.... skepso.

[butl]

Se ne strinjam.

Pravno gledano lahko pravo ureja le zunanje vedenje in izražanje. Notranje vedenje, takozvana vaša moralnost, brezpogojnost, je postavljena na smrtno sodomijo raznih verskih idej in prepričanj.

 

Katero vero izbrati?Kakšne nauke učiti?

babai vero, budizem, krščanstvo, konfucijanstvo, hinduizem,muslimanstvo, jainizem, judizem, šinto,taoizem

druidizem,wicco, deizem, "gnosticizem", lukumi, santerio, satanizem, zoroastrianizem?

 

kaj bo?

naravna selekcija, zob za zob, močnejši na močnejšega? Ali umetno kovaštvo idej in blaginje o skupni poti enega boga?

 

dajte no odpret oči, POGANSTVO je za nas dedce!

 

Zakva pa je treba vero not mešat, če češ moralne in duhovne nauke učit /karkol to že je/?

 

 

[unis]

jebat ga bi reku Windscheid.

sej že dolžnostno upravičenje te posiljuje z roditeljsko pravico.

tko da agresivna mati in pijani oče sta interesno in namensko vezana s svojimi obveznostimi do cefizlja.

 

vi pa zdej tole fukate s predmeti pravnega razmerja, v katere se določeno nanašate na duhovne dobrine-vzgoja, izobraževanje, etc..

oz. vrednostne lastnosti iz katerih lahko drkaš razmerje družbenih moči, pravičnosti in tko naprej.

 

nabijte si na prsi pravovarstveni zahtevek pa bejžte kričat u švico zakva se minareta ne bo gradil.

eko, ker ste pizde za določen krog ljudi. morala in duhovni nauk, kaj je to Melkijad?

[free]

ja, res, najprej v druzini

toda, nove rodove naj bi torej ucili moralno nesporni ljudje, kot sem razumel mgd-ja, a starsi to vedno niso. koliksen je smisel uciti najprej starse? ali ti sploh zelijo, spremembe?

 

Uci se lahko samo tisti ki se zeli spreminjat. Ker ucenje zelijo. Kljub temu pa se vsi ucimo, samo odvisno kako veliko znanja pride v nas v dolocenem casu.

Ze samo to je problem, kako zgradit okoliscine, da bo sleherni otrok imel neustaljivo zeljo po ucenju, ki je recimo temu to morda neka njihova primarna potreba.

 

Moralna in duhovna izobrazba trebala bi se dobivati ponajprije v drzžini. Otroci su največ in najbolj podložni manipulacijama (morda zbog neiskvarenosti oziroma lakovjernosti). k temu. starši imajo izključno pravo izborati v kakšnoj če se duhovnosti njihovi otroci vzgajati.

 

Ucili bi moralo, a sami nismo dovolj moralni (dejstva okoli nas to kazejo).

 

Moje mnenje o celotni zadevi je taksno, da se zelo strinjam z mgd-jev, da bi bilo izobrazevanje potrebno spremeniti v smislu dodajanja prakticnih in teoreticnih vsebin, ki se nanasajo na razumeanej zivljenja, ce se tako izrazim.

Ce se rodimo nekemu starsu to ni nakljucje, Tako ni nakljucje da se rodimo v tej ali oni skupnosti. Kajti ce se rodimo nekim starsem iammo najverjetneje nekatere okoliscine ki so nam morda skupne za podelat pri sebi. To pa ni receno, da jih ima tudi joze iz maribora. On ima v svoji familiji pac svoje za podelat.

 

Drugo pa je, da ucimo v solah tisto kar je primerno za vse ali vecina otrok.

 

Ze samo vprasanje morale je razumljeno na 1000 in 1 nacin. Ali toliko kolikor je ljudi.

Uciti kvalitete srca in duse in jih postavljati v mentalne okvirje ucih nacrtov verjetno ni ravno lahka zadeva.

 

Ce je zavest tistih ki se odlocajo o tem kaj in kako naj se izobrazujejo otroci in mladi na neki doloceni precej omejeni stopnj, to posledicno pomeni da se otroci v skrajni fazi soocijo s temi prepricanji te dolocene stopnje. recimo. To se ne pomeni da ucitelj individualno v teh postavljenih okvirjih ne more otroku dati vec. Ceprav je verjetno tezje, kot ce.... odvisno od potreb.

 

 

Ali je neko izobrazevanje lahko dosti bolj nepredno in ucinkovito od dejanskega razvoja cloveka, clovestva? Kaksni so normativi tega kaksen bi moral biti ucitelj? In kaj naj bi ucil?

A ni to pravzaprav precej individualo glede na posameznika, kakor na skupnost oziroma stanje zavedanja posameznika in skupnosti.

 

So pa tu neke sirse okolisicne, ki se ticejo pravzaprav celotnega clovestva, in te bi bilo dobro vpeljati v izobrazevanje in prakso. - a ravno v tem pogledu in razumevanju tega, zaradi razlicnih potreb, se ocitno ljudje precej razlikujemo in ustvarjamo dolocene okoliscine ki niso na vedno primerne.

 

Ce otroka naucimo sprejemati, zaupati, postati aktiven optimist, je to morda dosti bolj pomembno kakor to, da zna prebarvat avto. Namrec s prvim, se bo drugega z veseljem naucil, s samo drugim, pa ni recemo da bo prvo kdajkoli osvojil in prevzel, v kolikor tega ni dobil ze v sami vzgoji doma. - mislim da se tega v izobrazbi otrok premalo zavedamo.

Je pa vprasanje koliko pri tem naj bi storilo solstvo in koliko sama druzina. In kje je pravzaprav potrebno zaceti spreminjati vredote te druzbe!? S predpostavko da je to sploh potrebno seveda. A zna to kdo odgovorit?

 

 

Bistveno vprasanje zame se vedno ostaja to, da ce zelimo v sole vnesti recimo temu vecje in boljse moralne kvalitete, neka razumna merila razumevanja cloveka itn... oziroma tistega o cem pise mgd - kdo pa bo to sploh ucil!?

Koliko pa je ljudi za katere lahko recemo da bi bili resnicno lahko ucitelji nasim otrokom?

Ali upamo in znamo zaupati otroke tudi ucenju tistega cesar sami nimamo, ne poznamo in ne razumemo?

[butl]

jebat ga bi reku Windscheid.

sej že dolžnostno upravičenje te posiljuje z roditeljsko pravico.

tko da agresivna mati in pijani oče sta interesno in namensko vezana s svojimi obveznostimi do cefizlja.

 

vi pa zdej tole fukate s predmeti pravnega razmerja, v katere se določeno nanašate na duhovne dobrine-vzgoja, izobraževanje, etc..

oz. vrednostne lastnosti iz katerih lahko drkaš razmerje družbenih moči, pravičnosti in tko naprej.

 

nabijte si na prsi pravovarstveni zahtevek pa bejžte kričat u švico zakva se minareta ne bo gradil.

eko, ker ste pizde za določen krog ljudi. morala in duhovni nauk, kaj je to Melkijad?

 

Ja. Sej. Kva je to?

 

[unis]

ah daj no novi rodovi? 40 let od ukinjenga apartheida, še živeča aristokracija in prodaja radiča na tržnici, 13stoletij pokristjanjevanja in žalitev za človeka, da te en kurac oštrofa z vodo in briše grehe, ki so splet okoliščin.

[Minnie]

ja, res, najprej v druzini

toda, nove rodove naj bi torej ucili moralno nesporni ljudje, kot sem razumel mgd-ja, a starsi to vedno niso. koliksen je smisel uciti najprej starse? ali to sploh zelijo, spremembe?

 

Uci se lahko samo tisti ki se zeli spreminjat. Ker ucenje zelijo. Kljub temu pa se vsi ucimo, samo odvisno kako veliko znanja pride v nas v dolocenem casu.

 

Neka mi nekdo poveda kakšen je kriterij po kome se nekoga može smatrati moralno nespornim? Starši morda to vedno nisu, ampak je v tem slučaju vseeno na njima da odločuju kome če prepustiti vzgoj svojih otroka.

Da ne citiram cel post, osebno, preostanek mi je všeč.

[free]

tocno o tem govorim.

v teoriji smo vsi bogovi, v praksi pa zal ne.

 

verjetno nobeno mentalno prericanje in znanje ne more nadomestiti ljubezni. tako ne more nicesar izven nas nadomestiti nas samih in nase notranjosti.

 

izobrazevanje ki ga potrebuje svet je iskanje samega sebe. nihce nas ne more prisiliti da iscemo sebe in odgovore znotraj sebe. lahko pa nam pomaga pri temu, da to morda primarno potrebo nadgrajujejo, negujemo, pokaze lasten vzgled, omogoca okoliscine itn.

ker pa ocitno clovestvo se vedno potrebuje iluzijo imamo to kar imamo. ce ne vidimo tistega kar je pred nasimi ocmi in v nas, izkusamo iluzijo da spoznamo da je iluzija. iluzijo potrebujemo zato da se zavemo da je ne potrebujemo.

sedanji izobrazevalni sistem ne uci zgolj prakticnih znanj, temvec tudi iluzije kot svete resnice. a kdo drug kot mi sami lahko odgrnemo to iluzijo. Kaksna je pri tem vloga starsa, ucitelja, druzbe pa je po moje precej kompleksno vprasanje, ce zelimo to prenest v neke okvirje zakonov, ucnih nacrtov ipd.

Mislim, da je izobrazevanje ena zelo velika odgovornost.

 

jst bolj neprizemljeno pisem ane, pa bi blo fajn da tudi uciteljice kaj na-pisejo o tem in potrebah otrok, mladih druzbe...

 

Neka mi nekdo poveda kakšen je kriterij po kome se nekoga može smatrati moralno nespornim? Starši morda to vedno nisu, ampak je v tem slučaju vseeno na njima da odločuju kome če prepustiti vzgoj svojih otroka.

[Brezo]

Vse religije v svojem bistvu učijo podobno. Vse razlagajo o moralnih stvareh in duhovnih stvareh glede na tisti čas ki so nastale. Ne pa mešat duhovnih naukov z religijo. Religije omejujejo človeka,nauki pa ne.

 

Najbolje bi bilo v šoli razložit velike religije na splošno in podat samo splošne stvari,seveda tudi s praktičnimi primeri. Potem naj se pa otrok sam odloči,ko bo dost star,kaj ga bolj zanima in se poglobi v detajle. Pri nas je pa zaenkrat kar dosti ljudi ki so sposobni osnovnega predajanja znanja. Specialistov je pa premalo.

 

Poznam primer iz neke šole v LJ, kjer kao učiteljica pred začetkom pouka ali pred testi z učenci naredi malo sproščanja in meditacijo na brzino. Vse skupaj 10-15 min. Dela pa z osnovnošolci nižjih razredov. Ne vem kako ji to uspeva glede na naš šolski sistem,ki večinoma ni naklonjen tem zadevam. Rezultat so boljši učni uspeh, mirnost, manj konfliktov, problemi se hitreje rešijo,večja družabnost,odprtost, optimistični pogled na svet,...

[free]

v celoti strinjam.

kako fajn ko z "malimi" stvarmi pokazemo ucinkovite metode.

Pa tudi to ni vedno enostavno. Namrec dogaja se, da nekdo izmed ucencen ni pripravljen sodelovati v takih postopkih ali, in pa ima drugacne potrebe.

[Brezo]

v celoti strinjam.

kako fajn ko z "malimi" stvarmi pokazemo ucinkovite metode.

Pa tudi to ni vedno enostavno. Namrec dogaja se, da nekdo izmed ucencen ni pripravljen sodelovati v takih postopkih ali, in pa ima drugacne potrebe.

 

Kakor sem nazadnje slišal od nje so tamali bili vsi za to zadevco. Na začetku jih par ni bilo glih zainteresiranih,ampak potem so se tudi oni vključil v to. Sevanje pozitivnih stvari od množice sčasoma naredi svoje-v pozitivni smeri seveda. So pa čisto preproste zadeve,sproščanje je malo globokega dihanja in vizualizacije,meditacija je pa na svetlobo. Brez primesi religije,tako da se tudi starši zaenkrat še niso pritoževali. Sicer pa podobne stvari priporočajo tudi psihologi in razne revije o zdravju. Še en plus za to stvarco. So pa mlajši bolj pripravljeni sodelovati kot starejši, niso še toliko obremenjeni z videzom,ljubezenskimi težavami in okolico.

 

Starejšim moraš pa malo razložit kakšno korist bodo imeli od tega. Zahteva se pa tudi drugačen pristop. So pa pri starejših probal isto+tai chi+malo samoobrambe in določenih for iz borilnih veščin. Ženske so bile full zainteresirane zlasti kako se obranit agresivnih tipčkov in stvari ki so povezane s samozavestjo in lastno samopodobo,tipčki pa tudi niso zaostajal,zlasti kakšni očalarji in tisti ki niso frajerji. Skratka tisti ki so najbolj verbalno na udaru od vrstnikov.Je pa še v poskusni fazi.

 

Je pa treba začeti razvijati pozitivne vrednote že od malega,da vzgojiš dobro družbo in s tem tudi zdravo državo. Izobrazba brez karakterja pa ni kaj dost vredna.

[free]

fajn

[xyz]

Super.

Upam pa, da to ne vodi v pasivnost in se vecje poglabljanje, temvec da so lahko zaradi tega se bolj aktivni v smeri bolsje morale clovestva.

Kaj so torej tvoji predlogi?

 

ni mi npr. jasno, od kod povezava pasivnost-poglabljanje (?). poglabljanje je, po mojem, neizogibno;

vsako poiskus zaviranja le-tega pa vodi v k raznoraznim oblikam dogmatičnosti,

kot npr. "A je dobro, B je slabo", četudi je A v določenih okoliščinah ali edina možna ali pa celo idealna "rešitev".

 

potem k pasivnosti. ja, pasivnost je vse preveč podcenjena in zaničevana.

veliko pozornosti se usmerja v aktivnost, vrednote so videne v aktivnostih,

med tem ko je pasivnost večinoma videna kot lenoba, depresivnost, brezkoristnost ali celo kot sovražnik t.i. napredka

zatorej bi bil moj predlog med drugim ta, da bi se bolj podpiralo pasivnost,

iz česar bi izšle med drugim rešitve k "banalnim problemom", kot je npr. varčevanje z energijo.

manj manj in še manj, ne zgolj več več in še več.

nekje vmes pa bi se spontano manifestiral naravni položaj posameznika.

[free]

Pasivnost mi je prisla na misel, ker si napisal, da bi bilo dobro da se vsakega izobrazevanja lotimo z doloceno skepso.

S tem se strinjam, pa tudi ne. Gre bolj za mojo ali pa tvojo ali nekoga predstavo o tem kaj bi to lahko pomenilo - vpeljati kot predpogoj ucnega nacrta skepso do tega ucnega nacrta recimo.

In jaz sem si v tej moji predstavi predstavljal to, da se nekdo pretirano ukvarja s tem kaj je prav uciti in kaj ne, torej s skepso do neke osnove splosnega ucnega nacrta, ob tem pa se ne bi spremenilo tisto kar je morda potrebno spremeniti cimprej. Zato sem te vprasal, ce bi ukvarjanje s posledicami skepse prineslo prevec pasivnosti.

Verjetn pa ti nisi imel v mislih tega ko si omenjal skepso ane!?

 

 

Ja, strinjam, samo ali potemtakem je umestno ucenje zgolj nekega prakticnega znanja? Ker sicer vse kar nekdo uci (in to ni vodeno od nekih visjih sil ali po domace skanalizirano tocno tisto kar neke osebe potrebujejo tocno v dolocenem momentu ali obdobju) zavira, ustvarja dogme recimo? Hipoteticno.

V tvoji teoriji potemtakem tudi taka odlocitev ne bi bila primerna, ce prav sklepam iz povedanega?

 

Torej kaj po tvoje storiti? Se ti zdi spreminjanje tega kar je, taksnega nacina ucenja kot je potrebno? (oziroma kot je ze mgd nacel temo). Torej NE da sedanji izobrazevalni ustroj prepuscamo zgolj spontani spremembi druzbe kot celote (in pa spremembi zgolj samo sebe), temvec da skupno ali individualno bolj osvescen posameznik na to spreminjanje vpliva tudi aktivno s spreminjanjem recimo ucnega nacrta? Napise njegovo mnenje in ga poslje g. ministru Luksicu v opombno, da mu odgovori kaj o njem misli, recimo

 

 

zanimivo, fajn si mi povedu

mogoce edino to, da samo razumevanje tega kaj pasivnost je, je pomoje precej razlicno razumljeno tudi glede na stanje zavedanja posameznika. To pa precej potrjuje tisto kar sem pisal nekje zgoraj, tudi kako kompleksen je ta sistem ucenja ce vzamemo skupaj vec razlicnih cloveskih okolij in potreb.

 

Vprasanje - ce otroke ucimo recimo nedelovanja, torej da se naucijo poceti nic in biti zgolj s seboj, ali to pomeni uciti jih pasivnosti? Ali to pravzaprav pomeni biti aktiven na drugacen nacin? Torej da jih ucimo in pomagamo ustvariti potrebo po tem, da drugace usmerjajo njihovo pozornost.

 

 

Si mi z vsem skupaj dal mislit, da kako je verjetno neizbezno splosni ucni nacrt kakrsenkoli sploh je, pravzaprav vedno do nekoga nepravicen. Ker imamo razlicne potrebe po tem kaj, kako, kdaj in v kaksnih okoliscinah naj nas "nekdo" izobrazuje. Tudi zato naj bi imeli torej demokracijo menda, da se skupno odlocamo o tem kaj potrebuje in kam naj gremo?

 

 

Iz tega nekak sklepam, da je nekak edini primerni ucitelj za nekega otroka njegov stars oziroma skrbnik. Torej tisti ki se neposredno znajde na otrokovi zivljenjski poti. Ni nakljucen in tudi vsiljen ne.

Torej, ce sem se rodil tem starsem, se imam torej od njih ocitno kaj nauciti. Ne bodo me vsilili drugim starsem ali v nek ucni sistem, ker bi to morda pomenilo drugacno pot od naravne predhodno zacrtane poti, recimo? No, ampak tudi slednje ne bilo nakljucje. Tko da sem gleda tega v dvomih.

V kolikor zivljenjske okoliscine prinesejo drugacne ljudi v moj krog bivanja, pomeni s tem avtomaticno nove ucitelje. In scasoma ima otrok nove potrebe, s tem pa priklice nove okoliscine za ucenje.

Ce pogledam se drugace; Verjetno smo mi sami in tudi celotna druzba tisti, ki z nasimi dejanskimi potrebami ustvarjamo situacije, okoliscine, svet okoli nas. Torej s tem tudi pogoje ucenja, ucitelje, ucno gradivo, ucno snov itn... torej glede na nase stanje zavedanja in potrebe, si ustvarjamo prostor za novo znanje. Vec ko bo resnicnega prostora za novo znanje in s tem nove pogoje, vec ga bomo ustvarili.

To neko skupno potrebo po znanju smo priklicali skupaj, zaradi skupne cloveske potrebe po doloceni stvari, znanju ali spremembi, oziroma zaradi dviga skupne zavesti katere steber je posameznik. (zato je posameznik pomemben in zato je ozavescanje posameznika pomembno).

In ta potreba clovestva se kanalizira skozi dovolj pripravljene posameznike (recimo kaksnega znanstvenika).

Primer: potrebujemo nov vir energije, katerega bo v obilju, hkrati bo lahko dostopen ter okolju neskodljiv. Clovestvo zaradi dviga skupne zavesti ustvari mocno potrebo in namen ustvariti motor ki bi na povsem enostaven nacin izkoriscal zrak za pogon vozil. In ta skupna potreba clovestva se skanalizira preko ideje nekoga, ki je dovolj usposobljen, odprt ter dobrih namenov. To dejansko pomeni da si nihce na tem svetu ne bi smel lastiti nobene ideje!!

Ob tem naletimo na nove izzive clovestva. Kako to prizemljeno idejo (torej sedaj avto na zrak ze imamo, a ga ne uporabljajo vsi, kljub temu da ga je ustvarila skupna zavest, ker smo pohlepni in ne delimo in ker nas je strah recimo) prenest v prakso preko vseh ustvarjenih sistemov delovanja, mehanizmov teh sistemov, v realnost na cloveku najbolj primeren oz. posten nacin.

Ezoterika uci o zakonu ekonomije in zakonu ljubezni, pa ne bi zdej o tem, ker nevem dost.

 

 

Oziroma kot sem pisal zgoraj, kdor se hoce spreminjati in uciti, mu bo verjetno uslisano. V kolikor druzba kot celota dejansko ne zelimo hitrejsega ucenja, se bomo ucili pac zelo pocasi in celo na zelo hudih izkusnjah, ki so plod preveckrat ponavljajocih se lekcij. Vzporedno s tem pa bomo ustvarjali in ustvarjamo tudi pogoje, sole, sisteme in okolje v katerem se bomo ucili.

 

Tolk za motivacijo

 

P.S.: blagor ubogim na umu

[xyz]

Ce pogledam se drugace; Verjetno smo mi sami in tudi celotna druzba tisti, ki z nasimi dejanskimi potrebami ustvarjamo situacije, okoliscine, svet okoli nas. Torej s tem tudi pogoje ucenja, ucitelje, ucno gradivo, ucno snov itn... torej glede na nase stanje zavedanja in potrebe, si ustvarjamo prostor za novo znanje. Vec ko bo resnicnega prostora za novo znanje in s tem nove pogoje, vec ga bomo ustvarili.

To neko skupno potrebo po znanju smo priklicali skupaj, zaradi skupne cloveske potrebe po doloceni stvari, znanju ali spremembi, oziroma zaradi dviga skupne zavesti katere steber je posameznik. (zato je posameznik pomemben in zato je ozavescanje posameznika pomembno).

In ta potreba clovestva se kanalizira skozi dovolj pripravljene posameznike (recimo kaksnega znanstvenika).

Primer: potrebujemo nov vir energije, katerega bo v obilju, hkrati bo lahko dostopen ter okolju neskodljiv. Clovestvo zaradi dviga skupne zavesti ustvari mocno potrebo in namen ustvariti motor ki bi na povsem enostaven nacin izkoriscal zrak za pogon vozil. In ta skupna potreba clovestva se skanalizira preko ideje nekoga, ki je dovolj usposobljen, odprt ter dobrih namenov. To dejansko pomeni da si nihce na tem svetu ne bi smel lastiti nobene ideje!!

Ob tem naletimo na nove izzive clovestva. Kako to prizemljeno idejo (torej sedaj avto na zrak ze imamo, a ga ne uporabljajo vsi, kljub temu da ga je ustvarila skupna zavest, ker smo pohlepni in ne delimo in ker nas je strah recimo) prenest v prakso preko vseh ustvarjenih sistemov delovanja, mehanizmov teh sistemov, v realnost na cloveku najbolj primeren oz. posten nacin.

Ezoterika uci o zakonu ekonomije in zakonu ljubezni, pa ne bi zdej o tem, ker nevem dost.

 

 

Oziroma kot sem pisal zgoraj, kdor se hoce spreminjati in uciti, mu bo verjetno uslisano. V kolikor druzba kot celota dejansko ne zelimo hitrejsega ucenja, se bomo ucili pac zelo pocasi in celo na zelo hudih izkusnjah, ki so plod preveckrat ponavljajocih se lekcij. Vzporedno s tem pa bomo ustvarjali in ustvarjamo tudi pogoje, sole, sisteme in okolje v katerem se bomo ucili.

 

Tolk za motivacijo

 

P.S.: blagor ubogim na umu

 

ozaveščanje posameznika je en od pojmov, ki so mi najprej pritegnili pozornost. ja, že glede na položaj posameznika ob rojstvu

so določeni talenti, ali pa vsaj potencijal le-teh, vnaprej določeni, npr. navade staršev, torej (=) genetska zasnova ter okolje.

skozi čas so tendence posameznika bolj in bolj vidne in temu primerno tudi talent.

je pa pač tako, da je človeštvo na neki točki razvoja izbralo določene smernice kot vodilne,

zatorej je pozornost usmerjena v glavnem tja. te smernice bi bile med drugim: efektivnost, produktivnost, avtomatiziranje, itd..

s tem ni v grobem nič narobe, situacija pa postane kočljiva, ko se pozabi, da to ni edini način...

je le ena od možnih poti (ki obstajajo istočasno) zatorej je lahko nekakšen posplošen pristop k izobraževanju npr. otrok precej fatalen,

kot si že sam napisal.

najsi znanstvenik, najsi menih -vsakdo ima določen odnos z naravo, ki ga obkroža.

in ja, vsaka od teh izkušenj je neločljiva od skupne zavesti -v tem smislu s strinjam, da je lastenje idej, oz. česarkoli,

zavirajoč faktor, kar se poduhovljenja vrednot tiče. s "poduhovljenjem vrednot" pa imam v mislih predvsem spoznanje,

da ena stvar oz. početje ni bolj ali manj vredna oz. vredno od druge oz. drugega ( oz. ).

v tem bi bila vsebovana omilitev dosedanjih vodilnih smernic, katere sem poprej omenil.

 

na tvoje vprašanje "kaj storiti "nimam splošnega odgovora, saj med drugim menim,

da je ravno v posploševanjih nekakšna nespoštljivost do posameznika in njega talentov.

vsekakor pa ne menim, da bi bilo potrebno zradirati vse, kar je bilo dotuhtano do dne dandanašnjega,

temveč, da je potrebno sodelovati (oz. integrirati),

ker so prav vsa dognanja in postopki iz preteklosti temelj sedanji miselnosti.

[Guest razlika]

Ker ima človek relativno neodvisnost, lahko dela dobra ali slaba dela z dobro ali slabo uporabo svoje relativne neodvisnosti, a rezultate teh del dodeljuje Bog in ne pogojene duše tega sveta.

 

Lahko se, kuje, kali, upogiba, načrtuje, obrača, tisoč in en način soobstoja in sodelovanja.... ampak na koncu dneva je tako. Ne da se bit večji od celote. In to zna bit zelo spokojno. In smiselno. Sistemi se lahko menjajo in z njimi seveda tud šolski sistemi ampak, spremenilo to ne bo ničesar. Ker ven iz lastne kože se ne da skočit. Nihče ne zgublja svoje avtentičnosti niti je ne pridobi kar tako, z nekim Novim prijemom.... pač, se ne da postat boljši ali slabši človek. Ni avtoritet. V smislu, če bi blo, ko bi, zakaj ni... ni. Vse je tako gosto prepleteno. Zato.