Potreba po moralni in duhovni izobrazbi v šolstvu

[free]

Ok, jst se nekak velik strinjam za vami vsemi, samo se vedno pa me zanima to, kaj mislite, ali torej zadeve prepustit situaciji kot je, nekemu spontanemu razvoju posameznika in s tem druzbe oziroma s tem tudi solstva in izobrazevanja; ali pa na situacijo kot je, kako drugace vplivati; torej zavestno, nacrtno, z namenom, whatever?

[Matjaž Bogdan]

Ok, jst se nekak velik strinjam za vami vsemi, samo se vedno pa me zanima to, kaj mislite, ali torej zadeve prepustit situaciji kot je, nekemu spontanemu razvoju posameznika in s tem druzbe oziroma s tem tudi solstva in izobrazevanja; ali pa na situacijo kot je, kako drugace vplivati; torej zavestno, nacrtno, z namenom, whatever?

 

Ojla Free - tisto kar sem poudaril, je moje mišljenje na tvoje vprašanje...izključil sem pa šolstvo in izobraževanje, ker z dvigom zavesti posameznika / po svobodni izbiri in volji/ se spreminja tudi družba, s tem pogojeno pa počasi verjetno tudi šolstvo in izobraževanje. Sam bi pustil vse v kontekstu odločitve posameznika, ker -kar nekomu sede, drugemu ne bo....Tako da nek koncept / razen osnovne moralne/ duhovne izobrazbe v npr. šolstvu ne bi šel skozi, ker vsaka "obvezna" zadeva je "obvezna" in v mnogih vzbudi kljubovanje, odpor itd...Se pa strinjam, ne vem kdo je to napisal, mislim, da Brezo, da bi lahko šlo za nekakšen izbiren predmet ali kaj podobnega - v okviru izobraževanja,kar bi seveda dalo prosto izbiro. Sicer tukaj sam ne bi tole izražal z duhovno izobrazbo, bolj kot splošno pripravo otrok / mladostnikov/ na življenje in vseh notranje-zunanjih konfliktov ter čustvenih dojemanj v preventivnem smislu, obenem pa možnost / seveda spet svobodna izbira/ podajanja osnovnega osrisa- namena bivanja itd. Finta je, da nas šole naučijo le racionalnega, logičnega, analitičnega koncepta, ne delajo pa ničesar na čustvovanju, ki je v človeku mnogo bolj prioriteten faktor preživljanja- ali bo to kvalitetno ali ne. Čustvovanja nas ne uči nihče .....na žalost. Zame to ni priprava na življenje, pa lahko kdo govori kolikor hoče o karmi, o nujnem delu skozi trpljenje / budizem itd/ .... Mnogo zla bi se dalo preprečiti pa se ga ne....zakaj?? zaradi boga, karme ali zaradi ljudi - družbe?

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[free]

zelo fajn

tudi sam sem podobnega mnenja, ker vidim da mnogim te priprave na zivljenje precej manjkajo.

razumljivo so starsi vzgajali v racionalnosti, ker je bil to cas v katerem je racionalnost dozivljala svoj visek nekak. Pa tudi odlocitve clovestva na katerih danes temelji v bistvu se, so bile zelo pomembne.

 

Mislim da sta osnovna morala in duhovna izobrazba lahko precej razlicno razumljen pojem.

Tudi to kaj so potrebne in priporocljive smernice vzgoje in izobrazevanja, ki bi otroke postavile v primeren in zdrav odnos do sebe in okolja.

Tako je nekak zlo vse povezan. Vec ko bo nase zavesti, bolje bomo tudi te smernice primerneje zacrtali.

 

Kaj pa so konkretno po vase te smernice in priprave na zivljenje?

Kako bi to izgledalo v praksi? Kaj jst vem recimo: Namesto 8 ur matematike na teden, bi jih otroci imeli 6, tisti dve pa bi zapolnili z izobrazevanjem o custvih, kaj to custva so, kako reagirati v taksnih ali drugacnih okoliscinah zivljenja itn? Ali bi rajsi ti dve uri namenili nekemu prakticnemu delu odnosov, pogovorom? Recimo kako se pogovarjati, kako nekoga poslusati? Zakaj je to sploh pomembno itn. Ali pa bi ti dve uri namenili meditaciji in poglabljanju v spoznavanje samega sebe? Posledicno pa bi s tudi ostale okoliscine zacele bolj spontano in hitreje razvijat, odvijat?

Ja, to bi blo fajn!

 

Ali imamo ucitelje ki so primerni za pripravo otrok v tej smeri?

Ali je kdo tukaj za to, da ustvarimo predlog ucnega sistema?

 

So pa tudi vprasanja o tem, kdo to v resnici potrebuje, ali otroci res to potrebujejo? Ali to bolj potrebujejo odrasli, ki se teh potreb po neki dodatni vzgoji sele bolj zacenjajo zavedati?

Mogoce bi moral najprej na to in temu podobna vprasanja odgovort? Kaj res otroci potrebujejo!?

Ali je tisto kar otroci dejansko sprejemajo, jih zanima vedno merilo zato kar tudi potrebujejo?

 

... razen osnovne moralne/ duhovne izobrazbe v npr. šolstvu .

[*glas*]

https://www.youtube.com/watch?list=RDWVCTqgrFIPs&v=WVCTqgrFIPs

 

 

https://www.youtube.com/watch?list=RDWVCTqgrFIPs&v=WVCTqgrFIPs

 

 

 

 

https://www.youtube.com/watch?v=ntdYxqRce_s

[Zala_]

Jaz mislim, da so tega potrebni bolj odrasli, otrok se nauči moralnega in duhovnega preko zgleda. Dejstvo je, da ure matematike pač niso samo ure matematike... Problem je bolj, da presoja odraslih oseb (učiteljev), dostikrat ni moralna oz. ni takšna, da bi spodbujala duhovnost, moralnost... Nekaterih stvari se ni smiselno učiti posredno, ampak v situacijah, ki nastajajo... zato pa ne rabiš posebnega učnega načrta, ampak relativno zdrave osebe, ki delajo z otroci... moje mnenje pač... aja nisem vsega brala, tko, da je mogoče off topic

[mačky]

Saj neke vrste duhovno vzgojo ima Waldorfska šola, naj bi imeli. Na faksu sem imela seminarsko o tem (pedagoška fakulteta) in ker mi je bil pristop všeč, mi je mentorica zavrnila seminarsko nalogo, dokler mnenja nisem spremenila v nasprotno od tega... kar pa v bistvu ni bilo moje mnenje. In potem vem, da sem tako dolgo zavlačevala dokler mi nibilo nujno treba naredit izpitov, ki sem jih mogla, da mi ne bibilo treba vračat štipendije. Že takrat sem se odločila, da v šostvu ne mislim delat. In mi tudi ni bilo všeč, ker mi ni všeč ceoten šoski sistem. Sem pa imela možnost potem delat na Waldorfski šoli, ampak takrat sem imela že čist drugo vizijo zase. Zdaj hodijo tja od prijateljice hčerke. Sicer ne vem kaj si naj mislim, kako res vse skupaj deluje in to zavijanje v vato. Poznam še neko punco, ki hodi na srednjo Waldorfsko in je hči enega bogataša. Vrednote, ki jih ima nek otrok privzgojene, izvirajo iz družine. Šola nima skoraj nič vpliva. Svet ni lep in prijazen, mene zanima kako se bodo taki otroci soočili z izzivi resničnega življenja. Program pa sploh ne vem kakšem je v podrobnosti, imam občutek da se te privat šole malo prilagodijo pričakovanjem staršev. In da si pol niti ne bi upali preveč poudarka dat na duhovnost, ker ne vem - sem da otroke več ljudi, ko daleč od tega da so sami kakorkoli poduhovljeni, ravno obratno.

[Iknee]

Pred leti, ko sem se vrnila iz ZDA, sem iskala službo in sem se prijavila tudi na razpis na Waldorfsko šolo (učenje bio). Že prej sem bila kar seznanjena s filozofijo Rudolfa Steinerja, pa tudi o šoli sem kar nekaj vedela, ker so me zanimali "alternativni" pristopi v šolstvu - tudi jaz sem imela seminarsko iz tega po faksu na pedagoško andragoškem izobraževanju (izbrala sem nevtralen pristop - primerjalno s plusi in minusi enega in drugega in nisem imela kakih posebnih težav, so pa očitno vzeli mojo seminarsko z rezervo in ji dali oceno osem, kar je bilo relativno nizko). Na pogovoru za službo na waldorfski so mi pustili pa izrazito neugoden vtis, pa tudi jaz najbrž njim. Tja sem šla s prepričanjem, da bo pogovor potekal v komunikativnem, ustvarjalnem vzdušju, da jih bo zanimal moj odnos do narave in človeka v njej in kaj lahko nudim učencem in kako bi to združili v koncept Waldofske šole... Nič od tega. Zanimalo jih je samo to, ali sem dovolj poslušna in gnetljiva, da bom slepo sledila vsemu, kar mi bodo rekli, kaj bom učila in kaj lahko nudim učencem pa itak nima veze. In ker nisem bila, so se že na tem pogovoru čutila neskladja in napetosti in seveda me niso povabili k sodelovanju. Kar se duhovnosti tiče, pa meni ta šola ne deluje nič kaj duhovno, furajo eno ideologijo, ki se je držijo kot pijanec plota. Ne trdim pa, da nekateri njihovi pristopi niso fajn in učinkoviti pri vzgoji in učenju. Kot celota mi pa ni.

[mačky]

Iknee, ja jaz sicer nisem bila na razgovoru, ampak poznam eno osebo, ki me je v bistvu povabila k sodelovanju, ki ne vem kako bi temu rekla, je v svoji karieri precej dosegla in je pri teh stvareh zraven. Mene moti pri teh ljudeh to, da so ambiciozni zaradi nekih bolj sebičnih interesov. Jaz sem itak premalo. Sem šla gledat strani teh šol, vse je tako skomercializirano napisano. Te mine. Drugače pa delajo zanimive stvari, vidim pri hčerki od prijatekjice. Imajo več možnosti odkrit svoje interese, ampak teh moźnosti imajo itak premožnejši več, žal. Prijateljičina hči ima srečo, da je tam, ker pač ne spada v tisto "elito" je pa res ful poseben otrok, res nadarjena na nekaterih področjih. Ponavadi otroci ne dobijo toliko pozornosti od mene, sem bolj za živali in res npr. tega ne bi kar tako rekla. Npr. se pa učijo igrat na razne inštrumente, ne da se res naučijo, samo da vidijo če je to to. Ker violine se pač ni možno v 1 mesecu naučit. Kdo bo pa kdaj bekaj do popolnosti znal, je pa drugo vprašanje. Npr. za igranje inštrumenta je potrebno ogromno samodiscipline in tudi za kako drugo stvar. Od duhovnosti nič, od znanja nič, tam se imajo samo mogoče malo lepše kot drugje, se jih zavija v vato, ostajajo v neki coni udobja. Je pa res, da javna šola je pa še mogoče slabša v tem trenutku. Sreča da nimam otrok, bi bila kar težka odločitev.

[Zala_]

Saj neke vrste duhovno vzgojo ima Waldorfska šola, naj bi imeli. Na faksu sem imela seminarsko o tem (pedagoška fakulteta) in ker mi je bil pristop všeč, mi je mentorica zavrnila seminarsko nalogo, dokler mnenja nisem spremenila v nasprotno od tega... kar pa v bistvu ni bilo moje mnenje. In potem vem, da sem tako dolgo zavlačevala dokler mi nibilo nujno treba naredit izpitov, ki sem jih mogla, da mi ne bibilo treba vračat štipendije. Že takrat sem se odločila, da v šostvu ne mislim delat. In mi tudi ni bilo všeč, ker mi ni všeč ceoten šoski sistem. Sem pa imela možnost potem delat na Waldorfski šoli, ampak takrat sem imela že čist drugo vizijo zase. Zdaj hodijo tja od prijateljice hčerke. Sicer ne vem kaj si naj mislim, kako res vse skupaj deluje in to zavijanje v vato. Poznam še neko punco, ki hodi na srednjo Waldorfsko in je hči enega bogataša. Vrednote, ki jih ima nek otrok privzgojene, izvirajo iz družine. Šola nima skoraj nič vpliva. Svet ni lep in prijazen, mene zanima kako se bodo taki otroci soočili z izzivi resničnega življenja. Program pa sploh ne vem kakšem je v podrobnosti, imam občutek da se te privat šole malo prilagodijo pričakovanjem staršev. In da si pol niti ne bi upali preveč poudarka dat na duhovnost, ker ne vem - sem da otroke več ljudi, ko daleč od tega da so sami kakorkoli poduhovljeni, ravno obratno.

Jaz mislim, da ima lahko ena oseba, ki je "na mestu", npr.: en učitelj, vzgojitelj... lahko pri otroku ključno vlogo in bistveno zmanjša "škodo", ki jo je naredila "domača vzgoja"... sam koncept/sistem ni tako zelo pomemben....Lahko je sistem super, ampak nekatere stvari niso odvisne samo od tega.... oz. ne zaživijo brez oseb, ki bi to res živele...

[jakec]

Sem nov na forumu, zato lep pozdrav vsem. Moje razmišljanje: etika in morala vsekakor spadata v šolski izobraževalni sistem, duhovnost pa je globoko individualna stvar vsakega posameznika, zato jo morajo otroku privzgojiti starši. Ne morem si predstavljati, kako bi ob različnih pogledih in različnih praksah duhovnosti to lahko poučevali v šolah, da nebi prišlo do zlorab, poskusov pranja možganov in podobnega. Še najbližje duhovnosti, kar bi lahko bil del izobraževalnega programa, je neko splošno znanje o vseh pomembnejših svetovnih religijah, njihovih naukih, razlikah med njimi in njihov vpliv na zgodovino. Ne vem sicer, kdo bi bil primeren za predavanje takega predmeta, sem pa prepričan, da to nebi smeli biti duhovniki, ali pripadniki drugih verskih institucij.

Se pa zavedam, da žal tudi vsi starši niso sposobni vzgajati otrok v duhovnosti, saj so, npr. tako kot duhovniki, preveč zaverovani v svoj pogled duhovnosti, niso, ali celo ne želijo, v otroku vzpodbujati volje do iskanja svoje poti, jim stati ob strani pri tem iskanju, tudi v primerih, ko se ti oddaljujejo od vere svojih staršev. Zato prihaja v pogledu duhovnosti žal tudi s strani staršev do zlorab otrok. Po moje je ena takih zlorab pri kristjanih že krst. Mnogi ga jemljejo zgolj kot tradicijo, pri tem pa se premalo zavedajo, da z njim otroka vpišejo med kristjane, pripadnike neke vere in ti bodo pozneje imeli kar precejšnje probleme, če bodo iz te vere želeli uradno izstopiti. O pripadnosti neki veri, bi se po moje moral vsak odločati sam, starši ga lahko s pravilno duhovno vzgojo pri tej odločitvi le usmerjajo, za tako odločitev pa mora biti človek zrel, torej vsaj polnoleten. Zato bi morali biti vsi zakramenti, oziroma drugi obredi sprejetja neke vere, opravljeni šele pri polnoletnosti.

Popravljeno 30. oktober 2016 -> jakec

[gold]

ja, in cerkev bi po prvi generaciji sistema odločitve v polnoletnosti seveda propadla

aleluja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[jakec]

Enkrat lahko pride do odločitve, da se bodo vse verske skupnosti financirale izključno iz prispevkov svojih članov, torej bo uvedena nekakšna članarina, Potem bojo hitro začeli iskat stare krstne knjige in svoje izgubljene ovčice in takrat ne bo vseeno, ali je nekdo krščen, ali pač ne.

[gold]

ne plačaš članstva in te ven ruknejo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Jeti 1]

saj, kakšno izobraževanje o etiki in morali bi bilo v našem šolskem sitemu zelo dobrodošlo

[gold]

saj, kakšno izobraževanje o etiki in morali bi bilo v našem šolskem sitemu zelo dobrodošlo

in nadalje, vojaški škornji.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Jeti 1]

tudi brez vojaških škornjev bi šlo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ... če bi znali misliti in odločati s svojo glavo

[mačky]

Ne vidim problema, da ne bi vpeljali duhovnosti v šolo, saj o veri se tudi učijo na čisto objektiven način. Pa npr. Waldorfska šola temelji na duhovnosti, to je njeno bistvo. Pa so ji to bistvo odvzeli, mogoče res ne v celoti. Ker res čist v 0 ne poznam stvari, da bi lahko rekla.

[butl]

Prouzaprou poučujejo duhovnost. Poučujejo, da si odgovoren za to, kar delaš, poučujejo solidarnost, sočutje, sprejemanje, razumevanje....

Ne tolk, kt bi blo dobr a ne, ampak, nekej pa. In to je duhovnost. Vsaj en del nje.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[mačky]

mešaš duhovnost in religijo ... v šolah poučujejo religijo, duhovnost pa nima ničesar s tem ... religija ubija duhovnost ...

Nisem pomešala, vem, dala sem za primerjavo...

[Rožica I]

V Waldorfski šoli približajo otrokom predvsem duhovnost- hvale vredno v tem obdobju najslabšega šolskega sistema ever. Pozna se na otrocih, vidim vsakodnevno primerjavo. Ne trdim, da državne šole, vsaj nekatere, ne delajo na tem in to kar uspešno, vendar waldorfski otroci živijo duhovnost od najnežnejšega obdobja. Seveda, brez takšne vsebine v domačem okolju, je vse skupaj samo na pol.

Posebej imajo v višjih razredih OŠ Religijo in etiko, duhovna komponenta pa je prisotna že od jaslic naprej.