kako naprej ko zveza postaja neznosna?

[mayan]

te ne morm citirat ,ker pises v moj post not.

 

Aja, zdaj pa je tvoj ?

 

Sorry, nisem vedela, sem prvič odgovarjala tako. Kaj se da nardit? Pa daj vseeno kaj napisat, jutri preberem.. lp

[free]

ja, pises v moj citat ane

kaj se da naredit.. da se citirat posamezni odstavek oziroma odgovor. samo vec casa vzame. recimo iz celotnega citata naredis vec citatov. in pod ali nad vsakim citatom odgovarjas s tvojim citatom.

kar pomeni, da lahko tvoje citate citira spet nekdo drug. V tem primeru kot je sedaj, pa tega ne more. Torej pomeni da se lahko vkljuci v debato tudi tretji, peti, stoti, ce zeli.

 

kul hvala za pogovor.

Aja, zdaj pa je tvoj ?

Sorry, nisem vedela, sem prvič odgovarjala tako. Kaj se da nardit? Pa daj vseeno kaj napisat, jutri preberem.. lp

[butl]

Krhka:

Kolk sem razumela: Butl. Da pač pod nujno morš razčistit, da je zmeraj v teb nekaj narobe, da je zmeraj nek vzrok, ki ga moraš raziskat, ker te čaka za naslednjim vogalom ista lekcija. Jaz pa verjamem, da ni treba tako. Vedno bolj verjamem, da je bolje pustit situacijo, če ne razumeš stvari, ker če jih ne, ni pravi čas. In tud menim, da imamo moč spreminjanja s spoznanji, uvidi, ampak pol je treba tud dejansko kaj nardit, da se sprememba zmanifestira tud odzunaj.

 

 

Če mene nekej boli, se vprašam kaj in zakva. Sej ne da bi kuj najdu odgovor /al pa/, sem pa pozoren. In če sem pozoren, če iščem, pol se koščki sestavljajo...in enkrat sestavjo. In slikca se razkrije. Včasih hipno, kt uvid, včasih pa že prej, sicer megleno, ampak v to smer. Ampak to, a je hipno al ni, sloh ni važn. Bistvo je, da če se delam, da bolečine ni, če se ji izogibam, če se ne ukvarjam z njo... ne izgine, ni uvida, ni spoznanja. Do uvida, spoznanja, izginotja bolečine /česarkol/ pride samo če prej kej delam. Je konec al pa del enga procesa. Če procesa ni, se tud nč ne zgodi.

 

A ti verjameš al ne, je itak tvoja stvar. Ker skupaj z verjetjem, zaupanjem, zanikanjem, begom, spopadom...s kterokol tvojo izbiro, odločitvijo...prevzameš tud posledice.

 

Če je posledica tvojga "bo že" tvoja osebna sreča, mir, harmonija, oziroma tist, kar ti želiš, po čemer hrepeniš in kar naj bi bil tvoj cilj.... pol je tvoj "bo že" izvrstna izbira, najboljša zate in, ej, jst sem prvi, ki ti čestitam. Iz srca.

Ampak men se "bo že" ne obnese in tud nobenmu, ki ga poznam, kar pa ne pomen, da ta izbira ni dobra za koga, ker jst poznam mal ljudi.

 

[mayan]

Pa saj isto govorimo..

 

Recimo, ko gremo spat npr. imamo sposobnost odložit vse tvoje skrbi in pozornosti in se pravi zaspati. Je kot bi rekli v noč: bo že in verjeli v dobro jutro. Ali pa še to ne. Lahko spustimo torej.

 

In zato mislim, da kdaj pa kdaj priznati, da nam je vseeno, biti svoboden v sebi terja večji pogum kot pa zmeraj delovati zaskrbljeno in samoizpraševalno. Sebe tako kot drugega lahko jemljemo nek čudež življenja in ni treba zmeraj iskati vzrokov za vsako naša dejanje ali bolečino. Tud če nečesa ne razumemo, se lahko s tem sprijaznimo. Ker kdo pa pravi, da ko enkrat doumeš nekaj, da si dokončno doumel. Te vsebine se namreč konstatno spreminjajo. Lahko da tako samega sebe okol prinašamo z določanjem vsebine oz. pomena dogodkom.

 

Jaz svojo bolečino že poznam. Je bolečina zapuščenosti recimo. Pa so bili uvidi in spoznanja, pa se vseeno vedno znova prikrade. In takrat ne rabim vrtat po sebi oz. nima smisla, ker vem, da je stara znanka, kateri sem dala dovolj širok spekter. Se izjočem in ji pustim, da lahko pač gre, kdaj bo. Ker reševat ni kaj, neposrednih odgovorov ni...

 

Včasih nam pa mora biti vseeno, ker drugače ne bi preživeli.. in drugače niti ni prostora za ljubeče občutke.

 

Za to navijam zadnje čase.

[butl]

 

 

Prou. Kr.

 

Jst mam pa rajš ugodje kt bolečino.

 

[free]

...sej to usi pravjo, potem ko jim razlozim/o/jo malo bolj.

 

bi reku da posplosujes. zakaj to mislim:

ce terja vecji pogum je odvisno od posameznika znotraj izziva. recimo: sprejeti odgovornost je lahko bolj svobodno dejanje kakor pa spustit vse in it "kao" neobremenjeno dalje. Lahko pa je kdaj bolje spustit vse, si pustit cas za odlocitve, notranje vzgibe in se nato odlocit, ce se nam to zdi potrebno... mislm, moznosti je morda neskoncno.

Torej je odvisno od posameznika, odnosa, nemena, lekcije, okoliscine...kaj pomeni bolj pogumno, bolj svobodno in bolj primerno odlocitev v dolocenem trenutku v odnosu do dolocene okoliscine in lastnega procesa znotraj tega. pomoje.

In neprimerno se mi zdi ukalupljat neka posplosevanja kot kaj je tezje in kaj ne.

Enemu je tezje vztrajat in iskat resitve znotraj zivljenjskih izzivov in tako rasti. Drugemu ali celo istemu v nekem drugem obdobju ali situaciji, pa je izziv da spusti, ker je prevec zapel, se vezal, izgubil sebe. namen, bistvo nekak, recimo, In s tem ko spusti, raste na dolocenem nivoju.

Pravzaprav se vsakodnevno odlocamo na podlagi vsakodnevnih in drugih okoliscin.

 

Smo zanimivi ane

 

ja, sej, nihce ti ne oporeka slednjega tukaj.

 

Pa saj isto govorimo..

 

Recimo, ko gremo spat npr. imamo sposobnost odložit vse tvoje skrbi in pozornosti in se pravi zaspati. Je kot bi rekli v noč: bo že in verjeli v dobro jutro. Ali pa še to ne. Lahko spustimo torej.

 

In zato mislim, da kdaj pa kdaj priznati, da nam je vseeno, biti svoboden v sebi terja večji pogum kot pa zmeraj delovati zaskrbljeno in samoizpraševalno. Sebe tako kot drugega lahko jemljemo nek čudež življenja in ni treba zmeraj iskati vzrokov za vsako naša dejanje ali bolečino. Tud če nečesa ne razumemo, se lahko s tem sprijaznimo. Ker kdo pa pravi, da ko enkrat doumeš nekaj, da si dokončno doumel. Te vsebine se namreč konstatno spreminjajo. Lahko da tako samega sebe okol prinašamo z določanjem vsebine oz. pomena dogodkom.

 

Jaz svojo bolečino že poznam. Je bolečina zapuščenosti recimo. Pa so bili uvidi in spoznanja, pa se vseeno vedno znova prikrade. In takrat ne rabim vrtat po sebi oz. nima smisla, ker vem, da je stara znanka, kateri sem dala dovolj širok spekter. Se izjočem in ji pustim, da lahko pač gre, kdaj bo. Ker reševat ni kaj, neposrednih odgovorov ni...

 

Včasih nam pa mora biti vseeno, ker drugače ne bi preživeli.. in drugače niti ni prostora za ljubeče občutke.

 

Za to navijam zadnje čase.

[Marsa]

nisem vsega brala, vendar sklep iz samega naslova teme: ko je zveza taksna, da jo imenujes neznosna, se je najbrz tega ze toliko nabralo, da je tezko it naprej - v isti.

 

srecno!

[free]

okvirno:

preprosto. nastali konflikt v temi, je povrsno nastal zaradi tega, ker nekateri zagovarjajo takojsno prekinitev zveze, drugi pa se ne opredeljujejo v tem kot edinem moznem nacinu in dajejo moznost razlicnim odlocitvam.

 

ja, sej, je neznosna. smo omejeni, imamo meje.

vseeno pa ocitno se ni "tolk" neznosna, da se/nas sprasuje. ko bo vedla, potrdite ne bo vec potrebovala.

takrat pa se bo tudi njen proces ce temu tako recem, morda koncal.

 

nisem vsega brala, vendar sklep iz samega naslova teme: ko je zveza taksna, da jo imenujes neznosna, se je najbrz tega ze toliko nabralo, da je tezko it naprej - v isti.

 

srecno!

[free]

strinjam. nakljucij ni. kar sem tudi povedal s tem, ko sem rekel, da je tema morda celo bolj namenjena cemu drugemu kot le soni. al p tut ne. ne vemo ane.

to pa se ne pomen da se s tem kar je napisala naj tudi strinjam ane.

 

he he, mam zdele mam se tv zraven prizgan, ko tole pisem, in je ravno nekdo povedal: lazje izgubit deset zensk, kakor eno obdrzat!

aja, oddaja piramida. za in proti cepiti se.

 

duhovnezi in pozitivci! - a to so samo nekateri al kako?