Miti o ljubezni

[yourdream]

Pred kratkim sem zasledila ta intervju z Zoranom Milivojevićem, avtorjem knjige Formule ljubezni in se mi je zdel zanimiv, za marsikoga pa tudi provokativen! Govori o tem, da je predstava o ljubezni in partnerstvu, ki jo imamo na zahodu (v zadnjem stoletju) in ki temelji na zaljubljenosti, samo ena od številnih možnosti in morda niti ni najboljša, saj je zaljubljenost zaslepljenost in iz tega si pač ne moremo zgraditi življenja!

Kogar zanima naj prebere članek, razloži vse boljše kot jaz!

 

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042333960

 

Mene osebno je pri tem konceptu, ki ga predlaga avtor, motilo predvsem privzgajanje spolne vloge, saj menim, da se mora človek najprej razviti kot celostna oseba, šele potem je sposoben resnične povezave s partnerjem. Če nekoga potrebujemo, še ni enako kot če ga ljubimo. Tak koncept tudi izključuje možnost istospolnega partnerstva.

 

No ampak sicer ponuja nekaj zanimivih zamisli! Se strinjate? Morda vse to že veste? Ali se vam zdi totalno zgrešeno?

 

 

[free]

Ja zanimiv clanek, sem ga ze bral.

 

- naslov je sicer nekako napacen. Je preposplosen (zaljubiti se je odvisno koliko in kako, v kaj).

Mislim, da se tudi custveno zreli ljudje lahko zaljubijo. Vsi smo do ene mere zreli in do ene nezreli. Mislim celo, da je zaljubiti se privilegij, ki ga lahko izkusi oseba, ki to dopusca in ustreza predpogojem tej moznost. Gre za energijo in tudi zaljubljenost ima svoj energetski izvor in verjeto odpira dolocen/e energetski/e center. Seveda pa je vprasanje osebe, koliko bo ali je pri tem zavestna. Kajti, ce nam je lahko vsec cvet, zakaj nam ne bi bila lepota neke zenske. V tem namrec ne vidim necustvenosti.

Mislim pa, da dr. Milivojevic to imenuje narcisoidnost? Ali sem primerno razumel?

 

- Tole je zelo zanimivo, citiram:

"...Ko pridejo ti ljudje zaradi ponavljajočega se vzorca po nasvet, se skoraj vedno pokaže, da za to obstaja razlog. Na primer: tisti, ki si ne izbere partnerja, ki mu že na začetku izkazuje simpatijo in toplino, pogosto tega ne stori zato, ker to samo po sebi "pomeni", da sam ni dovolj vreden. Če bi bil, si oni zagotovo ne bi izbral njega. Zato si rajši izbere "izziv".

torej, pomeni da primanjkuje samospostovanja, ali ljubezni do sebe?

 

 

Mi je pa zanimiv en komentar bralke spodaj, citiram:

"Zaljubljenost nas samo onesreči, ker ne vidimo realano in pričakujemo preveč."

No, s tem se ne strinjam. Zaljubljenost lahko osreci, ce se ne vezemo na obcutke, temvec le pustimo biti zaljubljen, srecen v tem obcutku, energiji, privilegiju.

[Čuško]

Men osebno je zaljubljenost eden izmed boljših občutkov, ki sem jih doživljal do sedaj v življenju. Pa zaradi mene, če je še tko zgrešena in nezrela. Glavno je da se maš fajn. Pa tista poplava občutkov...

[free]

En ... : Ali je zaljubljenost odgovorna? Oziroma: Ali je prepustiti se zaljubljenosti odgovorno pocetje?

[Alan_New]

Govori o tem, da je predstava o ljubezni in partnerstvu, ki jo imamo na zahodu (v zadnjem stoletju) in ki temelji na zaljubljenosti, samo ena od številnih možnosti in morda niti ni najboljša, saj je zaljubljenost zaslepljenost in iz tega si pač ne moremo zgraditi življenja!

Uau, tip je odkril toplo vodo.

 

En ... : Ali je zaljubljenost odgovorna? Oziroma: Ali je prepustiti se zaljubljenosti odgovorno pocetje?

Ja, je, če si pri tem zavesten. Pa tudi če nisi zavesten, nosiš odgovornosti svojega početja.

 

Drugače pa je tem o ljubezni cel ocean.

[Minnie]

Zanimljiv je čovjek, taj Milivojević. Ima jedna stvar koja me zbunjuje. Milivojević kaže da se emocionalno zreli ljudi ne zaljubljuju. Ona je razumljiva samo za dob dozrijevanja. U uvodu pak piše da ljubav uvijek počne sa zaljubljenošću. Ili je to kriva interpretacija novinarke, ili on sam sebi upada u riječ.

[free]

Da.

Mogoce pa tisti, ki ljubi, je lahko vedno znova in znova in znova zaljubljen....

...

Zaljubljenost mine in potem se vidi na čem stojimo mi in naša zveza. In prav zaradi poplave nepravih občutkov so kasneje nekateri v šoku.

 

Da, isto je mene zbunilo; ali kad sam malo bolje procitao - ono prvo je pisano kao stereotip - kako "ne valja", kako ljudi misle, sto misle o ljubavi. A nadalje to objasnjava.

Znaci nedostaje: -

citiram:

Ljubezen je največja vrednota na svetu. Če je ljubezen prava, se mora nenehno čutiti. Prava ljubezen je popolno predajanje. Vedno se začne z zaljubljanjem. Prava ljubezen bo ljubljeno osebo spremenila. (

-

) To je le nekaj od splošno razširjenih predstav o ljubezni,...

Zanimljiv je čovjek, taj Milivojević. Ima jedna stvar koja me zbunjuje. Milivojević kaže da se emocionalno zreli ljudi ne zaljubljuju. Ona je razumljiva samo za dob dozrijevanja. U uvodu pak piše da ljubav uvijek počne sa zaljubljenošću. Ili je to kriva interpretacija novinarke, ili on sam sebi upada u riječ.

[free]

Ja,... jst ne trdim sicer, bolj ugibam. Zdi se mi da je lahko oboje prisotno.

Ob tem je torej logicno vprasanje: Ali je ljubezene lahko razlicno mocna, globoka?

Namrec, mogoce pa je v neki globoki ljubezni drugace, kakor manj globoki? A je to mozno?

[Brezo]

Milivojevič je napisal nekaj podobnega kot učijo razni guruji in duhovni učitelji. Je pa to kar opisuje on samo majhen del tega kar naj bi ljubezen bila. Ločit je treba kaj je posesivna ljubezen....stopnje vmes....brezpogojna ljubezen.

 

Zlasti brezpogojna ljubezen deluje iz nivoja duše kar je višji kot so čustva in misli. In ko deluje iz tega nivoja potem sploh ni več nobenih negativnih čustev....skratka nobenega strahu, poželenja, strasti, jeze....samo ljubezen, dajanje, toplina, milina.......Ta občutek lahko zaznajo tisti ki meditirajo al pa kaj podobnega, ampak samo za trenutek, par minut....odvisno koliko časa so sposobni obdržat odprt srce. Ampak to sem itak že omenjal pri drugi temi.

[Alan_New]

Ločit je treba kaj je posesivna ljubezen....stopnje vmes....brezpogojna ljubezen.

V pogojno ljubezen ne verjamem, pridevnik "brezpogojna" se mi zdi popolnoma odveč. Kot da bi rekli mokra voda.

[Minnie]

Da, isto je mene zbunilo; ali kad sam malo bolje procitao - ono prvo je pisano kao stereotip - kako "ne valja", kako ljudi misle, sto misle o ljubavi. A nadalje to objasnjava.

Znaci nedostaje: -

citiram:

Ljubezen je največja vrednota na svetu. Če je ljubezen prava, se mora nene

hno čutiti. Prava ljubezen je popolno predajanje. Vedno se začne z zaljubljanjem. Prava ljubezen bo ljubljeno osebo spremenila. (

-

) To je le nekaj od splošno razširjenih predstav o ljubezni,...

 

Ljubezen je največja vrednota na svetu.

Nigdje u intervjuu nisam našla nešto čime bi se ova rečenica pokazala upitnom. Ako je pogrešna slika ljubavi ona koja pojedinca vodi u trpljenje, usamljenost, u nemogućnost uspostavljanja odnosa s partnerom, a pretpostavljam da bi prava slika ljubavi bila suprotna ovoj, ne vidim ništa spornoga u tome da se ljubav ipak još uvijek smatra najvećom vrednotom na svijetu.

 

Ako je ljubav prava, mora se trajno osjećati.

Citiram: "Zame je ljubezen posledica emocionalne povezanosti z drugo osebo. Ona ali on nam postane emocionalno pomemben, zato želimo biti skupaj z njim." Ako emocionalna povezanost nestane, partneri samim time jedan drugome više ništa ne znače i njihova veza "pada u vodu", jer je to razlog koji, po definiciji, navodi partnere da budu skupa. To opet znači da se ljubav (emoocionalna povezanost, kako je definira), ako je prava, mora osjećati trajno. Cijeli ovaj intervju je pomalo nedorečen. Ispada da se pobija nešto, što se kasnije preformulira na drugačiji način.

 

Ljubav uvijek počne zaljubljenošću.

Može li mi netko objasniti ovo: "Ko ljudje težko živijo, so pomembne elementarne vrednote. V tradicionalnih družbah oziroma v družbah, kjer je v ospredju preživetje, je tudi ljubezen nekaj elementarnega. To je zveza dveh ljudi. Zato ni nič nenavadnega, da se v takih družbah, kjer se v družinah dečki učijo, kaj je moška spolna vloga, in deklice, kaj je ženska, starši dogovorijo o poroki. V večini primerov takšne zveze povsem dobro in zadovoljivo delujejo. Kako to? Ker so vloge moških in žensk v teh zvezah komplementarne in kompatibilne. Povezujejo jih seks, otroci, skupno življenje. Ljubezen je tu nekaj, kar ne povezuje le dveh v zvezi, temveč tudi posameznika s skupnostjo. Kajti posameznik ve, da lahko preživi le, če bo trdno povezan s skupnostjo. Kaj manjka tej podobi ljubezni? Zaljubljenost. Manjka torej svobodna izbira, možnost, da si najdemo nekoga, ki je idealen, čudovit, s katerim bomo uživali do konca življenja."

[Brezo]

V pogojno ljubezen ne verjamem, pridevnik "brezpogojna" se mi zdi popolnoma odveč. Kot da bi rekli mokra voda.

To je podobno kot da bi rekel ne verjamem v barve, "bela" svetloba pa ima pridevnik "bela" odveč.

 

Svetloba ima vse spektre barve. Prav tako ima ljubezen različne nivoje oz. spektre. Od človečka je pa odvisno kakšen spekter izraža. Izrazi pogojna, brezpogojna...so pa samo pomagala za naš um, dokler ne vključimo višji um in potem bodo tudi stvari drugače izgledale. So samo smerokazi da ne zalutamo s poti.

[Alan_New]

Teoretiziranje.

 

Ali res ljubiš, če ljubiš pogojno?

[free]

Vidva nimata prou, jst mam prou jst zihr bolj ljubim

[Brezo]

Na to naj si pa vsak odgovori sam. Še dva nižja vidika ljubezni.

 

-Sebična ljubezen---srečen sem, ko kaj dobim od drugih.

-Vzajemna ljubezen---srečen sem, ko so srečni tisti ki jih imam rad.

 

Vprašati se je treba ali ljubezen, ki jo izražamo izvira samo iz srca ali ima še kakšne primesi egota, nižjih čustev....

[Minnie]

Ma, ovo su ćorava posla. Svi bi pričali o ljubavi, a nitko ne zna što je to.

[butl]

Eeee, mislm, kva pa je to...ljubezen?

 

 

[Brezo]

A nisem že zgoraj napisal da LJUBEZEN- napisano z veliko lahko izkusiš med meditacijo al pa kakšno drugo podobno prakso, če jo že v real lifeu ne moreš zaznat. Ta občutek pa traja toliko časa kolikor si sposoben imet odprt srce. Sorry da tako rečem, ampak nekateri smo to ljubav prav izkusil pa tudi če je trajalo samo trenutek.

 

LJUBEZEN (PREMA)

"Ljubezen je izraz notranje božanskosti posameznika.

Je oblika in odraz našega notranjega bitja.

Ni čustvo, temveč energija - moč duše.

Je najmočnejša od vseh moči na svetu in je resnična

odlika človeške narave."

 

 

 

 

 

 

[butl]

I tako...

 

[Antoninus]

Vidva nimata prou, jst mam prou jst zihr bolj ljubim

A ti Belcebuba oponašaš tu?

 

Zaljubljenosti se niso odpovedali tudi v časih pred izumom romantične ljubezni, samo nikomur ni padlo na pamet, da bi to bil vzrok zakona, ker je zadeva pač minljiva. Za ljubezen je potrebno več kot samo zaljubljenost.

[free]

Bas u tome je stvar - zato i "pricamo"

Ma, ovo su ćorava posla. Svi bi pričali o ljubavi, a nitko ne zna što je to.

[Čuško]

Jap super

Tako kot ti, se temu večina prepušča in kaj se potem dogaja?

Zaljubljenost je minljiva (enkrat sem brala, da lahko traja max do 2 leti) in v času, ko traja so osebe visoko nad oblaki in sanjajo balončke in rožice in ... potem pa mine. Vsi vemo, da enkrat mine.

Potemtakem je glavno, da smo v iluziji dokler traja in ko pademo na tla se pobiramo gledajoč partnerja, ki se je čez noč spremenil v popolnoma drugo osebo. Krasno.

Zaljubljenost mine in potem se vidi na čem stojimo mi in naša zveza. In prav zaradi poplave nepravih občutkov so kasneje nekateri v šoku.

 

 

Ja je treba ene parkrat tud past na tla predno se naučimo hodit a ne.

[Iknee]

Mene osebno je pri tem konceptu, ki ga predlaga avtor, motilo predvsem privzgajanje spolne vloge, saj menim, da se mora človek najprej razviti kot celostna oseba, šele potem je sposoben resnične povezave s partnerjem. Če nekoga potrebujemo, še ni enako kot če ga ljubimo. Tak koncept tudi izključuje možnost istospolnega partnerstva.

 

No ampak sicer ponuja nekaj zanimivih zamisli! Se strinjate? Morda vse to že veste? Ali se vam zdi totalno zgrešeno?

 

Sam bog ve, kaj dva (ali več) ljudi pritegne in poveže in kaj je to resnična povezava. Zakaj zaboga se zaljubimo ali ljubimo ravno to čudno bitje, ki nam povzroča tolk težav?? Imam zadnje čase na sumu, da sploh ni namen partnerskih odnosov v tem, da bi se imeli ohinsploh super, ampak doživimo kot pravega (se zaljubimo, ljubimo - karkol že) tistega, ki nam tako al pa drugač (tud tako, da nam, pripravi težke lekcije) pomaga, da pridemo mal bliže tistemu, čemur se reče celostna oseba.

Sicer pa Milivojević tud pravi, da se osebnostno zrel človek ne zaljublja več. Zaljubljenost po njegovem nima z ljubeznijo nič skupnega - to sta dva različna pojava. In s tem bi se jaz kar strinjala (čeprav se včasih zgodi, da je objekt zaljubljenosti in kasneje ljubezni lahko ena in ista oseba)

[free]

Zaljubljenost je morda zgolj iluzija s pomocjo katere oseba sploh gre v proces imenovan partnerstvo.

[Minnie]

Zaljubljenost je morda zgolj iluzija s pomocjo katere oseba sploh gre v proces imenovan partnerstvo.

 

Po tome, ako si čovjek ne nađe partnera u vrijeme dok još sazrijeva nikad ga neće niti naći, jer se kasnije, kad emocionalno sazrije, više ne bi trebao zaljubiti.

 

 

Inače, ako ćemo ići po Milivojeviću, koji kaže da se zaljubljuju samo emocionalno nezrele osobe, onda mi nije jasna razlika u odnosu između partnera te muškog i ženskog prijatelja. Ili muško - žesnko prijateljstvo ne postoji ili su partneri prijatelji s beneficijama (jer su, na kraju, i prijatelji emocionalno povezani).