Skoči na vsebino

Miti o ljubezni


yourdream

Recommended Posts

popravek- znanost prav nič ne "pravi", temveč, če sploh, nekaj pravijo znanstveniki oz., še bolj natančno, določen znanstvenik.

kot zanimivost bi lahko ti navedel vir, na katerega se naslanjaš. je pa ta debata relativna glede na definicije vsebovanih pojmov.

sam sem obrazložil, kako na te pojme gledam, lahko pa še dodam, da je temu tako, ker na tak način te pojme vpletem v praktičo uporabo.

 

• Torej psihologija je veda znanosti, ker njeno delovanje temelji na znanstvenem preverjanju in znanstveni metodi. In tako kot v vsaki znanosti se tudi v psihologiji pojavljajo avtoritete. Avtoritete so osebe, ki s svojimi dognanji in ugotovitvami premaknejo razumevanje človeškega čustvovanja in psihologije korak dlje. Gre za ljudi, ki tej temi posvetijo svoje življenje. S tega zornega kota imajo primerno več informacij in materiala za obdelavo kot kdor koli od nas. To je eden od razlogov, da do njihovih ugotovitev gojim primeren nivo zaupanja.

• Vir je isti kot ga navaja avtor teme. Dr. Zoran Milivojević. Razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo so opisane v knjigi Formule Ljubezni. Za referenco naj omenim, da ima skupaj enajst ponatisov, zadnji štirje pa so v novi drugi izdaji, ki je dopolnjena. Knjiga se uporablja kot literatura v okviru predmeta Sodna psihologija na Pravni fakulteti v Ljubljani, študenti psihologije pa jo uporabljajo na Filozofski fakulteti v Zagrebu v okviru predmeta Psihologija partnerskih odnosov. Njegove oziroma njihove formule odnosov pa v Sloveniji s pridom uporabljajo tudi pri vzgoji otrok.

• Vpletanje pojmov v praktično uporabo ni privilegij tvojega načina dojemanja in tudi ne priča o pravilnosti tvojih dognanja kot jih tudi ne negira. To lahko počne vsak, ki ima vzpostavljen odnos do takšne ali drugačne definicije neglede na pravilnost in praktičnost definicije :)

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

• Torej psihologija je veda znanosti, ker njeno delovanje temelji na znanstvenem preverjanju in znanstveni metodi. In tako kot v vsaki znanosti se tudi v psihologiji pojavljajo avtoritete. Avtoritete so osebe, ki s svojimi dognanji in ugotovitvami premaknejo razumevanje človeškega čustvovanja in psihologije korak dlje. Gre za ljudi, ki tej temi posvetijo svoje življenje. S tega zornega kota imajo primerno več informacij in materiala za obdelavo kot kdor koli od nas. To je eden od razlogov, da do njihovih ugotovitev gojim primeren nivo zaupanja.

• Vir je isti kot ga navaja avtor teme. Dr. Zoran Milivojević. Razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo so opisane v knjigi Formule Ljubezni. Za referenco naj omenim, da ima skupaj enajst ponatisov, zadnji štirje pa so v novi drugi izdaji, ki je dopolnjena. Knjiga se uporablja kot literatura v okviru predmeta Sodna psihologija na Pravni fakulteti v Ljubljani, študenti psihologije pa jo uporabljajo na Filozofski fakulteti v Zagrebu v okviru predmeta Psihologija partnerskih odnosov. Njegove oziroma njihove formule odnosov pa v Sloveniji s pridom uporabljajo tudi pri vzgoji otrok.

• Vpletanje pojmov v praktično uporabo ni privilegij tvojega načina dojemanja in tudi ne priča o pravilnosti tvojih dognanja kot jih tudi ne negira. To lahko počne vsak, ki ima vzpostavljen odnos do takšne ali drugačne definicije neglede na pravilnost in praktičnost definicije :)

 

ali ima tale gospod, se opravičujem, tudi zelo dolg penis ?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sej, če se ne želiš tipkati ali pa, če se ne zmoreš, se ti ni treba ;) :)

 

hvala. v bistvu sem hotel le pritakniti lastno mnenje, kar se tematike tiče.

ne bi pa pretirano argumentiral, ne pro ne contra, ker je tematika preabstraktna oz. preveč odvisna od perspektive/definicij.

 

kot si sam lepo napisal (z izjemo o privilegiju, ker to s tem nima veze, ampak ok):

Vpletanje pojmov v praktično uporabo ni privilegij tvojega načina dojemanja in tudi ne priča o pravilnosti tvojih dognanja kot jih tudi ne negira. To lahko počne vsak, ki ima vzpostavljen odnos do takšne ali drugačne definicije neglede na pravilnost in praktičnost definicije

 

ja, in to velja za vse definicije, naj bodo še tako hvaljene od množic. saj veš, ženske nekoč niso imele duše in židje so žrtvovali svoje otroke hudiču, itn..

to so verjele množice in zaradi tega vse to ni bilo bolj resnično, pa naj je tomaž akvinski še tako zagrizeno pisaril in naj so te knjige izdane n-krat.

 

jaz sem enostavno presrečen, da sem zaljubljen, vedno znova in srečen, da mi uspe videti vseprisotnost ljubezni.

pa ne misli, da nisem sposoben smejati se samemu sebi, hehe.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

• Torej psihologija je veda znanosti, ker njeno delovanje temelji na znanstvenem preverjanju in znanstveni metodi. In tako kot v vsaki znanosti se tudi v psihologiji pojavljajo avtoritete. Avtoritete so osebe, ki s svojimi dognanji in ugotovitvami premaknejo razumevanje človeškega čustvovanja in psihologije korak dlje. Gre za ljudi, ki tej temi posvetijo svoje življenje. S tega zornega kota imajo primerno več informacij in materiala za obdelavo kot kdor koli od nas. To je eden od razlogov, da do njihovih ugotovitev gojim primeren nivo zaupanja.

Sklicevanje in argumentiranje na avtoriteto (v znanosti) je logična zmota --> Argument from authority

Possible—but highly unlikely.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

kot si sam lepo napisal (z izjemo o privilegiju, ker to s tem nima veze, ampak ok):

 

Hmm, pa me vseeno zanima, če meniš, da si v svojem razmišljanju v smislu vpeljave pojmov v praktično uporabo, privilegiran ?

 

 

 

ja, in to velja za vse definicije, naj bodo še tako hvaljene od množic. saj veš, ženske nekoč niso imele duše in židje so žrtvovali svoje otroke hudiču, itn..

to so verjele množice in zaradi tega vse to ni bilo bolj resnično, pa naj je tomaž akvinski še tako zagrizeno pisaril in naj so te knjige izdane n-krat.

 

Znanstvena metoda ni v nobenem pogledu primerljiva s tem kar si omenil.

 

 

jaz sem enostavno presrečen, da sem zaljubljen, vedno znova in srečen, da mi uspe videti vseprisotnost ljubezni.

pa ne misli, da nisem sposoben smejati se samemu sebi, hehe.

 

Odlično :)

 

Sklicevanje in argumentiranje na avtoriteto (v znanosti) je logična zmota --> Argument from authority

 

 

The fallacy only arises when it is claimed or implied that the authority is infallible in principle and can hence be exempted from criticism.

 

Omenjene avtoritete so podvržene kritiki, ker so podvržene znanstveni metodi, kar je itak predpogoj, da avtoriteto sploh jemljem resno. Omenjeni avtor skozi knjigo dokaj jasno pokaže, da nima problema s kritiko in odprto debato o temah, ki jih opisuje.

 

Upam, da je sedaj bolj jasno za kakšno sklicevanje gre v podanem primeru, kar sem želel podkrepiti z referenco ;) :)

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hmm, pa me vseeno zanima, če meniš, da si v svojem razmišljanju v smislu vpeljave pojmov v praktično uporabo, privilegiran ?

 

to je povsem relativno.

če si nekdo prepoveduje zaljubljenost, ker verjame, da je le-ta zgolj miselni koncept, sem že zgolj v ekonomskem smislu v relaciji na to osebo privilegiran, ja.

čeprav to spet ne bi bilo popolnoma korektno, ker je, kot da bi dejal, da sem priviligiran v relaciji na paraplegike.

po drugi strani, če je tovrstno mnenje (ljubezen miselni koncept) zgolj objekt filozofske debate in ne ovira naravnega razvoja dogodkov,

potem tu ne vidim neke bistvene razlike.

 

Znanstvena metoda ni v nobenem pogledu primerljiva s tem kar si omenil.

 

katera znanstvena metoda ? konkretno ?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

to je povsem relativno.

če si nekdo prepoveduje zaljubljenost, ker verjame, da je le-ta zgolj miselni koncept, sem že zgolj v ekonomskem smislu v relaciji na to osebo privilegiran, ja. čeprav to spet ne bi bilo popolnoma korektno, ker je, kot da bi dejal, da sem priviligiran v relaciji na paraplegike.

 

Pa mislim, da je z lahkoto tudi obratno ?

 

po drugi strani, če je tovrstno mnenje (ljubezen miselni koncept) zgolj objekt filozofske debate in ne ovira naravnega razvoja dogodkov,

potem tu ne vidim neke bistvene razlike.

 

• Vse je stvar debate/dojemanja tudi to kaj je naraven tok dogodkov.

• Torej je ljubezen entiteta ? živo bitje ? energija ? bog ?

• Lahko ljubezen doživiš brez ljubezenske predstave ?

 

katera znanstvena metoda ? konkretno ?

 

A jih je več ?

 

klik

Znanstvena metoda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja. Temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov, podvrženih določenim merilom razmišljanja.[1] Znanstvena metoda sestoji iz zbiranja podatkov z opazovanjem in eksperimentiranjem ter oblikovanja in preizkušanja hipotez.[2]

Bistvo znanstvene metode je najprej v natančnem opisu pojava, zato da ne bi nastal dvom o tem za kaj gre. Nato se postavi hipoteza oziroma predpostavka, kar pomeni, da v naprej poskušamo povedati kako si opazovan pojav razlagati. Na podlagi postavljene hipoteze naredimo napoved rezultatov in nato izvedemo preizkus, da ugotovimo, kako se napoved ujema z realnostjo. Poskus je bistven del znastvene metode, ključno pa je tudi, da je ponovljiv in lahko vsak pride do podobnih rezultatov in zaključkov. V veliko primerih je mogoče znastveno metodo uporabiti na opisan nači, včasih pa ne moremo izvesti poizkusa na običajen način naprimer v astronomiji ker imamo na voljo le opzavonaje, zato poskušamo hipotezo postaviti na način, da bi zajela čim večji krog pojavov in se skladati z podatki pridobljemini iz opazovanj. Pri tem nam lahko pomaga povezovanje obstoječega znanja.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pa mislim, da je z lahkoto tudi obratno ?

 

kar konkretno pomeni... ?

 

• Torej je ljubezen entiteta ? živo bitje ? energija ? bog ?

• Lahko ljubezen doživiš brez ljubezenske predstave ?

 

ljubezen pojmujem predvsem kot interakcijo in ta se med drugim doživlja tudi osebno, ne pa zgolj.

drugo vprašanje: vprašanje, če človek lahko sploh karkoli doživi brez predstave.

 

A jih je več ?

 

klik

 

 

 

aha, to si menil. ja, moj primer z ženskami brez duše itn. je služil ravno temu, da ti prikažem,

da se med sklicovanjem na znanost poslužuješ prav neznanstvenih strategij,

kot je že alan lepo nakazal.

meni npr. ni do tega, da bi ti prav tako mahal pred očmi z t.i. avtoritetami in se šel s teboj to igrico...

ker ne razmišljam na ta način.

 

btw., hvala za link :-)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

kar konkretno pomeni... ?

 

Pomeni lahko več stvari. Moja predstava o zaljubljenosti je bila opisana. Na kratko, da ponovim. Ljubezen in zaljubljenost nimata nič skupnega. Iz tvojega zornega kota opazovanja in vzpostavljanja razmerja bi rekel, da sem privilegiran.

 

 

 

ljubezen pojmujem predvsem kot interakcijo in ta se med drugim doživlja tudi osebno, ne pa zgolj.

drugo vprašanje: vprašanje, če človek lahko sploh karkoli doživi brez predstave.

• Interakcijo s čim, s kom ? Kakšno interakcijo ?

• Se strinjam

 

 

 

 

aha, to si menil. ja, moj primer z ženskami brez duše itn. je služil ravno temu, da ti prikažem,

da se med sklicovanjem na znanost poslužuješ prav neznanstvenih strategij,

kot je že alan lepo nakazal.

meni npr. ni do tega, da bi ti prav tako mahal pred očmi z t.i. avtoritetami in se šel s teboj to igrico...

ker ne razmišljam na ta način.

 

btw., hvala za link :-)

The fallacy only arises when it is claimed or implied that the authority is infallible in principle and can hence be exempted from criticism. Predvidevam, da razumeš angleško ? To je iz Alanovega linka, ki sam ( brez mojega posredovanja ) ovrže tisto kar je alan argumentiral, kot tudi ti sam

• Kot pravim, če se ne želiš tipkati se ti ni potrebno :)

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pomeni lahko več stvari. Moja predstava o zaljubljenosti je bila opisana. Na kratko, da ponovim. Ljubezen in zaljubljenost nimata nič skupnega. Iz tvojega zornega kota opazovanja in vzpostavljanja razmerja bi rekel, da sem privilegiran.

 

ja, ampak zakaj ? kako se ta priviligiranost izraža, konkretno ? navedi npr. primer iz praktičnega življenja.

 

• Interakcijo s čim, s kom ? Kakšno interakcijo ?

 

ne s čim, temveč MED čim. ker z "inter" je v tem primeru mišljeno vmes. med čimerkoli ;-)

ker hec je v tem, da je interakcija odnos, četudi ne strogo v smislu personalnosti.

in odnos je vedno izraz enosti oz. ljubezni. ker govori o tem, da ločenosti NI.

 

The fallacy only arises when it is claimed or implied that the authority is infallible in principle and can hence be exempted from criticism. Predvidevam, da razumeš angleško ? To je iz Alanovega linka, ki sam ( brez mojega posredovanja ) ovrže tisto kar je alan argumentiral, kot tudi ti sam

• Kot pravim, če se ne želiš tipkati se ti ni potrebno http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

 

em, ja, potem ne vem, zakaj si imel potrebo, napisati tole (razen če si zgolj hotel primerjati dolžino sajveščesa):...

 

Avtoritete so osebe, ki s svojimi dognanji in ugotovitvami premaknejo razumevanje človeškega čustvovanja in psihologije korak dlje. Gre za ljudi, ki tej temi posvetijo svoje življenje. S tega zornega kota imajo primerno več informacij in materiala za obdelavo kot kdor koli od nas. To je eden od razlogov, da do njihovih ugotovitev gojim primeren nivo zaupanja.

• Vir je isti kot ga navaja avtor teme. Dr. Zoran Milivojević. Razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo so opisane v knjigi Formule Ljubezni. Za referenco naj omenim, da ima skupaj enajst ponatisov, zadnji štirje pa so v novi drugi izdaji, ki je dopolnjena. Knjiga se uporablja kot literatura v okviru predmeta Sodna psihologija na Pravni fakulteti v Ljubljani, študenti psihologije pa jo uporabljajo na Filozofski fakulteti v Zagrebu v okviru predmeta Psihologija partnerskih odnosov. Njegove oziroma njihove formule odnosov pa v Sloveniji s pridom uporabljajo tudi pri vzgoji otrok.

 

...ker je popolnoma brezpredmetno. ali si sposoben argumentirati SAM, ali pa ne.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

• Prideš v stik z naravo, čutiš veter, slišiš šelestenje dreves, vidiš in doživljaš premikanje krošenj, uživaš v celotni pojavnosti narave, ki te napaja in osvežuje. Seveda jo vzljubiš. In ravno to je tisto – ti jo vzljubiš. Zopet se vse zgodi v tvoji glavi in ti si tisti, ki sprejema odločitve. Kaj ima tukaj ljubezen kot stvarnostna sila zraven ? Mislim, da bolj malo, kar je tudi eden od razlogov, da mrtvaki ne ljubijo in tudi ne vračajo ljubezni

 

poglej, zmota v takšnemu sklepanju je sledeča: če je nek pojav spremljujoč faktor v opazovanemu,

to še ne pomeni, da je ta pojav tudi edini faktor oz. da je ta pojav vzrok opazovanemu.

ta pojav je zgolj spremljujoč in ne edini. že samo če upoštevaš biološki aspekt, boš videl, da je le-ta dosti bolj celovit

in predvsem zelo zanesljiv. in glede na le-tega ti nimaš izbire, ker vedno deluješ v okviru danih možnosti

in te so, med drugim, tudi biološke.

se pravi, da, če feromoni neke osebe vzburijo organizem druge osebe, bo ta reagirala, hoče/noče,

med drugim TUDI tako, da si bo to vzburjenje interpretirala s svojevrstno predstavo.

a ta predstava NI ljubezen. je zgolj ena manifestacija oz. spremljujoč faktor ljubezni.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest razlika

...

ti nimaš izbire, ker vedno deluješ v okviru danih možnosti

......

 

x:Dx x:Dx

 

Ravno to je problem, možnosti je neskončno, izbereš si pa običajno lahko le eno.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

x:Dx x:Dx

 

Ravno to je problem, možnosti je neskončno, izbereš si pa običajno lahko le eno.

 

 

hehe, ok, razumem. bi pa ne rekel, da je možnosti neskončno, prav zaradi tega, ker smo predefinirani,

z dedno zasnovo, s človeško obliko, kakorkoli že to imenuješ.

tako imenovana izbira bo torej vedno osnovana na tej predefiniranosti.

in še to je vprašljivo, ker vedno izbereš tisto, za kar verjameš, da je najbolje.

to verovanje pa je spet osnovano na predefiniranosti... itd itd.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest razlika
Mah ne vem. Človek je metafizično zasvojen. Zato se lahko izogne oziroma se zdolgočasi ob nekih takih dednih predispozicijah, izkustvenih utečenostih itd. In potem je kar je. Urnebes. Previdnost je stvar norme. Nima smisla podcenjevati človeka. Je treba spoštovat.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mah ne vem. Človek je metafizično zasvojen. Zato se lahko izogne oziroma se zdolgočasi ob nekih takih dednih predispozicijah, izkustvenih utečenostih itd. In potem je kar je. Urnebes. Previdnost je stvar norme. Nima smisla podcenjevati človeka. Je treba spoštovat.

 

 

spoštovanje je v oziru na previdnost verjetno modreje, ja, ampak povej; kako si ti prišla sedaj do spoštovanja-podcenjevanja ? :P

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ja, ampak zakaj ? kako se ta priviligiranost izraža, konkretno ? navedi npr. primer iz praktičnega življenja.

 

Moja privilegiranost se konkretno ne izraža, ker nisem v takšnem odnosu z ostalimi, da bi na podlagi lastnih predstav prehajal v odnos privilegiranosti proti drugim. Moja predstava je zame ravno toliko dobra kot je za drugega njegova lastna.

 

ne s čim, temveč MED čim. ker z "inter" je v tem primeru mišljeno vmes. med čimerkoli ;-)

ker hec je v tem, da je interakcija odnos, četudi ne strogo v smislu personalnosti.

in odnos je vedno izraz enosti oz. ljubezni. ker govori o tem, da ločenosti NI.

 

Ko si eno nisi več v odnosu med ali z ali vmes ali kakorkoli to dojameš. Si pač eno. Odnos se vodi z objekti pa naj bodo zunanji ali notranji. Torej meniš, da je ljubezen prijeten odnos ?

 

 

em, ja, potem ne vem, zakaj si imel potrebo, napisati tole (razen če si zgolj hotel primerjati dolžino sajveščesa):...

 

Imel sem željo razjasniti, da Argument from authority po svoji definiciji demantira vajino stališče in potrdi mojega. To nima nič z dolžino ima pa precej z morebitno smerjo debate, ki teče.

 

 

...ker je popolnoma brezpredmetno. ali si sposoben argumentirati SAM, ali pa ne.

 

• Xyz vir si zahteval sam, zraven pa sem se še dotaknil tvojega napačnega mnenja, da znanost nič ne pravi. Vse je on topic v skladu s tvojim lastnim pogojevanjem zatorej prosim, da ne trgaš stvari iz konteksta. Hvala :)

• Ne glede na vir, ki sem ga podal, gre za moje lastno integrirano mnenje, ki predstavlja bolj ali manj osnovo za odnose. Tudi za tale najin forumski odnos.

 

poglej, zmota v takšnemu sklepanju je sledeča: če je nek pojav spremljujoč faktor v opazovanemu,

to še ne pomeni, da je ta pojav tudi edini faktor oz. da je ta pojav vzrok opazovanemu.

ta pojav je zgolj spremljujoč in ne edini. že samo če upoštevaš biološki aspekt, boš videl, da je le-ta dosti bolj celovit

in predvsem zelo zanesljiv. in glede na le-tega ti nimaš izbire, ker vedno deluješ v okviru danih možnosti

in te so, med drugim, tudi biološke.

se pravi, da, če feromoni neke osebe vzburijo organizem druge osebe, bo ta reagirala, hoče/noče,

med drugim TUDI tako, da si bo to vzburjenje interpretirala s svojevrstno predstavo.

a ta predstava NI ljubezen. je zgolj ena manifestacija oz. spremljujoč faktor ljubezni.

 

• Pri primeru z mrtvakom sem v odgovoru Matjažu omenil, da sem pretiraval v analogiji.

• Nikjer ne pravim, da je specifičen faktor edini

• Seveda so možnosti tudi biološke, glavni argument slabo predstavljene analogije pa je bil, da brez ljubezenske predstave posameznika ljubezen sama zase nima moči niti vpliva. Nikjer nisem zanikal možnosti ljubezni kot pojava zunaj našega obstoja, sem se pa zelo trudil, da bi izpostavil pomen in pomembnost predstave posameznika o ljubezni :)

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

The fallacy only arises when it is claimed or implied that the authority is infallible in principle and can hence be exempted from criticism.

 

Omenjene avtoritete so podvržene kritiki, ker so podvržene znanstveni metodi, kar je itak predpogoj, da avtoriteto sploh jemljem resno. Omenjeni avtor skozi knjigo dokaj jasno pokaže, da nima problema s kritiko in odprto debato o temah, ki jih opisuje.

 

Upam, da je sedaj bolj jasno za kakšno sklicevanje gre v podanem primeru, kar sem želel podkrepiti z referenco ;) :)

Mogoče ni bil ravno ustrezen primer, vendar, po mojem mnenju in kolikor to razumem, so v znanosti avtoritete brezpredmetne, ker nimajo nobene teže. Težo imajo njihova dognanja. Zato sem izpostavil argument avtoritete, ker si pač pisal o pomembnosti avtoritete.

 

Drugače pa ... all we need is love. :flower:

Possible—but highly unlikely.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mogoče ni bil ravno ustrezen primer, vendar, po mojem mnenju in kolikor to razumem, so v znanosti avtoritete brezpredmetne, ker nimajo nobene teže. Težo imajo njihova dognanja. Zato sem izpostavil argument avtoritete, ker si pač pisal o pomembnosti avtoritete.

 

Drugače pa ... all we need is love. :flower:

 

• Pa vendar o dognanjih omenjenega avtorja nebi moral objektivno govoriti in razmišljati, ker ga nisi vsaj prebral ?

• Zakaj je pa do omembe avtoritete prišlo, sem pa že omenil v odgovoru xyz. Zaradi mene se lahko tudi samo tipkamo in ostanemo vsak na svojem koncu :)

 

 

xsrcx

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

• Pa vendar o dognanjih omenjenega avtorja nebi moral objektivno govoriti in razmišljati, ker ga nisi vsaj prebral ?

Seveda ne, zato ne pišem nič. Razen pri ljubosumnosti. Če se ne motim, si tam objavil izsledke istega avtorja. O katerih veš, kakšno mnenje imam. x:)x

Possible—but highly unlikely.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Moja privilegiranost se konkretno ne izraža, ker nisem v takšnem odnosu z ostalimi, da bi na podlagi lastnih predstav prehajal v odnos privilegiranosti proti drugim. Moja predstava je zame ravno toliko dobra kot je za drugega njegova lastna.

 

no, jaz tudi ne. odgovor je bil hipotetičen, prav tako kot vprašanje. ampak glede na relacijo, kot že rečeno, je lahko odgovor takšen ali drugačen.

ne vidim pa poante, zaradi katere v tematiko vpletaš pojem priviligiranosti.

Ko si eno nisi več v odnosu med ali z ali vmes ali kakorkoli to dojameš. Si pač eno. Odnos se vodi z objekti pa naj bodo zunanji ali notranji.

 

ne, enost ne zanika odnosov, niti ne mnogoterosti oz. različnosti. Ravno vse-povezanost je pokazatelj enosti.

 

Torej meniš, da je ljubezen prijeten odnos ?

 

zakaj tole, oprosti, bedasto vprašanje ? sem kje kaj takega trdil ?

 

 

Imel sem željo razjasniti, da Argument from authority po svoji definiciji demantira vajino stališče in potrdi mojega. To nima nič z dolžino ima pa precej z morebitno smerjo debate, ki teče.

 

ehm, sori, ampak znanstveni pristop, kot si ga omenjal, nima veze z avtoritetami. do sedaj bi ti to lahko že postalo jasno.

to, da franc frančič nekaj trdi, in da ga vsi zagovarjajo, nima v smislu pravilnosti nikakršne teže.

 

• Xyz vir si zahteval sam, zraven pa sem se še dotaknil tvojega napačnega mnenja, da znanost nič ne pravi. Vse je on topic v skladu s tvojim lastnim pogojevanjem zatorej prosim, da ne trgaš stvari iz konteksta. Hvala http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

• Ne glede na vir, ki sem ga podal, gre za moje lastno integrirano mnenje, ki predstavlja bolj ali manj osnovo za odnose. Tudi za tale najin forumski odnos.

 

vir me je res zanimal in hvala za odgovor. mi je pa vseeno, koliko ljudi je

navdušil, knjig naštancal

in vseeno, ali ga nekdo sprejme kot guruja oz. avtoriteto.

in ne, znanost nič ne pravi, ali pa si že kdaj srečal znanost na ulici in z njo malo poklepetal ?

očitno ti ni do korigiranja lastnih zmot,

temveč bolj do potrjevanja osebnega mnenja. s tvojim mnenjem jaz nimam nikakršnih problemov, oz.

sem tovrstno mnenje slišal že ničkolikokrat. nič novega.

sam ne postavljam svojega mnenja pred tvojega, vsaj to ti je, upam da, jasno.

 

 

 

• Pri primeru z mrtvakom sem v odgovoru Matjažu omenil, da sem pretiraval v analogiji.

• Nikjer ne pravim, da je specifičen faktor edini

• Seveda so možnosti tudi biološke, glavni argument slabo predstavljene analogije pa je bil, da brez ljubezenske predstave posameznika ljubezen sama zase nima moči niti vpliva. Nikjer nisem zanikal možnosti ljubezni kot pojava zunaj našega obstoja, sem se pa zelo trudil, da bi izpostavil pomen in pomembnost predstave posameznika o ljubezni http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

 

ok. ampak za posameznika so tako ali tako vse predstave pomembne oz. kritične, ne samo predstava o ljubezni,

ker se le-ta (posameznik) usmerja glede na njih.

 

ampak povej, imaš punco, in če ja, jo imaš rad ? če ne, zakaj ne in ali bi jo rad imel ? ;-)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest razlika
Zakaj se pa toliko štrapacirate en z drugim? Ali ima to kakšen point, al hočete samo eno polje uničit?
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

(popravljeno)

kaj pomeni "štrapacirati" ? ne poznam.

 

aha -"obremenjevati".

 

no ja, izgleda, da neka draž v debati je, četudi je debata sama zase nesmiselna, hehe.

Popravljeno -> xyz
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Guest razlika
Štrapac je tako kot slabo zašit gumb. Se pravi, opravlja svojo funkcijo ampak je pa tik na tem, da odpade.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...