Prepričanja

[Prabha]

Vsekakor, če gledaš konstrukt kot del tebe, je pa seveda pogojen. Od zunanjih vplivov...tudi pretekla življenja so imela zunanje dražljaje, ki jih sprejmeš ali pa ne...bolj malo jih ne, v času otroštva, ker sama veš, das tvoj energijski razvoj tega ne dopušča- nimaš te možnosti kaj prida izpostavljene...si vpijajoča goba...Enostavno je o tem govoriti, ko imaš, 30, 40 ,50, 60 let, živeti to kot otrok 5, 6, 7, let, je pa malce drugače.

 

Lepo bodi

 

 

Matjaž

 

Ja, spet odvisno na kaki zavedni razvojni stopnji si, otroci niso izjema, jemljejo vse od prejšnjega življenja. Ni malo primerov malih menihov, ali pa pri nas tako imenovanih indigo otrocih.Imajo že toliko očiščeno mentalno telo, da so v nezavedni stopnji zavedanja....nezavedno zavedni:):)

 

Tudi ti lepo bodi.

[Prabha]

 

Povej shizofreniku »resnični je samo naš notranji svet, zunanji je iluzija« . Med resnico in osebnim spoznanjem o resnici je lahko ogromen razmak, tudi tako ogromen, da te stane življenja.

 

 

 

Zanimivo,...lahko bolj natančno razložiš, recimo na primeru?

[mayita]

Čemu bi odgovor šokiral...To je osnovno vprašanje v določeni meditaciji, ki se uporablja v smislu uradno priznane psihoterapevtske pomoči, ali pa učenja samopomoči. Nič pretresljivega, se mi dozdeva. Mimogrede, to je obvezno vprašanje, ki si ga v določenem trenutku podaja vsak najstnik. Odgovori so seveda različni, vendar šokantni?? čemu??

Pa tudi ne vidim, kaj je narobe z domišljijo, sanjami, misli na prihodnost...vse to je del našega odraščanja. Mislim, da se nihče ni rodil , ne da bi to uporabljal in potreboval. To smo mi- v določenem obdobju življenja...kaj pa je odraščanje? ali je to greh? negativnost? kje so meje človekovega razumevanja samega sebe in drugih ? Ali obstajajo..in če,,,zakaj ?Kdo jih postavlja...kdo sploh krmili s tvojim umom? ali pa mojim? Sem to sam, ali nma podlagi prepričanj?

Malce heca, za dobro in lepo jutro...

 

Lepo bodite

 

Matjaž

odgovor zna šokirat,kajti ko ti spoznaš resnico o sebi in vidiš da vsa ta leta ki si jih preživel so prepričanja ki so ti jih drugi vcepili v glavo skozi leta šolanja in potlej delanja(vse življenje eno in isto).ko spoznaš da to v resnici nisi ti ampak lutka drugih, verjami da za nekatere je to težka preizkušnja.

kaj je narobe z domišlijo,sanjami in mislimi na prihodnost ali preteklost,je to da niso resnične in glih te stvari delajo ljudi depresivne.pa ne mi zdaj spet nakladat odvisno na katerem nivoju si,kajti ni res.to je slabo za osebno rast in pika.najstniki še vedo kaj so in to probavajo izkazati, ampak jih šolski sistem predvsem pa starši zatirajo dan za dnjem in nato so tako sprogramirani da ne vedo kaj so in kaj v resnici so si želeli. meje človekovega razumevanja? jih ni

eno najbolj glupih prepričanj je da se pri petnajstih ali pri dvajsetih odločiš kaj boš počel celo življenje do upokojitva potlej pa itak ne boš za nobeno rabo.meni gre včasih na smeh v kaj vse so se dali ljudje prepričat,ko pa vidim kako trpijo mi gre pa na jok.Mali otroci se ne zavedajo časa in ne premišljujejo v prihodnosti,uporabljajo samo fraze ki jih mi naučimo,ko bom velik bom pa...... tudi obstoj ure oziroma časa je prepričanje,tudi brez tega se da živeti,čeprav si tega zdaj ne znate prestavljati.v glavnem cel sistem življenski in politični je samo ena iluzija maya v katri ljudje živijo in mislijo da je resničen,da ne more biti bolje,ali da ne more biti slabše,hahahaha spet prepričanja....prepričanje da v tem času ne moreš najti službe.....

prepričanje da smo zdaj v krizi...

prepričanje da reven človek bo vedno reven.....

prepričanja so laži, ki na žalost krojijo naše živlenje vsako minuto.....

prepričanje v boga,oziroma razne religije, a veste da v indiji ne glede na lakoto so krave svete in se jih ne sme jesti..... ena glupih prepričanj,ki delajo človeštvo nesrečno.

če bi bili brez prepričanj bi bil vsaka minuta trentunega našega življenja lepša.

[FixMinze]

ravno zato ti pravim, da je vprašanje samo zase dovolj sugestivno, saj te postavi v brezizhodni položaj, ker sploh postulira osebnost ;-)

 

IMO je stvar v načinu kako si vprašanje postaviš in v tem kaj ostane, ko spoznaš vse nivoje osebnosti, tako prijetne kot neprijetne oziroma prepričanja, ki se skrivajo za temi osebnostmi.

 

Na neumno vprašanje boš dobil neumen odgovor!

 

Ne vem no. A smo res ziher kdo smo, če bi bili pa nekdo drug ob manjši spremembi dogodkov ?

 

 

Čemu bi odgovor šokiral...To je osnovno vprašanje v določeni meditaciji, ki se uporablja v smislu uradno priznane psihoterapevtske pomoči, ali pa učenja samopomoči. Nič pretresljivega, se mi dozdeva. Mimogrede, to je obvezno vprašanje, ki si ga v določenem trenutku podaja vsak najstnik. Odgovori so seveda različni, vendar šokantni?? čemu??

Pa tudi ne vidim, kaj je narobe z domišljijo, sanjami, misli na prihodnost...vse to je del našega odraščanja. Mislim, da se nihče ni rodil , ne da bi to uporabljal in potreboval. To smo mi- v določenem obdobju življenja...kaj pa je odraščanje? ali je to greh? negativnost? kje so meje človekovega razumevanja samega sebe in drugih ? Ali obstajajo..in če,,,zakaj ?Kdo jih postavlja...kdo sploh krmili s tvojim umom? ali pa mojim? Sem to sam, ali nma podlagi prepričanj?

Malce heca, za dobro in lepo jutro...

 

Lepo bodite

 

Matjaž

 

• Magister je verjetno izviral iz lastnih doživetij. Tudi mene je šokiralo, ko se mi je porušilo temeljno prepričanje o svetu. Bilo je strašljivo. Pa doživetja v nobenem primeru nebi opisal kot magister. Vsi imamo zadaj temeljno prepričanje – če spoznaš, da je za njim nekaj drugega bolj resničnega, ki postavi nov temelj prepričanja, potem bo vsak od nas garant šokiran.

• Treba je imeti v mislih, da gre za premik temeljne postavke o svetu.

[FixMinze]

Zanimivo,...lahko bolj natančno razložiš, recimo na primeru?

 

 

• Recimo, da nekdo trpi za obliko paranoidne shizofrenije. V njegovi glavi so obnašanja ljudi čudno razložena – pogledi imajo sporočila posmeha, naključen smeh neznancev je dokaz ogovarjanja in vedenja o osebni skrivnosti, vsi te opazujejo, slišiš glasove itd. V nikogar nisi siguren, še najbolj lahko zaupaš sebi. Pa eno jutro mimobežno srečaš prijatelja, ki gre na bankomat. Vajina pogleda se srečata in vse paranoidne shizofrene ideje o svetu, ki jih imaš, se v tistem trenutku strnejo in zrcalijo v pogledu tega prijatelja. Kaj ?!!??!! a on tudi !!! - kaplja čez rob. Doma si mirno pripraviš prostor. Pripraviš zanko in si jo namestiš okoli vratu ter v višku trpljenja in izgubi zadnje smiselnosti o svetu narediš samomor. Takšen posameznik se je popolnoma odtujil od pravilnosti zunanjega sveta. Svoj notranji svet pa, če tudi popolnoma bloden je razumel kot resnico.

• Nima predstave o ljubeči in edinstveni naravi bitja in božje pojavnosti, ki je prekrita z balastom vsakdanjika. Njegov notranji svet o resnici je nekoliko drugačen

[xyz]

IMO je stvar v načinu kako si vprašanje postaviš in v tem kaj ostane, ko spoznaš vse nivoje osebnosti, tako prijetne kot neprijetne oziroma prepričanja, ki se skrivajo za temi osebnostmi.

 

predvsem v spoznanju, da osebnost ni nič fiksnega, temveč tranzitorni konglomerat identifikacij (uh, hehe).

[FixMinze]

Kaj pa pozicija proti svetu brez osebnosti, torej tisto kar je za tranzitornim konglomeratom identifikacij, bi to imelo potencial osupljivosti ?

[xyz]

Kaj pa pozicija proti svetu brez osebnosti, torej tisto kar je za tranzitornim konglomeratom identifikacij, bi to imelo potencial osupljivosti ?

 

ne razumem vprašanja.

[Guest razlika]

Po moje je mislil neki takega: biti nekaj brez osebnosti, se pravi brez prehodnega skupka poistovetenj, a bi to koga osupnilo? V primeru, da bi se ta entiteta nekako znala soočat s svetom. (verjetno s tistim svetom, ki ga lahko spozna le tranzitorni konglomerat identifikacij)

[xyz]

Po moje je mislil neki takega: biti nekaj brez osebnosti, se pravi brez prehodnega skupka poistovetenj, a bi to koga osupnilo? V primeru, da bi se ta entiteta nekako znala soočat s svetom. (verjetno s tistim svetom, ki ga lahko spozna le tranzitorni konglomerat identifikacij)

 

pojma nimam, kaj je mislil. a nismo ljudje konstantno osupljeni, npr., ko gledamo zvezde ipd..

[Guest razlika]

O, супа. Nč. Večerjat grem. Lahko noč.

[xyz]

zeh...

[Matjaž Bogdan]

odgovor zna šokirat,kajti ko ti spoznaš resnico o sebi in vidiš da vsa ta leta ki si jih preživel so prepričanja ki so ti jih drugi vcepili v glavo skozi leta šolanja in potlej delanja(vse življenje eno in isto).ko spoznaš da to v resnici nisi ti ampak lutka drugih, verjami da za nekatere je to težka preizkušnja.

 

Verjamem, da za nekatere je res težka preizkušnja. Pri meni je šlo postopoma in nisem bil povsem nič šokiran. Torej tule izhajam iz lastne izkušnje.

 

kaj je narobe z domišlijo,sanjami in mislimi na prihodnost ali preteklost,je to da niso resnične in glih te stvari delajo ljudi depresivne.pa ne mi zdaj spet nakladat

 

A se ti dozdeva, da nakladam, ali naklada vsak, ki ne misli kot ti?? Mimogrede, brez zgoraj naštetega, bi sedaj mi morda le govorili, nikakor pa poznali računalnika, še kolesa ne...Domišljija, sanje, misli na prihodnost so lahko povsem konstruktivne narave,realnost pa je tisto, kar je človek sposoben materializirati.Zame je resničnost natanko tisto, kar realiziram, kaj pa, morda ni ravno v splošni domeni.In ravno tu je tisto, o čemer si dejala, naj ti ne "nakladam". Z a nekoga je nakladanje vse, česar ne razume. In zakaj ne razume?? Morda se ne potrudi razumeti. Če nekdo nekaj ni, nima smisla, da to posplošuje. Kar je za nekoga nedosegljivo, je morda za drugega vsakdan...

 

odvisno na katerem nivoju si,kajti ni res.to je slabo za osebno rast in pika.

 

Tale PIKA, je zelo zgovorna. Torej "TAKO JE IN PIKA- KONEC.In če je zate slabo za osebnostno rast, morda za nekoga ni. Je to težko sprejeti?

 

najstniki še vedo kaj so in to probavajo izkazati, ampak jih šolski sistem predvsem pa starši zatirajo dan za dnjem in nato so tako sprogramirani da ne vedo kaj so in kaj v resnici so si želeli. meje človekovega razumevanja? jih ni

 

Bi dejal, da si nekaj teh meja sama povdarila in določena pravila postavila. V tem postu namreč.

 

eno najbolj glupih prepričanj je da se pri petnajstih ali pri dvajsetih odločiš kaj boš počel celo življenje do upokojitva potlej pa itak ne boš za nobeno rabo.meni gre včasih na smeh v kaj vse so se dali ljudje prepričat,

 

Vsakdo, tudi ti- ima določena prepričanja. Predvsem je prepričanje človeka o lastnem prav...

ko pa vidim kako trpijo mi gre pa na jok.

 

 

Mali otroci se ne zavedajo časa in ne premišljujejo v prihodnosti,uporabljajo samo fraze ki jih mi naučimo,ko bom velik bom pa...... tudi obstoj ure oziroma časa je prepričanje,tudi brez tega se da živeti,čeprav si tega zdaj ne znate prestavljati.v glavnem cel sistem življenski in politični je samo ena iluzija maya v katri ljudje živijo in mislijo da je resničen,da ne more biti bolje,ali da ne more biti slabše,hahahaha spet prepričanja....prepričanje da v tem času ne moreš najti službe.....

prepričanje da smo zdaj v krizi...

prepričanje da reven človek bo vedno reven.....

prepričanja so laži, ki na žalost krojijo naše živlenje vsako minuto.....

prepričanje v boga,oziroma razne religije, a veste da v indiji ne glede na lakoto so krave svete in se jih ne sme jesti..... ena glupih prepričanj,ki delajo človeštvo nesrečno.

če bi bili brez prepričanj bi bil vsaka minuta trentunega našega življenja lepša.

 

Ali se ti ne dozdeva, da brez prepričanj enostavno ne moremo eksistirati. Že sam nauk budizma, pa taoizma pa hinduizma itd...je prepričanje. Vsaka dogma je prepričanje. In tvoje mišljenje je prav tako prepričanje. Ne uči drugih, kako živeti brez prepričanj, dokler jih imaš sam...In imaš jih. jih izražaš skozi pisanje. Kot jaz, kot vsi...to je dejstvo.Brez njih ne bi bilo nikakršne misli. Pa še kako so - in to stvarne.

 

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[Matjaž Bogdan]

Kaj pa pozicija proti svetu brez osebnosti, torej tisto kar je za tranzitornim konglomeratom identifikacij, bi to imelo potencial osupljivosti ?

 

Pozicija brez osebnosti? Zanimivo vprašanje....Fora je, da v poziciji brezosebnostnega pridiha navadno ostajaš le malo časa...ker je v nas nekako vgrajen program pistoventenja ali pa potreba po identifikacijiji z nečim ali z nekom. Težko je na to odgovoriti- ali bi bilo osupljivo...Verjetno ja, vsekakor nenavadno ...Lahko temu rečeš tudi osupljivost, čeprav se mi zdi, da je xyz z primerjavo zavedanja obsega in razsežnosti vesolja nekako kar zadel. Vsaj za moje pojme. Vsak transcendentalen pojav je nam osupljiv( lahko), ni pa obvezno tako. Ni pričakovanja, ni predvidevanja...Ja, tavanje v neznanem in brez izkušenj je dokaj zanimivo doživljanje.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[Matjaž Bogdan]

• Magister je verjetno izviral iz lastnih doživetij. Tudi mene je šokiralo, ko se mi je porušilo temeljno prepričanje o svetu. Bilo je strašljivo. Pa doživetja v nobenem primeru nebi opisal kot magister. Vsi imamo zadaj temeljno prepričanje – če spoznaš, da je za njim nekaj drugega bolj resničnega, ki postavi nov temelj prepričanja, potem bo vsak od nas garant šokiran.

• Treba je imeti v mislih, da gre za premik temeljne postavke o svetu.

 

Ključno prepričanje, ko se dokoplješ do njega, se da spremeniti. V dokaj enostavnem procesu, je pa adaptacija na novo nastalo situacijo malce mučna in traja. In tisto je lahko šok...če nisi to zavestno opravil sam. Če gre za spontano ali vsiljeno spremembo je resnično lahko osupljivo, nikakor pa ne pričakovano izvršbo lastnega dejanja zaradi osebnih potreb.Zelo podobno se dogaja pri trenutni manifestaciji osebnostnih potencialov, če si v sistemskem procesu, je lažje sprejemljivo, če nisi, je kriza.... Se strinjam.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[Iknee]

odgovor zna šokirat,kajti ko ti spoznaš resnico o sebi in vidiš da vsa ta leta ki si jih preživel so prepričanja ki so ti jih drugi vcepili v glavo skozi leta šolanja in potlej delanja(vse življenje eno in isto).ko spoznaš da to v resnici nisi ti ampak lutka drugih, verjami da za nekatere je to težka preizkušnja.

To je težka preizkušnja za najstnika, ki si vzpostavlja svojo osebnost. Se je pa dobro vprašat Kdo pa so ti drugi? Čist navadni ljudje, tako kot vsi. A to pomeni, da smo lutke drug drugemu? Če gremo še mal naprej v tem razmišljanju in prehodimo cel lutkarski krog, spoznamo, da smo lutke sami sebi.

kaj je narobe z domišlijo,sanjami in mislimi na prihodnost ali preteklost,je to da niso resnične in glih te stvari delajo ljudi depresivne.pa ne mi zdaj spet nakladat odvisno na katerem nivoju si,kajti ni res.to je slabo za osebno rast in pika.eno najbolj glupih prepričanj je...meni gre včasih na smeh v kaj vse so se dali ljudje prepričat...

Mayita, tole je pa krepko prepričanje! Tole tvoje prepričanje me preseneča, saj sem bila prepričana, da si ti prepričana, da so prepričanja nepotrebna, škodljiva in celo glupa? Ali pa to velja samo za prepričanja drugih, za tvoja pa ne?

 

najstniki še vedo kaj so in to probavajo izkazati, ampak jih šolski sistem predvsem pa starši zatirajo dan za dnjem in nato so tako sprogramirani da ne vedo kaj so in kaj v resnici so si želeli.

]predvsem v spoznanju, da osebnost ni nič fiksnega, temveč tranzitorni konglomerat identifikacij (uh, hehe).

Nekaj takega, ja.

Zato imajo pa najstniki toliko težav, ker jim njihova osebnost, ki so jo vzpostavljali v otroštvu, ne služi več in jo morajo vzpostaviti na novo. Na ta "tranzitorni konglomerat identifikacij" pa ima družba seveda vpliv, najstniki ta vpliv celo potrebujejo in ga zelo iščejo, čeprav potem v nalednjem hipu že udrihajo po njem. Osebnost se vzpostavlja v interakciji z okoljem, pa če to priznamo ali pa ne. In to nima veze z nevemkakšnim zatiranjem ubogih najstnikov, ampak je razvojni proces in tu not paše tudi tisto famozno vprašanje kdo sem jaz. Dokler si to vprašanje zastavljaš in skušaš poiskati odgovor nanj, ne prideš nikamor drugam kot do naslednje identifikacije. Dokler ti ne postane jasno, da je en odgovor bolj neumen kot drug in obstaneš sredi vprašanja, ki si ga ne zastavljaš več, v trenutku brez časa sredi vrat brez vrat... Jaz vsakič, ko se spustim v razmišljanja o egu, osebnosti, prepričanjih in vprašanjih v stilu "Bogami, pa kdo sem sploh jaz? pridem do spoznanja (ali prepričanja? ) da je zen res ena kul zadeva (in zdajle bi me zenovski mojster najbrž lopnil po glavi, hehe) !

[Alan_New]

• Prepričanja ali stališča so temelj iz katerih izhaja naš odnos do sveta.

A so res prepričanja (ali stališča) temelj? Prej se mi zdijo kot posledica odnosa do sveta. S svetom, ljudmi, z vsem, kar je, imamo odnos, interakcijo, in kot posledica tega odnosa se oblikujejo prepričanja, stališča, vera, ki nam dalje oblikujejo odnose s svetom.

 

Brez osebnih prepričanj sledi izguba identitete in naše individualnosti. Kadar se ne nahajamo v neposrednem odnosu z drugim bitjem to ni velik problem. Ko pa pride do neposrednega odnosa z drugim, bi neobstoj stališč pomenil nezmožnost argumentiranega in konstruktivnega komuniciranja z drugim ter zagovarjanja osebnega prepričanja.

A meniš, da so naša identita in individualnost prepričanja? Torej "jaz sem moje prepričanje"? Se strinjam, da bi neobstoj stališč pomenil nezmožnost argumentiranega in konstruktivnega komuniciranja z drugim ter zagovarjanja osebnega prepričanja, ampak zakaj to enačiti z identiteto? Tukaj mi manjka distanca znotraj samega sebe do vseh tistih lastnosti s katerimi se identificiramo in nam ohranjajo iluzijo jaza.

 

• Torej, če je zgoraj opisana pojavnost dejstvo ni ravno vseeno v kakšni kletki se nahajamo. Sploh, če je to razlike med kamnito kletko z zidovi do neba in varnim pristanom

Ampak kletka ostane še vedno kletka, četudi je lepo zrihtana in sploh ne zgleda kletka. To me spominja na sceno iz Matrice, ko Cypher citira rek "ignorance is bliss."

[mayita]

To je težka preizkušnja za najstnika, ki si vzpostavlja svojo osebnost. Se je pa dobro vprašat Kdo pa so ti drugi? Čist navadni ljudje, tako kot vsi. A to pomeni, da smo lutke drug drugemu? Če gremo še mal naprej v tem razmišljanju in prehodimo cel lutkarski krog, spoznamo, da smo lutke sami sebi.

 

Mayita, tole je pa krepko prepričanje! Tole tvoje prepričanje me preseneča, saj sem bila prepričana, da si ti prepričana, da so prepričanja nepotrebna, škodljiva in celo glupa? Ali pa to velja samo za prepričanja drugih, za tvoja pa ne?

 

 

 

Nekaj takega, ja.

Zato imajo pa najstniki toliko težav, ker jim njihova osebnost, ki so jo vzpostavljali v otroštvu, ne služi več in jo morajo vzpostaviti na novo. Na ta "tranzitorni konglomerat identifikacij" pa ima družba seveda vpliv, najstniki ta vpliv celo potrebujejo in ga zelo iščejo, čeprav potem v nalednjem hipu že udrihajo po njem. Osebnost se vzpostavlja v interakciji z okoljem, pa če to priznamo ali pa ne. In to nima veze z nevemkakšnim zatiranjem ubogih najstnikov, ampak je razvojni proces in tu not paše tudi tisto famozno vprašanje kdo sem jaz. Dokler si to vprašanje zastavljaš in skušaš poiskati odgovor nanj, ne prideš nikamor drugam kot do naslednje identifikacije. Dokler ti ne postane jasno, da je en odgovor bolj neumen kot drug in obstaneš sredi vprašanja, ki si ga ne zastavljaš več, v trenutku brez časa sredi vrat brez vrat... Jaz vsakič, ko se spustim v razmišljanja o egu, osebnosti, prepričanjih in vprašanjih v stilu "Bogami, pa kdo sem sploh jaz? pridem do spoznanja (ali prepričanja? ) da je zen res ena kul zadeva (in zdajle bi me zenovski mojster najbrž lopnil po glavi, hehe) !

 

 

 

hahaha prvi odstavek mi je full dober da so prepričanja slaba je dejstvo in in ni prepričanje. in jaz ne želim nikogar prepričevati jaz sem izrazila moje znanje.tale pika je bila malo neumestna hahaha seveda sem odprta če mi kdo dokaže da je kakršno koli prepričanje dobro prosim.....

prepričajte me hihihi

meni je všeč stavek: vem, da nič ne vem

[mayita]

Lepo bodi

 

Matjaž

 

 

Verjamem, da za nekatere je res težka preizkušnja. Pri meni je šlo postopoma in nisem bil povsem nič šokiran. Torej tule izhajam iz lastne izkušnje.

 

A se ti dozdeva, da nakladam, ali naklada vsak, ki ne misli kot ti?? Mimogrede, brez zgoraj naštetega, bi sedaj mi morda le govorili, nikakor pa poznali računalnika, še kolesa ne...Domišljija, sanje, misli na prihodnost so lahko povsem konstruktivne narave,realnost pa je tisto, kar je človek sposoben materializirati.Zame je resničnost natanko tisto, kar realiziram, kaj pa, morda ni ravno v splošni domeni.In ravno tu je tisto, o čemer si dejala, naj ti ne "nakladam". Z a nekoga je nakladanje vse, česar ne razume. In zakaj ne razume?? Morda se ne potrudi razumeti. Če nekdo nekaj ni, nima smisla, da to posplošuje. Kar je za nekoga nedosegljivo, je morda za drugega vsakdan...

 

 

Tale PIKA, je zelo zgovorna. Torej "TAKO JE IN PIKA- KONEC.In če je zate slabo za osebnostno rast, morda za nekoga ni. Je to težko sprejeti?

 

 

 

Bi dejal, da si nekaj teh meja sama povdarila in določena pravila postavila. V tem postu namreč.

 

 

 

Vsakdo, tudi ti- ima določena prepričanja. Predvsem je prepričanje človeka o lastnem prav...

ko pa vidim kako trpijo mi gre pa na jok.

 

 

 

Ali se ti ne dozdeva, da brez prepričanj enostavno ne moremo eksistirati. Že sam nauk budizma, pa taoizma pa hinduizma itd...je prepričanje. Vsaka dogma je prepričanje. In tvoje mišljenje je prav tako prepričanje. Ne uči drugih, kako živeti brez prepričanj, dokler jih imaš sam...In imaš jih. jih izražaš skozi pisanje. Kot jaz, kot vsi...to je dejstvo.Brez njih ne bi bilo nikakršne misli. Pa še kako so - in to stvarne.

 

se mi ne dozdeva da prez brepričanj enostavno ne moremo eksistirat.to je spet eno butasto prepričanje.lahko živimo brez prepričan.

biti prepričan ali vedeti resnico sta dve različni zadevi.

viživite toliko v prepričanjih da dojemate moje pisanje kot prepričanje jaz delim moje znanje in sem odprta če kdo ve več od mene ga vedno z veseljem poslušam,ampak se ne dam prepričati da so njegove besede dokončne.

mnogo ljudi ima znanstvenike za primerjavo,ja oni so to rekli pol mora biti že prav. A res?

hitler je bil mojster prepričevnja bush tudi glej kam so nas pripeljala prepričanja.prva svetovna vojna, druga svetovna vojna,vojna v iraku vojna na vsaki celini in to samo zaradi nekih idealizmov in prepričanj.... če se človek ne bi dal prepričan in verjel hitlerjevim ali bushevim ali obamovim besedam,bi bil svet drugačen.

[free]

lahko se pa nobengau ne bi dal prepricat pa ne bi blo ne hilerja, busha itn

.. če se človek ne bi dal prepričan in verjel hitlerjevim ali bushevim ali obamovim besedam,bi bil svet drugačen.

[Matjaž Bogdan]

 

se mi ne dozdeva da prez brepričanj enostavno ne moremo eksistirat.to je spet eno butasto prepričanje.

 

Kaj obstaja zate?? Tisto v kar si ti prepričana , ostalo pa je butasto??

lahko živimo brez prepričan.

biti prepričan ali vedeti resnico sta dve različni zadevi.

 

Kaj je resnica je zopet fikcija, ali pa tvoje osebno prepričanje, ki ga trosiš okoli.

 

viživite toliko v prepričanjih da dojemate moje pisanje kot prepričanje jaz delim moje znanje in sem odprta če kdo ve več od mene ga vedno z veseljem poslušam,ampak se ne dam prepričati da so njegove besede dokončne.

Dobro prepričanje....

 

mnogo ljudi ima znanstvenike za primerjavo,ja oni so to rekli pol mora biti že prav. A res?

hitler je bil mojster prepričevnja bush tudi glej kam so nas pripeljala prepričanja.prva svetovna vojna, druga svetovna vojna,vojna v iraku vojna na vsaki celini in to samo zaradi nekih idealizmov in prepričanj.... če se človek ne bi dal prepričan in verjel hitlerjevim ali bushevim ali obamovim besedam,bi bil svet drugačen.

 

 

Se mi dozdeva, da bolj malo poznaš kolektivno zavest, njen vpliv in vlogo busha in hitlerja...potenciraš dve osebi, ki sta bili le gumb, ali pa vzvod, ki je določeno hotenje spravil v tek. Pa tole je spet prepričanje. Govoriš o znanju, ki ga deliš, jaz pa o svojem vedenju, ki ga podajam in ki je moje osebno prepričanje. Sicer je lepo (verjetno) živeti v utopiji NE prepričanj, kot ti, vendar je po MOJEM PREPRIČANJU ZMOTNO.

Resnica je, da sebi nekaj priznaš...jaz si...ti ne...in tvoja odločitev je tvoja pravica...bo tole cool zate? IMAŠ PRAV, V OKVIRU SVOJEGA (TVOJEGA) PREPRIČANJA....

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[free]

Clovekova domisljija je hvalabogu neizmerna.

cist splosno pisem

[mayita]

Se mi dozdeva, da bolj malo poznaš kolektivno zavest, njen vpliv in vlogo busha in hitlerja...potenciraš dve osebi, ki sta bili le gumb, ali pa vzvod, ki je določeno hotenje spravil v tek. Pa tole je spet prepričanje. Govoriš o znanju, ki ga deliš, jaz pa o svojem vedenju, ki ga podajam in ki je moje osebno prepričanje. Sicer je lepo (verjetno) živeti v utopiji NE prepričanj, kot ti, vendar je po MOJEM PREPRIČANJU ZMOTNO.

Resnica je, da sebi nekaj priznaš...jaz si...ti ne...in tvoja odločitev je tvoja pravica...bo tole cool zate? IMAŠ PRAV, V OKVIRU SVOJEGA PREPRIČANJA....

 

Lepo bodi

 

Matjaž

 

 

hej to zame ni kolektivna zavest ampak kolektivna nevednost.če bi se ljudje zavedal sebe in kaj je prav in kaj ne ,Ne bi toliko ljudi umrlo po nedolžnem.In zaradi česa sta bila ondva sposobna biti gumb ali vzvod? a si se kdaj vprašal?

kaj je spet prepričanje,hitler in busha sta živela oziroma še živi in zgodovina ti jasno kaže kakšna je In kam pripeljejo prepričanja.včasi je bilo prepričanje da je zemlja ravna,zdaj vemo da ni.v tem je razlika.včasih so mislili da so temnopolti manj vrednji,pa veliko stavri bi lahko še naštela.In vsa ta prepričanja so osebna prepričanja ki potlej vodijo v kolektivno pprepričanje.temu ti praviš zavest?

ti si še vedno lahko kreativen poln energije tudi brez prepričanj.

česa si jaz ne priznam?

nisem rekla da mi daj prav, ampak prosim povej mi zakaj so prepričanja dobra.

[Prabha]

• Recimo, da nekdo trpi za obliko paranoidne shizofrenije. V njegovi glavi so obnašanja ljudi čudno razložena – pogledi imajo sporočila posmeha, naključen smeh neznancev je dokaz ogovarjanja in vedenja o osebni skrivnosti, vsi te opazujejo, slišiš glasove itd. V nikogar nisi siguren, še najbolj lahko zaupaš sebi. Pa eno jutro mimobežno srečaš prijatelja, ki gre na bankomat. Vajina pogleda se srečata in vse paranoidne shizofrene ideje o svetu, ki jih imaš, se v tistem trenutku strnejo in zrcalijo v pogledu tega prijatelja. Kaj ?!!??!! a on tudi !!! - kaplja čez rob. Doma si mirno pripraviš prostor. Pripraviš zanko in si jo namestiš okoli vratu ter v višku trpljenja in izgubi zadnje smiselnosti o svetu narediš samomor. Takšen posameznik se je popolnoma odtujil od pravilnosti zunanjega sveta. Svoj notranji svet pa, če tudi popolnoma bloden je razumel kot resnico.

• Nima predstave o ljubeči in edinstveni naravi bitja in božje pojavnosti, ki je prekrita z balastom vsakdanjika. Njegov notranji svet o resnici je nekoliko drugačen

 

Žal je njegov notranji svet tak,....Nič ni naključnega.

[free]

da.

Nič ni naključnega.