Bližnja srečanja prve vrste

[DON KARLOS]

Bližnja srečanja prve vrste

http://www.rtvslo.si/_up/photos/2010/03/20/u75890-127356_555_soul_calibur_grils_of_summerstagws_blogshow.jpg

 

Slika samo simbolično prikazuje moje doživetje. Resničnost je še mnogo, mnogo lepša.

 

 

Dolgo sem se obotavljal, ali bi to moje doživetje povedal javnosti. Verjetno se bo našlo precej skepse ampak jaz, četudi sem prej zanikal doživetja tistih, ki so se že prej srečali z letečimi krožniki in podobno. Pravzaprav sem se vernikom ufologije smejal in sem jih primerjal z navadnimi umsko prizadetimi bebčki ali pa sem jih imel za definicijo naivnosti in zame so bili navadne žrtve pohlepa in bolnega ega sodobnih gurujev ufologije. Sedaj vzamem svoje besede nazaj, saj se je po tem doživetju zame vse se spremenilo. Postal sem vernik priznam.

 

Bil je lep sončen petek in po napovedih naj bi lepo vreme trajalo samo do sobote popldne. Zato sem si vzel dopust in zapustil službo že ob 10. Hitro sem zdrvel domov, pobasal sem alpinistično opremo, turne smuče, bivak vrečo debelo puhovko, dereze... in gasa na Krn. Ker sem vedel da bo jutri popldne v alpah že megla in dež, sem si dan zorganiziral tako: Danes poldne mahnem na Krn, ko me ujame noč bivakiram ali prespim v koči, če bom uspel priti do vrha, drugi dan, ko pa sonce vstane, jo mahnem še do vrha, če danes ne pridem na vrh in potem jo pred poslabšanjem vremena odsmučam nazaj v dolino.

 

Vse je šlo kot po maslu. No sicer do bivaka nisem prisopihal, a nič za to, saj imam rad divjo naravo, zato sem se odločil, da bom bivakiral, saj se mi po mraku ni dalo lomastiti proti koči. Našel sem krasno zaplato snega in vanjo sem si z lopatko izkopal svojo duplino. Opazoval sem čudovit zahod sonca medtem, ko sem srebral topel čaj in si kuhal pašto v svojem mini kuhalniku na plin. Po obilni večerji, ki mi je res prijala, sem se zavil v svojo spalčico in bilo mi je res prijetno toplo ter pravzaprav blazno romantično, ko so se še prikazale prve zvezdice, katere je v gorah tako lepo videti. Nato sem ob poslušanju nežnih sunkov vera, ki je pihal mimo moje v sneg izdolbene dupline, užival ob mislih, da kako lep dan sem preživel in kako lep dan me še čaka jutri. Res je, svet je poln presenečenj. Ko že misliš, da se je dan končal in meniš, da se ti ne more pripetiti, nič kaj več novega, te usoda včasih močno preseneti in ti postreže z nepričakovano izkušnjo, ki presega vse ostale.

 

Ko sem tako užival v svoji spalčici, me je kar naenkrat obsijala močna bela svetloba, ki pa me začuda ni slepila. Oblil me je močan občutek nežnosti, ljubezni in sprejemanja. Sploh me ni bilo strah svetlobe in pravzaprav sem sem jo sprejel v svoje srce in sem se ji popolnoma prepustil. Nato sem dobil občutek, da se dvigam vse višje in višje v belo svetlobo. Okrog mene so bili beli labodi, katere sem hranil z biseri. Božal sem jih in sem jih ljubkoval. To moje početje je očitno ugajalo čarobnim dekletom, ki so se pojavile pred mano. Samo kako neopisljivo so bile lepe. Nad njimi pa je bila njihova kraljica v draguljih. Imela je predolge čudovite lase, katere so njene služabnice ljubkovale in božale. Samo en pogled njenih oči stopil bi kamen. Res nekaj tako neopisljivo lepega. Potem sem se kopal z njimi in jih obdaroval, ljubkoval, no podrobnosti bom izpustil, ampak naj povem da takšne zabave ter sreče pa še ne. Presega vse prej doživeto in naj še tako poskušam najti kaj podobno lepega, tega ne morem najti. Kakšna lepota.

 

Potem sem pa se moral vrniti na Zemljo. Lepo se spomnim, kako sem iz vesolja priletel v to osončje in potem sem se spustil na naš planet. Potem sem se znašel v bivaku na vrhu Krna. Polnoma svež in poln moči, samo mogoče nekako izpraznjen, če razumete kaj hočem povedati. Boste trdili, da blodim, ampak kako sem pa se znašel kar naenkrat na vrhu Krna, če sem prej bivakiral pod Krnom in do vrha sem imel še najmanj dve uri hoje. Ha! Vsa zahvala gre čarobnim dekletom. In še to, njih Kraljica mi je rekla, naj si skuham zajtrk in naj potem od smučam v dolino. In popolnoma sem sledil njena navodilom. Po zajtrku, me je pričakalo toplo jutranje sonce, a oblaki so že drveli iz zahoda. Ko sem se spuščal v dolino, sem opazil da je vrh Krna že v megli, ko pa se prišel v dolino pa je bilo vse oblačno. Pomislil sem, kako dobrodušna so ta magična dekleta. Če me nebi prepeljala na vrh Krna, bi moral sam sopihati na vrh in to bi mi vzelo toliko časa, da bi sedaj bil v megli. Tako pa sem užival v soncu, kar pa je zasluga samo teh čudovito lepih deklet, katerim sem večno hvaležen za dobroto, ki so mi jo izkazale.

 

Sedaj tudi vem kaj nam prikriva vlada. No saj jim na nek način tudi ne zamerim tega. Drugače se pa sedaj z temi dekleti videvam vsakodnevno.

 

SREČNO,

V HRIBIH SE DELA DAN!

 

[mako106]

Bližnja srečanja prve vrste

http://www.rtvslo.si/_up/photos/2010/03/20/u75890-127356_555_soul_calibur_grils_of_summerstagws_blogshow.jpg

 

Slika samo simbolično prikazuje moje doživetje. Resničnost je še mnogo, mnogo lepša.

 

 

Dolgo sem se obotavljal, ali bi to moje doživetje povedal javnosti. Verjetno se bo našlo precej skepse ampak jaz, četudi sem prej zanikal doživetja tistih, ki so se že prej srečali z letečimi krožniki in podobno. Pravzaprav sem se vernikom ufologije smejal in sem jih primerjal z navadnimi umsko prizadetimi bebčki ali pa sem jih imel za definicijo naivnosti in zame so bili navadne žrtve pohlepa in bolnega ega sodobnih gurujev ufologije. Sedaj vzamem svoje besede nazaj, saj se je po tem doživetju zame vse se spremenilo. Postal sem vernik priznam.

 

Bil je lep sončen petek in po napovedih naj bi lepo vreme trajalo samo do sobote popldne. Zato sem si vzel dopust in zapustil službo že ob 10. Hitro sem zdrvel domov, pobasal sem alpinistično opremo, turne smuče, bivak vrečo debelo puhovko, dereze... in gasa na Krn. Ker sem vedel da bo jutri popldne v alpah že megla in dež, sem si dan zorganiziral tako: Danes poldne mahnem na Krn, ko me ujame noč bivakiram ali prespim v koči, če bom uspel priti do vrha, drugi dan, ko pa sonce vstane, jo mahnem še do vrha, če danes ne pridem na vrh in potem jo pred poslabšanjem vremena odsmučam nazaj v dolino.

 

Vse je šlo kot po maslu. No sicer do bivaka nisem prisopihal, a nič za to, saj imam rad divjo naravo, zato sem se odločil, da bom bivakiral, saj se mi po mraku ni dalo lomastiti proti koči. Našel sem krasno zaplato snega in vanjo sem si z lopatko izkopal svojo duplino. Opazoval sem čudovit zahod sonca medtem, ko sem srebral topel čaj in si kuhal pašto v svojem mini kuhalniku na plin. Po obilni večerji, ki mi je res prijala, sem se zavil v svojo spalčico in bilo mi je res prijetno toplo ter pravzaprav blazno romantično, ko so se še prikazale prve zvezdice, katere je v gorah tako lepo videti. Nato sem ob poslušanju nežnih sunkov vera, ki je pihal mimo moje v sneg izdolbene dupline, užival ob mislih, da kako lep dan sem preživel in kako lep dan me še čaka jutri. Res je, svet je poln presenečenj. Ko že misliš, da se je dan končal in meniš, da se ti ne more pripetiti, nič kaj več novega, te usoda včasih močno preseneti in ti postreže z nepričakovano izkušnjo, ki presega vse ostale.

 

Ko sem tako užival v svoji spalčici, me je kar naenkrat obsijala močna bela svetloba, ki pa me začuda ni slepila. Oblil me je močan občutek nežnosti, ljubezni in sprejemanja. Sploh me ni bilo strah svetlobe in pravzaprav sem sem jo sprejel v svoje srce in sem se ji popolnoma prepustil. Nato sem dobil občutek, da se dvigam vse višje in višje v belo svetlobo. Okrog mene so bili beli labodi, katere sem hranil z biseri. Božal sem jih in sem jih ljubkoval. To moje početje je očitno ugajalo čarobnim dekletom, ki so se pojavile pred mano. Samo kako neopisljivo so bile lepe. Nad njimi pa je bila njihova kraljica v draguljih. Imela je predolge čudovite lase, katere so njene služabnice ljubkovale in božale. Samo en pogled njenih oči stopil bi kamen. Res nekaj tako neopisljivo lepega. Potem sem se kopal z njimi in jih obdaroval, ljubkoval, no podrobnosti bom izpustil, ampak naj povem da takšne zabave ter sreče pa še ne. Presega vse prej doživeto in naj še tako poskušam najti kaj podobno lepega, tega ne morem najti. Kakšna lepota.

 

Potem sem pa se moral vrniti na Zemljo. Lepo se spomnim, kako sem iz vesolja priletel v to osončje in potem sem se spustil na naš planet. Potem sem se znašel v bivaku na vrhu Krna. Polnoma svež in poln moči, samo mogoče nekako izpraznjen, če razumete kaj hočem povedati. Boste trdili, da blodim, ampak kako sem pa se znašel kar naenkrat na vrhu Krna, če sem prej bivakiral pod Krnom in do vrha sem imel še najmanj dve uri hoje. Ha! Vsa zahvala gre čarobnim dekletom. In še to, njih Kraljica mi je rekla, naj si skuham zajtrk in naj potem od smučam v dolino. In popolnoma sem sledil njena navodilom. Po zajtrku, me je pričakalo toplo jutranje sonce, a oblaki so že drveli iz zahoda. Ko sem se spuščal v dolino, sem opazil da je vrh Krna že v megli, ko pa se prišel v dolino pa je bilo vse oblačno. Pomislil sem, kako dobrodušna so ta magična dekleta. Če me nebi prepeljala na vrh Krna, bi moral sam sopihati na vrh in to bi mi vzelo toliko časa, da bi sedaj bil v megli. Tako pa sem užival v soncu, kar pa je zasluga samo teh čudovito lepih deklet, katerim sem večno hvaležen za dobroto, ki so mi jo izkazale.

 

Sedaj tudi vem kaj nam prikriva vlada. No saj jim na nek način tudi ne zamerim tega. Drugače se pa sedaj z temi dekleti videvam vsakodnevno.

 

SREČNO,

V HRIBIH SE DELA DAN!

 

fauš

[PomladnaVila]

Hm, po moje lahko kmalu pričakuješ še obiske kakih potomcev, če so te spraznile..

 

Vse je možno, v ZDA vsako leto odranijo ne vem koliko implantatov pod kožo, različnih oblik in velikosti, za katere ljudje pojma nimajo kako so prišle noter in si jih dajo odstranit, nato pa se spet pojavijo in vse od začetka.

 

verjetno gre pri tebi za neko energetsko izmenjavo, za dogovore, za srečanja, sicer se lahko po svobodni volji vsemu upremo. V Vesolju med drugimi zakoni vlada tudi zakon Svobodne volje, po katerem imamo moč reči stvarem NE samo dolvolj odločno in jasno (lahko tudi v mislih) np. Ne dovolim, da v mojo hišo vstopijo kakršnakoli bitja iz katerekoli dimenzije, ki imajo slabe namene in nizko energijo. Vstop je dovoljem samo.....np. angelom in nadanglom, boginjam in... karkoli že želite spustiti not.

[Alan_New]

Bližnja srečanja prve vrste

http://www.rtvslo.si/_up/photos/2010/03/20/u75890-127356_555_soul_calibur_grils_of_summerstagws_blogshow.jpg

 

Slika samo simbolično prikazuje moje doživetje. Resničnost je še mnogo, mnogo lepša.

[DON KARLOS]

Hm, po moje lahko kmalu pričakuješ še obiske kakih potomcev, če so te spraznile..

 

Vse je možno, v ZDA vsako leto odranijo ne vem koliko implantatov pod kožo, različnih oblik in velikosti, za katere ljudje pojma nimajo kako so prišle noter in si jih dajo odstranit, nato pa se spet pojavijo in vse od začetka.

 

verjetno gre pri tebi za neko energetsko izmenjavo, za dogovore, za srečanja, sicer se lahko po svobodni volji vsemu upremo. V Vesolju med drugimi zakoni vlada tudi zakon Svobodne volje, po katerem imamo moč reči stvarem NE samo dolvolj odločno in jasno (lahko tudi v mislih) np. Ne dovolim, da v mojo hišo vstopijo kakršnakoli bitja iz katerekoli dimenzije, ki imajo slabe namene in nizko energijo. Vstop je dovoljem samo.....np. angelom in nadanglom, boginjam in... karkoli že želite spustiti not.

 

Naj vam zatrdim, da se vse dogaja 100% na prostovoljni bazi, in brez vsakršne prisile. zakaj bi pa američani in rusi imeli kaj prste vmes. zakaj je potrebno povsod videti zarote. :xx!:

 

[PomladnaVila]

Halo? Kdo pa govori o kakšnih zarotah in Rusih? Še enkrat si preberi moj post. To se dejansko dogaja, pa ne mislim s strani zemljanov, čeprav jih je nekaj morda tudi, ampak tukaj ne govorim o njih.

[DON KARLOS]

Halo? Kdo pa govori o kakšnih zarotah in Rusih? Še enkrat si preberi moj post. To se dejansko dogaja, pa ne mislim s strani zemljanov, čeprav jih je nekaj morda tudi, ampak tukaj ne govorim o njih.

 

 

OK OK, vse razumem.

 

SREČNO!