Kmetijstvo v Sloveniji in EU

[free]

Dan

 

ne vem sicer ce imamo ze kaksno podobno temo, a sam je nisel nasel.

Se mi zdi pa pomembna tema kakor tudi tema o gozdarstvu v sloveniji, ki bi jo eventuelno lahko odprli.

 

Sigurno so med vami tudi kmetovalci in taksni, ki imajo svojo zemljo, vrt, ipd, in vas tovrstna tema zanima, kakor vas zanima tudi prihodnost kmetijstva v Sloveniji in EU.

 

Vemo, da sta zdrava hrana in voda primarni osnovni potrebi zdravega bivanja in sploh bivanja cloveka. Zatorej nam ne more biti vseeno kaksno hrano in vodo uzivamo.

Po nekaterih mnenjih imamo v EU ogromno zdravih povrsin na katerih bi se EU v celoti lahko samooskrbovala s prehrano. Celo vec, lahko bi oskrbovali tudi mnoge druge narode. Kljub temu pa se izsekava celo dezevne gozdove za pridelavo soje s katero se krmi zivali v EU.

 

Trenutno EU namenja za kmetijstvo in razvoj kmetijstva najvec sredstev iz skupnih sredstev sploh. Ob tem se vse bolj zavedamo da gre za nasa skupna sredstva in da si zelimo dobre, kvalitetne, varne in zdrave hrane.

 

Tako je verjetno pomembno, da taksno hrano ter zdravo misljenje in primeren odnos, najprej pokazemo znotraj lastnega praga. Torej podpiramo ekoloskega kmeta in cim bolj zdrav nacin predelovanja hrane pri nas doma.

To pa se tice tudi politicne, gospodarsko-ekonomske in kaksne druge skupne odlocitve s katerimi ustvarjamo svojo sedanjost in prihodnost.

 

Torej temo bi zastavil v tej smeri. Smeri vspodbujanja cloveku in okolju bolj zdravega kmetijstva.

 

http://library.wur.nl/frontis/farming_for_health/figuur1.jpg

 

-

Politike EU / Nova zakonodaja – kratek pregled >

[free]

Vodilo ministru Židanu: 98% Slovencev meni, da bi morala EU spodbujati kmete k večji pridelavi ekoloških živil

 

Sooblikujmo Skupno kmetijsko politiko!

 

Ljubljana, 21.5.2010.

 

Evropska komisija je začela javno razpravo o prihodnosti skupne kmetijske politike (SKP) v Evropski uniji, v kateri lahko sodelujemo vsi državljani EU.

 

Na Inštitutu za trajnostni razvoj v tej povezavi opozarjamo na raziskavo Eurobarometra "Evropejci, kmetijstvo in Skupna kmetijska politika" (marec 2010), ki med drugim kaže, da velika večina vprašanih Evropejcev (83%) meni, da bi morala EU spodbujati kmete, da bi pridelovali več ekoloških živil. Zanimivo je, da smo Slovenci pri tem vprašanju prav na vrhu lestvice, saj se s tem strinja kar 98 % vprašanih.

Le 44% vprašanih Slovencev meni, da EU dovolj spodbuja ekološko kmetijstvo (tu smo med najbolj kritičnimi državami EU). Kar 83% Slovencev tudi meni, da mora kmetijstvo spremeniti svoj način dela tako, da bo prispevalo k boju proti podnebnim spremembam, pa četudi na račun konkurenčnosti.

Na ITR menimo, da bi morali biti ti rezultati nedvoumno vodilo kmetijskemu ministru in njegovi ekipi pri oblikovanju oziroma dokončevanju nacionalne strategije kmetijstva.

 

Javnost pa zdaj lahko izkoristi možnost, da svojo podporo ekološkemu kmetijstvu izrazi tudi prek sodelovanja v javni razpravi o prihodnosti skupne SKP.

Glavni poudarek je na prispevku SKP k razvoju strategije "Evropa 2020" in štiri glavne teme:

- Zakaj je (če je) potrebna skupna evropska kmetijska politika?

- Kakšne cilje zastavlja družba kmetijstvu v vsej njegovi raznolikosti?

- Zakaj je potrebna reforma SKP in kako bi se SKP lahko bolje odzivala na pričakovanja družbe?

- Kakšni instrumenti so potrebni za prihodnjo SKP?

 

Strategija "Evropa 2020" pa odpira novo perspektivo. Prispevki k javni razpravi in konferenca, na kateri bodo povzetki razprave predstavljeni, bodo Evropski komisiji pomagali pri pripravi sporočila o prihodnosti SKP po letu 2013, ki ga načrtuje za konec leta 2010.

V razpravi lahko sodelujete do 3. junija 2010 prek spletne strani:

http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2...te/index_sl.htm

Več informacij o skupni kmetijski politiki (SKP) v Evropski uniji lahko v angleškem jeziku najdete na:

http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/index_en.htm

Kontakti za dodatna vprašanja so na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/agriculture/contact/index_sl.htm

 

NOVICE ITR: dovoljeno citiranje in uporaba z navedbo vira www.itr.si

 

Celotno poročilo je na voljo na: http://ec.europa.eu/public_opinion/archive.../ebs_336_en.pdf

 

http://arjie.files.wordpress.com/2008/05/usda20veggies.jpg

[free]

Aktualno vprasnje v casu, ki se ob tem postavlja je, koliko novih delovnih mest bi drugacna kmetijska in gozdarska politika lahko prinesla tudi v Sloveniji!?

Ce silimo v konkurencnost tam kjer nismo konkurencni in samooskrbni, ob tem pa ne tam kjer bi lahko bili, se lahko vprasamo kaj nam je storiti!?

Ali nas bo v to prislil cas in situacija?

In ce ne bomo tako zelo pozni, kot smo v energetski samooskrbi, katero je v Sloveniji prav tako tesko postaviti na lastne nogE?

 

http://static.howstuffworks.com/gif/organic-farming-4.jpg

[free]

Svoj prispevek ali mnenje sem oddal. Vidno naj bi bilo v nekaj dneh.

V razpravi lahko sodelujete do 3. junija 2010 prek spletne strani:

http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2...te/index_sl.htm

[enja]

Aktualno vprasnje v casu, ki se ob tem postavlja je, koliko novih delovnih mest bi drugacna kmetijska in gozdarska politika lahko prinesla tudi v Sloveniji!?

Ce silimo v konkurencnost tam kjer nismo konkurencni in samooskrbni, ob tem pa ne tam kjer bi lahko bili, se lahko vprasamo kaj nam je storiti!?

Ali nas bo v to prislil cas in situacija?

In ce ne bomo tako zelo pozni, kot smo v energetski samooskrbi, katero je v Sloveniji prav tako tesko postaviti na lastne nogE?

 

http://www.vest.si/2010/05/04/seznam-najve...skih-subvencij/

 

No, s TAKO kmetijsko politiko lahko kar pozabimo, da smo v Sloveniji kmetijstvo sploh kdaj imeli

[free]

O Enja, me veseli, da si nasla pot do tule

 

Clanek ki si ga podala (hvala) res se bolj potrjuje kako zelo pomembno je vprasanje skupne kmetijske politike EU.

Zame je v vrhu prioritetnih vprasanj. Mislim da bi o teh vprasanjih bilo potrebno zelo odprto spregovoriti v vseh drzavah EU.

Kakor tudi vkljuciti javnost v soodlocanje o tej pomembni temi.

[Guest sstane]

http://www.vest.si/2010/05/04/seznam-najve...skih-subvencij/

 

No, s TAKO kmetijsko politiko lahko kar pozabimo, da smo v Sloveniji kmetijstvo sploh kdaj imeli

Enja, dokler bodo kmetijske pridelke politiki zastrupljali z jodom, bo kmetijstvo sovražnik, ne prijatelj človeka.

[free]

Organic farming in Europe, surface area by country:

 

http://maps.grida.no/library/files/organic-farming-in-europe-surface-area-by-country_002.jpg

 

http://maps.grida.no/go/graphic/organic-fa...area-by-country

[Guest sstane]

Organic farming in Europe, surface area by country:

 

http://maps.grida.no/library/files/organic-farming-in-europe-surface-area-by-country_002.jpg

 

http://maps.grida.no/go/graphic/organic-fa...area-by-country

Free, organske farme so farme za vzrejo živali za prehrano ljudi.

Se ti zdi to lepo?

[free]

Organic farm niso samo farme z zivalmi. temvec pac organic farms ali ekoloske kmetije (kolkr jst razumem zadevo).

Ce se mi zdi lepo? Jst kot dolgoletni vegi, bi zivalske farme itaq precej zmanjsal v njihovem stevilu in njihovi vzreji zivali... te bi bile bolj za druzenje z ljudmi, pomoc pri delu, za mleko, sir, jajca, ipd... ne pa za vzrejo za zakol.

Vsekakor pa se na eko-farmah zivalim godi dosti bolje kot na industrijskih NEeko farmah.

Eko farme imajo tudi strozje predpise, ki so bolj prijazni zivalim, okolju in ljudem.

 

http://static.howstuffworks.com/gif/organic-farming-1.jpg http://cache.boston.com/resize/bonzai-fba/Globe_Photo/2007/07/23/1185239406_0651/539w.jpg

[free]

nbenga ne zanima tole dost

[free]

Prepričljiva rast sektorja ekološkega kmetijstva v EU

Bruselj/Ljubljana, 19.7.2009

 

Evropska komisija je objavila poročilo o razvoju sektorja ekoživil in ekokmetijstva, ki ga je pripravila na osnovi podatkov iz držav članic. Predstavljamo vam nekaj glavnih poudarkov iz poročila:

 

- V letu 2008 je sektor ekološkega kmetijstva po ocenah obsegal 7,6 milijona hektarov zemljišč, kar je 4,3% kmetijskih zemljišč EU-27 v uporabi (KZU). V obdobju 2000-2008 je povprečna letna stopnja rasti znašala 6,7% v EU-15 in 20,0% v EU-12;

- Delež zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju, je blizu ali več kot 9% od vseh KZU v petih državah članicah: Češki, Estoniji, Latviji, Avstriji (15,5%) in na Švedskem;

- Ocena je, da je bilo v letu 2008 v EU-27 vključenih v ekološko kmetijstvo približno 197.000 kmetijskih gospodarstev, kar znaša 1,4% vseh kmetijskih gospodarstev v EU-27 (0,6% v EU-12 in 2,9% v EU-15);

- Povpraševanje potrošnikov po hrani na največjih trgih EU raste v hitrem tempu, vendar ekokmetijski sektor ne obsega več kot 2% vseh izdatkov za hrano v EU-15 v letu 2007. V EU-12 je delež porabe ekoživil še nižji.

 

Poročilo nadalje pravi, da se je obseg zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju, znatno povečal v zadnjih nekaj letih. V obdobju 2000-2008 se je skupen obseg zemljišč za ekološko kmetovanje povečal s 4,3 na po oceni 7,6 milijonov hektarjev (7,4% letni prirast). Hitrost rasti je bila najbolj spektakularna v EU-12 (novih državah članicah),

kjer se je obseg povečal z 0,34 milijona ha na 1,46 milijona ha (20,0% letni prirast), medtem ko se je v EU-15 v istem obdobju obseg zemljišč za ekološko kmetovanje povečal s 4,0 milijona ha na 6,2 milijona ha, kar pomeni bolj zmeren letni prirast 5,7%. EU-15 so imele v letu 2008 80,9% skupnega ekokmetijskega območja EU. V absolutnem smislu so države članice z največjim obsegom ekološkega kmetovanja v letu 2008 Španija (1,13 milijona ha), Italija (1,00 milijona ha), Nemčija (0,91 milijona ha), Velika Britanija (0,72 milijona ha) in Francija (0,58 milijona ha). Skupaj to pomeni 56,8% EU območja za ekološko kmetovanje.

V EU-15 je v letu 2006/2007 vrednost potrošnje ekološke hrane v sektorju trgovine na drobno dosegla 14,4 milijarde €, od tega več kot 80% v le štirih državah članicah: Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in Italiji. Trg za ekološka živila je obsežen v Avstriji (skoraj 5% živilskega trga) in v Nemčiji, na Danskem in v Luksemburgu (v katerih znaša cca. 3,7-3,8% živilskega trga). V državah članicah EU-12 je delež ekološkega kmetijstva v celotnem prehranskem sektorju precej nižji, pod 0,2% za večino in največjim doseženim deležem 0,5% na Češkem. Glavna ovira za rast tega trga v teh državah članicah je kupna moč potrošnikov. Na splošno pa se potrošnja ekološko pridelane hrane v EU dinamično povečuje. Na štirih največjih trgih EU (Nemčija, Velika Britanija in Francija) je rast impresivna: povprečna letna rast 18,1% za Francijo v obdobju 2005-2009, 14,0% za Nemčijo v obdobju 2000-2008, 8,7% v Italiji v obdobju 2001-2009, in 11,9% za Veliko Britanijo v obdobju 2000-2008. Gospodarska kriza v letu 2009 je znižala potrošnjo ekološke hrane v Veliki Britaniji (padec za 13,6%), medtem ko v Nemčiji trg ostaja stabilen, še vedno pa raste v Franciji in Italiji.

 

Več nepotrjenih podatkov in skupne številke kažejo na to, da povpraševanje po ekoloških proizvodih v EU prehiteva zmožnosti ponudbene strani ekološkega agroživilskega sektorja. V teh pogojih ni presenetljivo, da se trgovina med državami članicami in uvozi iz tretjih držav hitro povečuje. Trgovina znotraj EU in uvoz iz tretjih držav predstavljajo pomemben del domače porabe ekoloških živil v večini držav članic.

Celotno poročilo je na voljo na:

http://ec.europa.eu/agriculture/analysis/markets/organic_2010_en.pdf

Ob tem naj opozorimo, da se je v Sloveniji obseg ekološke pridelave v zadnjih 2-3 letih povečal le zanemarljivo ali v posameznih segmentih celo zanihal navzdol, čeprav po drugi strani raziskave (Inštitut za trajnostni razvoj in Biotehniška fakulteta) kažejo, da se je promet z ekoživili v istem času povečeval.

 

NOVICE ITR: dovoljeno citiranje in uporaba z navedbo vira www.itr.si

 

 

Lep pozdrav,

 

INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

Metelkova 6, 1000 Ljubljana

Pisarna: Trubarjeva 50 (Okoljski center)

Tel. (01) 4397 460; GSM 051 368 890

Faks (01) 4397 105

info@itr.si; www.itr.si

 

 

ocitno se nismo kaj dosti zreli... kljub temu povprasevanje po eko hrani raste

Torej kaj, ljudje zelijo eko hrano, a proizvajalci se ne odzivajo dovolj. Zakaj - pa je tema o kateri bi bilo primerno spregovoriti.

[enja]

Organic farm niso samo farme z zivalmi. temvec pac organic farms ali ekoloske kmetije (kolkr jst razumem zadevo).

Ce se mi zdi lepo? Jst kot dolgoletni vegi, bi zivalske farme itaq precej zmanjsal v njihovem stevilu in njihovi vzreji zivali... te bi bile bolj za druzenje z ljudmi, pomoc pri delu, za mleko, sir, jajca, ipd... ne pa za vzrejo za zakol.

Vsekakor pa se na eko-farmah zivalim godi dosti bolje kot na industrijskih NEeko farmah.

Eko farme imajo tudi strozje predpise, ki so bolj prijazni zivalim, okolju in ljudem.

 

http://static.howstuffworks.com/gif/organic-farming-1.jpg http://cache.boston.com/resize/bonzai-fba/Globe_Photo/2007/07/23/1185239406_0651/539w.jpg

Ne Free...brez zamere, teh stvari res ne razumeš najbolj...

Če izraz "organic farm" prenesemo v naš prostor imaš pri nas kmetije, ki so eko, kop in skop( ki imata v svojem sklopu številne "pododdelke").

Vse to, kar ti za drag denar kupiš v trgovini in je deklarirano, kot bio...bi našel tudi drugje.

 

Prepričana sem, da boš na Veliki planini dobil bolj eko(čeprav nedeklarirano) skuto, kot pa v trgovini!

 

Vprašam te pa še to: Zakaj misliš, da ima krava mleko?

 

Če želimo imeti mleko, sir, jogurt,kefir, itd.....je potrebno, da krava teli in evo ,imamo mleko in tudi "meso".

[free]

Ali sem v citatu stanetu napisal kaj napacnega? Namrec kolikor jaz vem se organic farm razume kot ekoloske kmetije. Ali ni tako?

Zdej, ce se k temu dodaja pri nas se kaksne druge pa ne vem.

 

Kaj bi po tvoje torej bila neorganic farm?

 

vsekakor, povsod po svetu bi nasel marsikaj... in a zdej bom vsak dan rinu na velko po skuto al kako, ker pac lahko najdem drugje, med tem ko imam za nizjo ali isto ali pa tudi visjo ceno to pred nosom v merkatorju, pri katerem prisparam na casu, bencinu, ali celo ceni izdelka in morda vseeno s certifikatom zagarantirani kakovosti

glede na to da ti tolk dobro razumes, se cudim da ne furas foruma v tej smeri, da nas malo razsvetlis, namesto da se mi neuki trudimo tule ane. pa brez zamere.

povprecni kupec ne ve za skop jop mop vop cupa mupa.... gre v trgovino kjer ima povprecno 2 izbiri: to je eko ali ne eko! In to je to! In govorim o tem.

In sorry, zgleda da kaj dosti ne hodis v trgovine, kajti eko banan ravno ne bi nasel na veliki planini, ali tudi kje drugje v sloveniji (vsaj zadostne kolicine) ne. Pa tudi mnogo drugih eko proizvodov pri nas enostavno ni dovolj glede na povprasevanje. Imam prav? Imam.

 

Krava ima mleko da ga prodaja ljudem, samo je clovek tolk skrt da ji ne da niti dinarja

Ce imas doma 2 letne otroke, zastavljaj taksna vrasanja njim, sicer lahko izpades tule zaljiva.

 

Ja, kaj cmo, ga pac ne bi bili v taki meri. Ena krava za vec ljudi, namesto pet krav za enega cloveka recimo.

Saj z ljudmi ni nic drugace, nekdo zivi na 1000 kvadratih, nekdo pa na 36-tih.

Se vedno je razlika ali je predvsem za vzrejo in zakol ali predvsem za mleko, a ni? Prakse s kravami nima glih velik, tko da

A ves ne gre tolk zato kar krava daje, temvec kaksen odnos je med njo in gospodarjem v obliki skrbi gospodarja zanjo. In o tem je bilo govora.

In v tem vem da imam prav, da je regulativa ekoloskih kmetij strozja in prijaznejsa do zivali kot neekoloskih. Je res? Inspektor pravi da ja.

 

Torej kaj, na kaj namigujes? Da eko nima smisla, ker je vse ze itaq tu? V zavesti povprecenga uporabnika tega ni in tudi ce bi bilo, mu ne bi dosti pomagalo, ker v vecini kupuje tam kjer tudi zivi. Torej v neposredni okolici doma ali mesta. Pomaga pa vedeje o tem kaj pomeni eko in ponudba eko proizvodov.

 

Ne Free...brez zamere, teh stvari res ne razumeš najbolj...

Če izraz "organic farm" prenesemo v naš prostor imaš pri nas kmetije, ki so eko, kop in skop( ki imata v svojem sklopu številne "pododdelke").

Vse to, kar ti za drag denar kupiš v trgovini in je deklarirano, kot bio...bi našel tudi drugje.

 

Prepričana sem, da boš na Veliki planini dobil bolj eko(čeprav nedeklarirano) skuto, kot pa v trgovini!

 

Vprašam te pa še to: Zakaj misliš, da ima krava mleko?

 

Če želimo imeti mleko, sir, jogurt,kefir, itd.....je potrebno, da krava teli in evo ,imamo mleko in tudi "meso".

[enja]

 

 

Imam prav? Imam.

 

Je res? Inspektor pravi da ja.

 

 

 

[Cookie]

Enja, dokler bodo kmetijske pridelke politiki zastrupljali z jodom, bo kmetijstvo sovražnik, ne prijatelj človeka.

 

 

nbenga ne zanima tole dost

 

 

Ne Free...brez zamere, teh stvari res ne razumeš najbolj...

Če izraz "organic farm" prenesemo v naš prostor imaš pri nas kmetije, ki so eko, kop in skop( ki imata v svojem sklopu številne "pododdelke").

Vse to, kar ti za drag denar kupiš v trgovini in je deklarirano, kot bio...bi našel tudi drugje.

 

Prepričana sem, da boš na Veliki planini dobil bolj eko(čeprav nedeklarirano) skuto, kot pa v trgovini!

 

Vprašam te pa še to: Zakaj misliš, da ima krava mleko?

 

Če želimo imeti mleko, sir, jogurt,kefir, itd.....je potrebno, da krava teli in evo ,imamo mleko in tudi "meso".

 

 

Ali sem v citatu stanetu napisal kaj napacnega? Namrec kolikor jaz vem se organic farm razume kot ekoloske kmetije. Ali ni tako?

Zdej, ce se k temu dodaja pri nas se kaksne druge pa ne vem.

 

Kaj bi po tvoje torej bila neorganic farm?

 

vsekakor, povsod po svetu bi nasel marsikaj... in a zdej bom vsak dan rinu na velko po skuto al kako, ker pac lahko najdem drugje, med tem ko imam za nizjo ali isto ali pa tudi visjo ceno to pred nosom v merkatorju, pri katerem prisparam na casu, bencinu, ali celo ceni izdelka in morda vseeno s certifikatom zagarantirani kakovosti

glede na to da ti tolk dobro razumes, se cudim da ne furas foruma v tej smeri, da nas malo razsvetlis, namesto da se mi neuki trudimo tule ane. pa brez zamere.

povprecni kupec ne ve za skop jop mop vop cupa mupa.... gre v trgovino kjer ima povprecno 2 izbiri: to je eko ali ne eko! In to je to! In govorim o tem.

In sorry, zgleda da kaj dosti ne hodis v trgovine, kajti eko banan ravno ne bi nasel na veliki planini, ali tudi kje drugje v sloveniji (vsaj zadostne kolicine) ne. Pa tudi mnogo drugih eko proizvodov pri nas enostavno ni dovolj glede na povprasevanje. Imam prav? Imam.

 

Krava ima mleko da ga prodaja ljudem, samo je clovek tolk skrt da ji ne da niti dinarja

Ce imas doma 2 letne otroke, zastavljaj taksna vrasanja njim, sicer lahko izpades tule zaljiva.

 

Ja, kaj cmo, ga pac ne bi bili v taki meri. Ena krava za vec ljudi, namesto pet krav za enega cloveka recimo.

Saj z ljudmi ni nic drugace, nekdo zivi na 1000 kvadratih, nekdo pa na 36-tih.

Se vedno je razlika ali je predvsem za vzrejo in zakol ali predvsem za mleko, a ni? Prakse s kravami nima glih velik, tko da

A ves ne gre tolk zato kar krava daje, temvec kaksen odnos je med njo in gospodarjem v obliki skrbi gospodarja zanjo. In o tem je bilo govora.

In v tem vem da imam prav, da je regulativa ekoloskih kmetij strozja in prijaznejsa do zivali kot neekoloskih. Je res? Inspektor pravi da ja.

 

Torej kaj, na kaj namigujes? Da eko nima smisla, ker je vse ze itaq tu? V zavesti povprecenga uporabnika tega ni in tudi ce bi bilo, mu ne bi dosti pomagalo, ker v vecini kupuje tam kjer tudi zivi. Torej v neposredni okolici doma ali mesta. Pomaga pa vedeje o tem kaj pomeni eko in ponudba eko proizvodov.

namerno sem citirala zgornje poste in bom kot laik napisala, kako vas vidim:

 

namesto, da bi držali skupaj, se rajši med sabo podjebavate (sstane vs free, s tem, da free tuky sstaneta ne hebe pet posto in free vs enja, kjer tudi enja ne šmirgla freeja kaj dosti). Vse to (podjebavanje) je voda na mlin onim drugim, ki na veliko propagirajo pesticide, fungicide, biocide in ostale -cide, z GSO vred.

Razmislite o tem drugič, ko bi se vam najraje zareklo/zatipkalo.

 

free, pritožuješ se, da "nobenga ne zanima tole dost" - a ko se v tvoj monolog vključi enja, jo takoj napadeš, da ti pa že ne boš rinil nevemkaj, a nimaš nič proti, če se zato vtakneš v kogarkoli/kamorkoli in ko se te "dobi z roko v kozarcu marmelade" se infantilno opravičuješ s tem, da imaš mars v škorpijonu??!?

Dost otročje

 

Osebno se mi zdi še kako primerno, da se končno razjasnijo vse zadeve okol eko, skop, kop (čeprav želi free tole zbanalizirat v "cupa mupa" )

 

Seveda se strinjam z enjo, ko pravi, "da na velki planini je bistveno boljša eko skuta". Kdor je že kdajkoli na velki ali kateri drugi planini (free, resnično ti priporočam enodnevni izlet v hribe, ni treba kako težjo turo, npr Vogar je dost enostaven in dobro označen, poleg tega te že na začetku poti pozdravijo Koritnice - voda podobna Soči), pravzaprav sem prepričana, da kdorkoli je imel kdaj priložnost okusit kislo mleko/skuto/whatever na planini, se bo z menoj strinjal.

 

Žal nimam časa (ok, morda tudi volje), da bi vsak vikend odšla v hribe po eko skuto. Le-to dražje (!) plačam na tržnici, no morda po kvaliteti le malček zaostaja, morda pa je to le moj subjektivni okus - kemijskih analiz pač ne delam

 

Opažam, da je tudi eko hrana v merkatorju "slabša" (spet moj subjektivni okus), kot ona iz domačega vrta partnerjevih staršev. Morda k tej subjektivnosti pripomore tudi dejstvo, da občasno pomagam pri vrtno/sadnih opravilih, pa drugače gledam/okušam

vsekakor pa je eko hrana moja prva izbira - pa čeprav v trgovini/tržnici - kjer se tudi marsikaj deklarira kot eko, ma po okusu je daleč od tega.

 

Seveda vem, da bi bilo boljše, če bi si tedenski zabojček eko zelenjave naročala direkt pri eko kmetih, vendar oprostite, kile čebule ne porabim v mesecu dni, kaj šele v tednu, da o 5 kg krompirja niti ne govorim

[free]

 

[free]

strinjam.

 

sej se ne, samo pravim, da vspodbudim k sodelovanju v temi. pritozevat sem se ze zdavnaj nehal nad tem , ker vecino itaq zanima fuzbal, sex in cash, ter politika. mnogo drugega pa silom prilike, ko jih je strah za lastno rit.

 

jah glej, ne vem kako si ti razumela njen post, a jaz sem ga tako kot sem ga in namenjen je bil meni. in razumel sem ga zbadljivo. tko, da ravno obratno kot pravis.

jst probam bit konstruktiven, s kaksno namenom pa drugi hodjo tule pa vedo sami. ce ima enja tolk velik pojma, in verjamem da neke stvari ve, ker je v tem, bi blo tut fajn, da nas o tem mal razsvetli, odpre kaksno temo, ipd.. ocitno pa je meni bolj do tega da se o tem pogovarjamo, izobrazujemo itn, kot pa njen. In fajn je, da ce ze kdo pride v temo nekoga, da ni prevec kriticen ane, temvec se rajsi vpraasa po namenu o tem kaj pise in kako pise; ter ali bo to komu koristilo ali ne, ali se bo samo pametnega delal, ker pa "obvlada". No, in tko sl jst dojel njen post. zal.

 

tut jst mislim tako, samo enja raj uleti, mal pokritizira, in to je to; potem pa spet pol leta nobenga komenta, sam pameten bit pa govort drugim kako ne razumejo ni konskturktivno.

in pol sm zdej jst otrocji tut prou. uiiiiiiiiiiii

 

hvala za priporocilo za hribe. a zato ker je enja rekla da je skuta iz hribov boljsa, pomeni da free se nikol ni bil v hribih!

mislm, a zdej kr domnevas da ne vem kaksna je skuta iz hribov in da se nikol nisem bil v hribih in konkretno na velki al kako? a nis mal otrocja zdej s takim domnevanjem? Sploh pa, jst v tej temi nisem govoril o skuti sploh.

 

itaq. sej to tut jst pravim enji, da povprecen clovek ne hodi vsak dan na velko po skuto ane.

bajdvej; jst jo vcasih kupim na lokalni trznici, od kmeta, povsem domaco in je zelo dobra. (ne zivim v lj.).

 

da. ce je eko se ne pomeni morda nekih drugih ovkirjev kvalitete.

ceprav je eko, morda nujno da recimo banan niso prehitro pobrali , jih uplinjali, zmrzovali itn.

 

pri nekaterih lahko narocis mesano zelenjavo in ne nujno velike kolicine.

 

 

namesto, da bi držali skupaj, se rajši med sabo ....

 

free, pritožuješ se, da "nobenga ne zanima tole dost"

a ko se v tvoj monolog vključi enja, jo takoj napadeš,

 

Osebno se mi zdi še kako primerno, da se končno razjasnijo vse zadeve okol eko, skop, kop (čeprav želi free tole zbanalizirat v "cupa mupa" )

 

....free, resnično ti priporočam enodnevni izlet v hribe, ...

 

... plačam na tržnici,...

 

Opažam, da je tudi eko hrana v merkatorju "slabša"

 

Seveda vem, da bi bilo boljše, če bi si tedenski zabojček eko zelenjave naročala direkt pri eko kmetih, vendar oprostite, kile čebule ne porabim v mesecu dni, kaj šele v tednu, da o 5 kg krompirja niti ne govorim

[Cookie]

strinjam.

 

sej se ne, samo pravim, da vspodbudim k sodelovanju v temi. pritozevat sem se ze zdavnaj nehal nad tem , ker vecino itaq zanima fuzbal, sex in cash, ter politika. mnogo drugega pa silom prilike, ko jih je strah za lastno rit.

 

jah glej, ne vem kako si ti razumela njen post, a jaz sem ga tako kot sem ga in namenjen je bil meni. in razumel sem ga zbadljivo. tko, da ravno obratno kot pravis.

jst probam bit konstruktiven, s kaksno namenom pa drugi hodjo tule pa vedo sami. ce ima enja tolk velik pojma, in verjamem da neke stvari ve, ker je v tem, bi blo tut fajn, da nas o tem mal razsvetli, odpre kaksno temo, ipd.. ocitno pa je meni bolj do tega da se o tem pogovarjamo, izobrazujemo itn, kot pa njen. In fajn je, da ce ze kdo pride v temo nekoga, da ni prevec kriticen ane, temvec se rajsi vpraasa po namenu o tem kaj pise in kako pise; ter ali bo to komu koristilo ali ne, ali se bo samo pametnega delal, ker pa "obvlada". No, in tko sl jst dojel njen post. zal.

 

tut jst mislim tako, samo enja raj uleti, mal pokritizira, in to je to; potem pa spet pol leta nobenga komenta, sam pameten bit pa govort drugim kako ne razumejo ni konskturktivno.

in pol sm zdej jst otrocji tut prou. uiiiiiiiiiiii

 

hvala za priporocilo za hribe. a zato ker je enja rekla da je skuta iz hribov boljsa, pomeni da free se nikol ni bil v hribih!

mislm, a zdej kr domnevas da ne vem kaksna je skuta iz hribov in da se nikol nisem bil v hribih in konkretno na velki al kako? a nis mal otrocja zdej s takim domnevanjem? Sploh pa, jst v tej temi nisem govoril o skuti sploh.

 

itaq. sej to tut jst pravim enji, da povprecen clovek ne hodi vsak dan na velko po skuto ane.

bajdvej; jst jo vcasih kupim na lokalni trznici, od kmeta, povsem domaco in je zelo dobra. (ne zivim v lj.).

 

da. ce je eko se ne pomeni morda nekih drugih ovkirjev kvalitete.

ceprav je eko, morda nujno da recimo banan niso prehitro pobrali , jih uplinjali, zmrzovali itn.

 

pri nekaterih lahko narocis mesano zelenjavo in ne nujno velike kolicine.

te tvoje "vzpodbude" prihrani drugič zase; dobiš feedback in prec napadaš.

Free, mislm, da maš resen problem v vsakem komentarju vidiš negativo in da te čist vsak komentar ogroža

no, jaz sem tukaj zaključila (kot v ostalih tvojih temah, ker resne debate ne želiš). Škoda, pravzaprav; in za tale topic in za LNF. Nisem samo jaz opazila, da je poln "brezveznih čvekanj"

[free]

ah dej no, pac ce ti tako vidis, se ne pomeni da je tako. vsak naj pri sebi postima pa je.

napadalen feedback - napadalen odgovor. debata med mano in enjo kot sem jo zacutil jaz.

In se ti tudi ne mislim nikomur oprovicevat zato ker cutim enyino pisenje drugace kot ti. Konc koncev je mene citirala in ne tebe.

 

jst se cist hocem menit o zadevi, zato sm odprl temo in vanjo pisem. pa ne samo to, sem se tudi bolj konkretno menil o kmetijstvu nasploh s strokovnjaki ker me tema zanima.

samo se pa pac ne pustim provocirat s strani ljudi ki nimajo kaj drugega pocet kot provocirat druge in svoj ego na pediestal metat, ces kako pa oni zelo obvladajo. Pa cetudi, se tolk slabs. Obenem pa sami niso sposobni ene teme na to temo tule odpret.

Eventuelno cetudi z dobrim namenom, je rezultat neprimernega pogovora na osebni ravni pac manj efektiven v smeri kot bi jo zelela vecina bralcev v samem namenu teme. In to je dobro zaveda za dobro teme vsak, preden karkoli napise, pa cetudi je se tako velik strokovnjak.

 

A ves, In ce se postavis v mojo vlogo, se trudis kaj ustvarit in odpres temo in ti uleti Polde in rece da nimas pojma, sam pa je kot strokovnjak bolj kot ne vecinoma tiho, ce pa ze, pa predvsem kritizira nas nevedneze, bi se ti tudi butast zdel. Temu se rece menda hipokritstvo.

In ce ti pac vidis zadevo drugace, kaj pol, jo pac vidis.

 

In ce jaz nekaj dojemam enyin post kot dojema, ker je bil meni namenjen, je pac moja stvar in njena hrkati, ker gre za najin pogovor, in midva cutiva energije in midva imava odnos. In ce je tema javna se ne pomeni, da ves kaksen odnos je med nama in kaj imava midva z enyo recimo.

Torej ne vem kaj se sploh vmesavas v "najino" debato, namesto da kaj v vezi s temo rajsi napises, drugace se bo prepucavanje vleklo se dlje po temi.

Torej ce padas sama v prepucavanja, potem delas sebe enako s tistimi ki jih kritiziras da se prepucavajo. Pomagas pa s tem nikomur.

 

Kar se mojih vspodbud tice, so moja stvar in forum je javen in odprt ter so tovrstne vspodbude celo zazeljene (odpiranje zanimivih in aktualnih tem ki jih se ni - kar je samo jedro foruma).

Lahko pa jaz tebi prav tako recem, da vspodbude o tem kam naj grem jaz v hribe in da sploh grem, prav tako tudi ti prihranis zase, saj so tvoje predstave o meni ocitno napacne. A vseeno hvala za trud in dober namen.

In upam, da se vnaprej rajsi menimo o samem pomenu naslov ateme in manj o tem kako dojemamo drug drugega.

 

 

 

te tvoje "vzpodbude" prihrani drugič zase; dobiš feedback in prec napadaš.

Free, mislm, da maš resen problem v vsakem komentarju vidiš negativo in da te čist vsak komentar ogroža

no, jaz sem tukaj zaključila (kot v ostalih tvojih temah, ker resne debate ne želiš). Škoda, pravzaprav; in za tale topic in za LNF. Nisem samo jaz opazila, da je poln "brezveznih čvekanj"

[free]

Evo, za vas "znalce" in mnoge tiste ki govorite da je eko hrana predraga v primerjava z konvencionalno

Dodal pa bi se to; po raznih raziskavah lahko vsebuje ekolosko pridelana hrana tudi do 100x vec prehranskih snovi kot konvencionalno pridelana. Ni pa to pravilo.

 

Zdravje na 12:

Primerjava cen ekoživil

 

(20:00) V javnosti krožijo številne površne ocene o razliki med ceno ekoloških in konvencionalnih živil, npr. da so prva štirikrat dražja od drugih. Zdaj pa imamo na voljo prve zanesljivejše rezultate podrobne primerjalne analize. Poleg omenjenega so primerjali tudi cene ekoživil glede na distribucijski kanal: kakšna je torej razlika v ceni določenega ekoživila, če ga kupimo na ekološki tržnici, v specializirani eko trgovini, v supermarketu ali v diskontu? Zagotovo zanimivo za vsakogar, ki kupuje ekoživila. Rezultate primerjalne analize cen ekoživil na slovenskem trgu je podala Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj.

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_69/user_69_t2iyeco5m3x08g.jpg

 

 

Zdravje na 12:

Cena hrane v Sloveniji

 

(25:00) Slovenija se po ceni hrane na prodajnih policah uvršča med Španijo in Veliko Britanijo. Kaj določa ceno živil in njena nihanja? Doc. dr. Aleš Kuhar z biotehniške fakultete je predstavil trende gibanja cen v agroživilski verigi v Sloveniji. Med najdražjimi živili pri nas so olja in mlečni izdelki, relativno poceni pa so meso in mesni izdelki, vendar večinoma na račun kvalitete. Slovenski trg namreč preplavljajo uvožena živila nizke kategorije, slovenska živila pa se le redko oziroma manj pogostoi uvrščajo na police velikih supermarketov.

 

http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_69/user_69_tori67m9jn0pk5.jpg

[free]

V EU vse več površin namenjenih ekološkemu kmetovanju

 

Kmetijske površine v EU, kjer se opravlja ekološko kmetijstvo, so se v zadnjih letih bistveno povečalo in so leta 2008 zavzemale okoli 7,6 milijona hektarov oz. 4,3 odstotka kmetijskih zemljišč v uporabi v EU, kaže poročilo o položaju ekološkega sektorja v EU. Slovenija je pri tem nad evropskim povprečjem.

 

Najvišje odstotke zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetijstvu, so zabeležile Avstrija (15,5 odstotka) ter Švedska in Estonija (obe 10,9 odstotka). Slovenija je s 6,1 odstotka nad povprečjem EU.

 

V absolutnih številkah pa so države z največjim obsegom ekološkega kmetijstva v letu 2008 Španija (1,13 milijona hektarov), Italija (milijon hektarov) ter Nemčija (910.000 hektarov).

 

Z ekološkim kmetovanjem se ukvarja okrog 197.000 kmetij v EU, kar predstavlja 1,4 odstotka vseh kmetij. Kljub precejšnji rasti povpraševanja po ekoloških izdelkih v državah članicah pa ekološki sektor predstavlja le okrog dva odstotka vseh izdatkov evropskih potrošnikov za hrano, ugotavlja poročilo Evropske komisije.

 

Povprečna velikost kmetije, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, je sicer večja od povprečne velikosti konvencionalne kmetije. Tako povprečna običajna kmetija v EU obsega 13 hektarov, povprečna ekološka kmetija pa 38 hektarov. Prav tako so ekološki kmetovalci v povprečju mlajši od konvencionalnih. 56 odstotkov kmetovalcev v EU je namreč starejših od 55 let, medtem ko to starost presega le 36 odstotkov kmetovalcev na ekoloških kmetijah.

 

Vir: eko.dnevnik.si

vir >

[Sladki med]

...

A ves, In ce se postavis v mojo vlogo, se trudis kaj ustvarit in odpres temo in ti uleti Polde in rece da nimas pojma, sam pa je kot strokovnjak bolj kot ne vecinoma tiho, ce pa ze, pa predvsem kritizira nas nevedneze, bi se ti tudi butast zdel. Temu se rece menda hipokritstvo.

In ce ti pac vidis zadevo drugace, kaj pol, jo pac vidis.

..

 

hipokrizija

hipokritstvo ni nič.

[enja]

Sem vedela, da moram sem pokukat, Free je kriv, da se mi kolca

 

Najprej o kmetijstvu.....prišlo je veliko pripomb in predlogov...in na srečo več od "malih proizvajalcev"..tistih, ki čutijo in vedo, kaj je eko, bio, permakultura. Do sedaj so bili pritiski "farm hrane" zelo močni, upajmo, da se stvar vsaj malo spremeni.Nekako novembra naj bi bil znan predlog vizije kmetijstva EU...počakajmo in upajmo na najboljše.

 

Free, tole pa samo tebi: razumem in odobravam stvari, ki jih "furaš"....ne odobravam in ne razumem pa načina....

Veš, življenje ni črno-belo...ima mnogo odtenkov...

Ločiš med izobraževanjem in seznanjanjem ljudi, od posiljevanja z idejami?

 

Če ti rečem, da je nedeklarirana skuta z Velike planine mnogo bolj eko od skute kupljene v xy trgovini, to pomeni samo to, da vključi v svoje življenje malo zdrave pameti...

 

Aja, da ne pozabim:

Prodam dobro ohranjeno poni kolo...če pokličete v pol ure, dobite še čelado+ krpico za poliranje le-te

[free]

thanks za popravek in ucenje

 

hipokrizija

hipokritstvo ni nič.