butl 15. junij 2010 Prijavi Deli 15. junij 2010 Free, še nekej Zakva si tle, v tej temi, tko nestrpen do /po tvoje/ ovinkov? Ker, mislm, eni pa niso. Zakva so ti tam eni suhoparni podatki tolk pomembni, medtem ko pa nekej, kar se ti zdi odmik, pa je mrbit srčika, povzroča tolk jeze? tesnobe? Jst recimo bi se vprašal. Ej, ni treba odgovarjat, ker s tem, kar sem napisal, res nisem hotel ne pametovat, ne zajebavat. Želim, da mi verjameš. Mej se festhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 16. junij 2010 Prijavi Deli 16. junij 2010 Osebno menim, da je treba bio staršem dati nek razumen časovni okvir, da se poberejo in so v stanju poskrbet za svoje potomce. Če v tem času (ne vem kako dolgo, zato so strokovnjaki) tega niso storili, potem jebiga, si zamudu rok, no matter what. Si imel čas, nisi prevzel odgovornosti, potem odjebi (če se grdo izrazim).Pa saj ne gre za pravice staršev do starševstva (to se mi zdi čist mim), ZA OTROKA GRE! Kot sem enkrat že napisala, otrokova duša nikoli ne neha čakat na starša, čeprav je otrok kot osebnost lahko jezen na starša in poln zamer. Tudi zelo pozno vzpostavljen stik je za otroko dušo in psiho bolje kot nikoli. Zakaj misliš, da toliko posvojenih otrok iz čist v redu (vsaj na zunaj) posvojiteljskih družin še v odraslem obdobju išče svoje starše, Oni jim ne rečejo odjebi! In kdo si lahko vzame pravico to narediti v imenu otroka?? To so zelo občutljive stvari in taki grobi pristopi delajo veliko več škode kot koristi in samo še povečujejo rane. Vrata za starše morajo ostati odprta brez časovnih omejitev, kako se bodo stiki vzpostavljali pa je seveda čist odvisno od posameznega primera, tu je potrebno ogromna strokovnega znanja, občutka, človeške širine in jasno predvsem srca na strani strokovnih služb in posvojiteljev oz. rejnikov. Seveda pa mora biti za otroka v tem času poskrbljeno tako, kot je najbolje možno. Kombinacije te odprtosti in hkrati nudenja ljubeče pripadnosti pa je za posvojitelja pogosto zelo težka stvar, ki postane čisto nemogoča, če nima svojega podstrešja pospravljenega in razrešenih svojih frustracij v zvezi z nesposobnostjo imeti svojega rodnega otroka. Tole okol neplodnosti in tega; pa kaj potem, če si par zaradi lastne neplodnosti želi posvojiti otroka? A ni važno to, da se otroku ponudi dom, ljubezen, varnost, sprejetost, možnost boljšega življenja, možnost otrokovega odločanja (tole za večje otroke) o posvojitvi? Težava je v tem, da posvojitelji, ki niso predelali travme neplodnosti, ki jih lahko zelo bremeni in frustrira niso dobri posvojitelji, posvojitev mora biti zaradi želje poskrbeti za otroka in mu nuditi ljubeč dom, ne pa nadomestilo za nekaj, česar posvojitelji niso mogli uresničiti v svojem življenju po naravni poti. Takšni posvojitelji namreč v resnici ne sprejmejo otroka takšnega kot je, ko začne otrok iskati in izražati svojo identiteto, katere del je tudi njegov izvor s starši vred, pritisne na njihovo rano in odreagirajo kot ranjena ženska/moški ne pa kot ljubeči starš/posvojitelj. In to lahko povzroči hude probleme v posvojiteljski družini, lahko celo tako hude, da začne posvojitelj čustveno zlorabljati posvojenega otroka. Pa ne govorim na pamet, o tem mi je pripovedovala strokovnjakinja, ki že skoraj trideset let dela na posvojitvah in ima ogromno znanja in izkušenj s tega področja.Ja, pomembno je, da ima otrok varen, ljubeč dom, kjer je sprejet v celoti - s svojo identiteto in izvorom vred, pa kakorkoli je že formalno to organizirano v obliki rejništva ali posvojitve (kot sta poleg mene do onemoglosti ponavljali tudi Lili Mai in Andreja. Zakaj je enim to tako težko sprejet, posvojiteljem in tudi mnogim ostalim, da staršev ne moreš kar zbrisat - odjebi in to je to?)Posvojitev ni preprosta stvar in podobno kot rejništvo je lahko dobra ali pa slaba rešitev za otroka - zelo odvisno od oseb, ki jim zaupamo otroka in od strokovne pomoči in vodenja, ki jim je na voljo. 1 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 16. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 16. junij 2010 Hola Butl http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg O pa so (odgovori) - si jih podal in odgovoril tisto kar sem hotel - torej podal tvoje mnenje na proti resitvam, ceprav okrnjeno. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif torej predlagas da se zadeva prepusca strokovanjakom, da uredijo kar je urediti.kaj pa bi po tvoje bilo primerno da uredijo? o tem govorimo ane.Da. Dober point kar se tice mnenja otrok. Da, izobrazevanje in vzgoja. Ok, torej mnenje si podal. Nekaj se bo verjetno vseeno naredilo s strani stroke in formalnih ureditev za rejnike, predvidevam, glede na njihovo stevilcno nezadovoljstvo. Upam, da o tem se kaj spregovorimo, kaj, zakaj in kako. Tist, kar se men zdi dolgoročno dobr, sem pa tud že dostkrat napisal. Izobraževanje. In to obvezno. Od vrtca naprej. Potencial je. So pa seveda tud problemi. Največji je pomojem ta, da je verjetn glih tista srenja, k ma škarje in platno v rokah, najblj ranjena in je seveda proti. Po drug stran smo pa skor usi tud proti. Ker če bi bli za, bi blo treba nekej nardit. Pr seb a ne. In to boli. A ne. Kratkoročno? Jebi ga, čimblj prepustit stroko strokovnjakom in molit, da je večina vsaj kokrtolk s spucanim podstrešjem. A pa so? Eni so, eni pa niso. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon26.gif Ja, še tole. Ni glih zihr, da so posvojenci al pa rejenci, prouzaprou otroci iz razjebanih družin zmerej res najblj kompetentni govort o tem, kdaj posvojit, kva z rejniki, pa tko. So pa neverjeten izvor informacij, kaj otrok potrebuje. Na žalost jih malkdo zastop. Mal jih je, ki se skoz te informacije znajo prebit in videt v dušo otroka, čeprav na ves glas vpijejo. Seveda velja enako za vse, tko al drgač zlorabljene al pa ranjene otroke.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/sorry.gif Free, ni takih odgovorov, ki jih iščeš, mislm, tko definiranih. Zakva jih že iščeš? http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 16. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 16. junij 2010 Ok, sicer nima veze s temo, ampak ok: 1 - ker nisem doma za svojim compom, ampak v knjiznicah, kjer so energije razlicne.2 - ker ne maram prevec sprenevedanja, pa tudi samopomembnosti ne, 3 - in ker mi gre vcasih na zivce, da se tut ene teme na forumu ne more spelat mimo cloveske samopomembnosti in osebne prizadetosti, cetudi cloveku das samo micen proti-argument postane osebno prizadet4 - pred dezjem se negativni ioni zbirajo v oblakih in so ljudje malo bolj tecni, ker je na zemlji manj ionov za dihat. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif 5 - ker sem v knjiznici tudi malce hitim, saj uporabo placam na cas.6 - ker dojemam da v vecini ljudem ni konstruktivnost in se pogovarjat o resitvah, temvec predvsem razvijati svoj ego.Sicer pa mi lahk verjames, da mi je dejansko cist useen. Ta "jeza" je bolj povrsna v smislu kot ko nekaj delas in te jezi, ker ne gre smooth; ne pa osebna, kot mi zelis nekak pripisat. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif Osebno niamm od te teme nikakrsne koristi, zgolj informativne; zato mi tudi ni posebej veliko do tega, da pa bio za vsako ceno mogu izvedet karkoli v tem smislu. Cas pomladi naproti poletuje je, energije je vec, pa tako tudi kaksna malce bolj trda kdaj prileti, ko nas premetava iz leve proti desni in nazaj. Vse gre v rok "sluzbe" http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Sej se mi zdi, da ti nisem povedal tistega kar si hotel ane. Free, še nekej Zakva si tle, v tej temi, tko nestrpen do /po tvoje/ ovinkov? Ker, mislm, eni pa niso. Zakva so ti tam eni suhoparni podatki tolk pomembni, medtem ko pa nekej, kar se ti zdi odmik, pa je mrbit srčika, povzroča tolk jeze? tesnobe? Jst recimo bi se vprašal. Ej, ni treba odgovarjat, ker s tem, kar sem napisal, res nisem hotel ne pametovat, ne zajebavat. Želim, da mi verjameš. Mej se festhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 16. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 16. junij 2010 Hola Iknee mal se mi zdi, da smo bolj papeski od papeza vcasih; pa nic ne de, glavno da "dogaja". Zej, ce te vprasam kako ves da dusa ne neha cakat starsa, upam da ni prevec? ker meni se to ne zdi travno prepricljiv argument na podlagi katerega bi se lahko odlocili o tem kaksno rejnsitvo je za otroke sploh primerno, ce ze.In ce ze govorimo o dusi, imam tudi jaz svoje mnenje: da je dusi verjetno vseeno kaksnega in katerega starsa ali skrbnika ima, (ker ga itaq nima pravzaprav); dokler je to se vedno v okviru njenega namena razvoja oz. inkarnacije.po drugi strani, pa je ravno prav dusa morda tista, ki izbira okoliscine za primerno rast in razvoj (vkljucno s tem, da se rodi tocno dolocenim (ne)starsem, ki jo bodo oddali drugim, recimo). tako je pac moje mnenje. tako da jaz tega ne bi prevec zavijal v igro misticizma ali pa ezoterike recimo, dokler ne bi ob tem podajali tudi neke bolj oprijemljive argumente. me pa to precej zanima sicer. a dvomim da bi karkoli lahko resili ali se odlocili, ce bi pretirano govorili o tem kaj zeli dusa, ker je splosno poznavanje in razumevanje tega zelo na trhlih tleh in precej razlicno razumljeno. Preko duse predivedam da lahko zacutimo kaj je prav za nekega otrokai n to je to. CE seveda. - tolk o tem; dam pa moznost da imas prav, ceprav se jaz s tem sicer zdej ne strinjam oz. imam drugacno mnenje. Ok, kaj torej predlagas: rejsnitvo kot je sedaj, ko je kratkomalo recimo da casovno neomejeno? Hm, v drugem delu posat podajas kar precej tezke argumente in hude besede, ce ne ze obtozbe. Ok, pac tvoje mnenje.Jst bi reku, da kar prevec ostro in posploseno.Jst bi reku, da nekdo ki si zelo zeli otroka in zal ne more imet svojega in mu to tesko hodi v lajf, prvotno namero izpolni tako, da otroka posvoji.Jaz v tem ne vidim hude dramaticnosti. In tudi ne vidim kako bi se to v nekem povprecju lahko odrazalo na posvojencu. Se pa strinjam, da bi bilo dobro, da dolocenih furstracij enostavno ni.Pa da ne ostajamo skoz na istem, torej predalgas kaj? - recimo da se pred posvojitvijo otroka posvojitelje dodobra preveri ali imajo furstracije zato, ker lastnih otrok nimajo? Kako bi to storila? In, ce bi se ti recimo zgodilo, da sama ne bi mogla imeti otrok in bi si jih zelela, ali bi jih zeleal posvojit? Bi ti bilo primerno, ce bi te dali na sodnisko klop in te preverjali, ce morda pa nisi prevec zatravmirana, ker otrok ne mores imet, kljub temu da si otroka neskoncno zelis? - Gorovim pac o recimo nekih moznostih s katerimi se ljudje soocajo ali pa bi se lahko zaradi dolocenih skupnih odlocitev; ker se mi neke skrajnosti pac ne zdijo ravno primerne. Torej samo sprasujem, da ne bo spet hude krvi. Pa se to: zakaj taksni posvojitelji po tvoje ne sprejmejo otroka kot je? Tega ne razumem. Namrec so strasi, ki imajo svoje otroke iz prvega zakona in si jih zelijo se v novem zakonu, pa jim recimo da ne rata. Zanje to morda predsatvlja doloceno travmo ali pa tudi ne. Eventuleno sprejmejo da otroka ne morejo imeti ali pa pac ne sprejmejo. Naposled se odlocijo otroka posvojiti. Zakaj je to za otroak slabo - zakaj ga po tvoje ne sprejmejo kot svojega?Verjetno ne obstaja lestvica sprejemanja, in predvidevam da, ce otroku dajejo ljubezen in podproro ki jo nudi, v tem ne vidim slabega. Kakor te razumem pa, mislis da posvojitelj v kolikor ni prerasel zalje po svojem otroku, poosvojencu ne more dajati dovolj ljubezni? A prav razumem? Mislim da nihce tule ne govori o izbrisu bio-starsev. Pa tudi vsi se strinjamo o tem, da je posvojencu verjetno dobro pobvedat njegov izvor. Torej ne razumem tvoje napetosti v tej smeri? In da ne govorimo samo o tem kako bi bilo dobro da je, kot vecina tule, te vprasam bistven o in se enkrat na to kar se sama tema v osnovi nanasa: Torej kaj so tvoji predlogi za izboljasanje situacije? Resitve? Namrec ocitno celotna zadeva ni povsem "na mestu", po vsem tem kar pisemo ane!? Se ti ne zdi? Ali pac? Pa saj ne gre za pravice staršev do starševstva (to se mi zdi čist mim), ZA OTROKA GRE! Kot sem enkrat že napisala, otrokova duša nikoli ne neha čakat na starša, čeprav je otrok kot osebnost lahko jezen na starša in poln zamer. Tudi zelo pozno vzpostavljen stik je za otroko dušo in psiho bolje kot nikoli. Zakaj misliš, da toliko posvojenih otrok iz čist v redu (vsaj na zunaj) posvojiteljskih družin še v odraslem obdobju išče svoje starše, Oni jim ne rečejo odjebi! In kdo si lahko vzame pravico to narediti v imenu otroka?? To so zelo občutljive stvari in taki grobi pristopi delajo veliko več škode kot koristi in samo še povečujejo rane. Vrata za starše morajo ostati odprta brez časovnih omejitev, kako se bodo stiki vzpostavljali pa je seveda čist odvisno od posameznega primera, tu je potrebno ogromna strokovnega znanja, občutka, človeške širine in jasno predvsem srca na strani strokovnih služb in posvojiteljev oz. rejnikov. Seveda pa mora biti za otroka v tem času poskrbljeno tako, kot je najbolje možno. Kombinacije te odprtosti in hkrati nudenja ljubeče pripadnosti pa je za posvojitelja pogosto zelo težka stvar, ki postane čisto nemogoča, če nima svojega podstrešja pospravljenega in razrešenih svojih frustracij v zvezi z nesposobnostjo imeti svojega rodnega otroka. Težava je v tem, da posvojitelji, ki niso predelali travme neplodnosti, ki jih lahko zelo bremeni in frustrira niso dobri posvojitelji, posvojitev mora biti zaradi želje poskrbeti za otroka in mu nuditi ljubeč dom, ne pa nadomestilo za nekaj, česar posvojitelji niso mogli uresničiti v svojem življenju po naravni poti. Takšni posvojitelji namreč v resnici ne sprejmejo otroka takšnega kot je, ko začne otrok iskati in izražati svojo identiteto, katere del je tudi njegov izvor s starši vred, pritisne na njihovo rano in odreagirajo kot ranjena ženska/moški ne pa kot ljubeči starš/posvojitelj. In to lahko povzroči hude probleme v posvojiteljski družini, lahko celo tako hude, da začne posvojitelj čustveno zlorabljati posvojenega otroka. Pa ne govorim na pamet, o tem mi je pripovedovala strokovnjakinja, ki že skoraj trideset let dela na posvojitvah in ima ogromno znanja in izkušenj s tega področja.Ja, pomembno je, da ima otrok varen, ljubeč dom, kjer je sprejet v celoti - s svojo identiteto in izvorom vred, pa kakorkoli je že formalno to organizirano v obliki rejništva ali posvojitve (kot sta poleg mene do onemoglosti ponavljali tudi Lili Mai in Andreja. Zakaj je enim to tako težko sprejet, posvojiteljem in tudi mnogim ostalim, da staršev ne moreš kar zbrisat - odjebi in to je to?)Posvojitev ni preprosta stvar in podobno kot rejništvo je lahko dobra ali pa slaba rešitev za otroka - zelo odvisno od oseb, ki jim zaupamo otroka in od strokovne pomoči in vodenja, ki jim je na voljo. 1 1 Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Cookie 16. junij 2010 Prijavi Deli 16. junij 2010 Pa saj ne gre za pravice staršev do starševstva (to se mi zdi čist mim), ZA OTROKA GRE! Kot sem enkrat že napisala, otrokova duša nikoli ne neha čakat na starša, čeprav je otrok kot osebnost lahko jezen na starša in poln zamer. Tudi zelo pozno vzpostavljen stik je za otroko dušo in psiho bolje kot nikoli. Zakaj misliš, da toliko posvojenih otrok iz čist v redu (vsaj na zunaj) posvojiteljskih družin še v odraslem obdobju išče svoje starše, Oni jim ne rečejo odjebi! In kdo si lahko vzame pravico to narediti v imenu otroka?? To so zelo občutljive stvari in taki grobi pristopi delajo veliko več škode kot koristi in samo še povečujejo rane. Vrata za starše morajo ostati odprta brez časovnih omejitev, kako se bodo stiki vzpostavljali pa je seveda čist odvisno od posameznega primera, tu je potrebno ogromna strokovnega znanja, občutka, človeške širine in jasno predvsem srca na strani strokovnih služb in posvojiteljev oz. rejnikov. Seveda pa mora biti za otroka v tem času poskrbljeno tako, kot je najbolje možno. Kombinacije te odprtosti in hkrati nudenja ljubeče pripadnosti pa je za posvojitelja pogosto zelo težka stvar, ki postane čisto nemogoča, če nima svojega podstrešja pospravljenega in razrešenih svojih frustracij v zvezi z nesposobnostjo imeti svojega rodnega otroka. Zgleda, da pa ti vendarle govoriš o neki drugi stvari, kot Lili Mai Pač, ti bi dopustila stike posvojenih otrok (btw, kdo bi bil po tvojem potem sploh primeren za posvojitev, ker stikov z bio starši bi ti dovolila no matter what, ob vsakem času dneva?) z neprimernimi starši (npr, da gre za narkoman/ke, kronične delomrzneže, manipulatorj/ke, posiljevalk/ce, nasiln/iceeže, neodgovorne, infantilne osebe, psihično moteni/e,...ker "se gre" za otroka in njegovo dušo? Ma kaj, če bi najprej poskrbeli za njihova telesa, da se ogrejejo, nahranijo, napojijo, spočijejo (osnovne potrebe po Maslowu) in se šele potem ukvarjali z otrokovo dušo - ker kdo si ti, da se drzneš zoperstaviti karmični izkušnji bio mati-otrok? Milsm, od kje ti pravica?Jaz jih pa ne bi - če me že kdo sprašuje za mnenje (forum). Bi omejila nek razumen časovni rok, potem pa ja, odjebi! Ko je posvojen otrok polnoleten, lahko še zmer poišče svoje bio starše, če mu je do tega (zgleda da nekaterim je - če pogledam rekla kazala pogovorom Iknee in neke strokovnjakinje, ki se že 30 let ukvarja s tem problemom) Težava je v tem, da posvojitelji, ki niso predelali travme neplodnosti, ki jih lahko zelo bremeni in frustrira niso dobri posvojitelji, posvojitev mora biti zaradi želje poskrbeti za otroka in mu nuditi ljubeč dom, ne pa nadomestilo za nekaj, česar posvojitelji niso mogli uresničiti v svojem življenju po naravni poti. Takšni posvojitelji namreč v resnici ne sprejmejo otroka takšnega kot je, ko začne otrok iskati in izražati svojo identiteto, katere del je tudi njegov izvor s starši vred, pritisne na njihovo rano in odreagirajo kot ranjena ženska/moški ne pa kot ljubeči starš/posvojitelj. In to lahko povzroči hude probleme v posvojiteljski družini, lahko celo tako hude, da začne posvojitelj čustveno zlorabljati posvojenega otroka. Pa ne govorim na pamet, o tem mi je pripovedovala strokovnjakinja, ki že skoraj trideset let dela na posvojitvah in ima ogromno znanja in izkušenj s tega področja.Ja, pomembno je, da ima otrok varen, ljubeč dom, kjer je sprejet v celoti - s svojo identiteto in izvorom vred, pa kakorkoli je že formalno to organizirano v obliki rejništva ali posvojitve (kot sta poleg mene do onemoglosti ponavljali tudi Lili Mai in Andreja. Zakaj je enim to tako težko sprejet, posvojiteljem in tudi mnogim ostalim, da staršev ne moreš kar zbrisat - odjebi in to je to?)Posvojitev ni preprosta stvar in podobno kot rejništvo je lahko dobra ali pa slaba rešitev za otroka - zelo odvisno od oseb, ki jim zaupamo otroka in od strokovne pomoči in vodenja, ki jim je na voljo.Ma kako boš zbrisal bio starše, če jih vsak dan gledaš v posvojenem otroku? Pa o čem ti to? Ko sprejmeš/posvojiš otroka, s tem sprejmeš/posvojiš njegove bio starše. Pa sej jih vsak dan gledaš; v otroku, v gibih, hoji, obnašanju, načinu kako si mrši lase,.. Če ne bi bilo bio matere in če ne bi bila "taka", tega otroka ne bi bilo in s tem tudi posvojenčka ne bi bilo.Al je boljše, da se jih zapre v eno klet/ustanovo al kaj in če se bojo bio starši zbrihtal ql, če pa ne, pa pač jebiga treba je gledat karmično al kako? Sploh pa ne vem, zakaj se tukaj pogovarjamo o posvojitvah, ker v SLO je tako malo posvojitev, da statistično sploh niso primerljive.Zato pa se posvajajo otroci iz Rusije, Afrike, Kosova in drugod, ker v SLO "vse štima".Razen kritike od tebe nisem zaznala konkretnih predlogov. Ali se kaj spregledala? Glede na "strokovnjake " s CSD se bojim, da je najlažje/najudobneje da je tako, kot je (daj preber si malo dnevnega tiska na temo CSD vs zlorabe otrok). Še Munc je izstopil ********porkaš, zdej je pa free objavil "politično korekten" post - se pravi free, se strinjam s tabo, moj post je bl "nasršene" sorte, kukrkol, ne bom zdej nič popravljala, kr je, je. Citiraj You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.»Grem naprej.Kjer ni poti, ustvarim pot.Usmerjam tok svojega življenja,tako kot duša v meni hoče.« *´¨)¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)(¸.•´ (¸.•´ Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 16. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 16. junij 2010 Ma vsi super pisete, ko govorite v mnenjih in argumetnih http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif samo kadar se prevec osebno vzame ki gre na zivce. Pa tudi fajn se tema vseeno razvija. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif In tocno to, treba vzet v zakup vse moznosti kadarse odlocamo na za vse. - to pa je sila tesko! ker se kaj hitro zgodi, da v dolocenih primernih dolocena opravial ne stimajo in niso povsem pravicna ali bolje primerna.V splosenm se zato isce glede na naso kolicino zavedanja neke najbolsje resitve za katere mislimo da bodo najboljse na vecino. Tako je in temu pravimo demokracija. Torej demokracija ne pomeni 100% pravicnost, temvec pravicnost za vecino na podlagi odlocanja vecine. (vsaj bilo naj bi tako). Omenjas Maslova. Sicer ne poznam, njegovo ucenje za primerjavo pa uporablja kar nekaj ljudi terapevtov ipd.Ocitno je dobro pisal. Ja, na prejsnji strani sm napisal o tem, kako se vsak izmed nas zapisci bolj v neke primere... ki pa so naposled v sprejemanju odlocitev lahko nasprotne si. Tako se tudi med seboj soocimo v konfliku, v katerem vsi nameravamo dobro za otroke, a gledamo predvsem en vidik z morda premalo vkljucevanja drugega vidika. Sicer pa super, da dodajate vedno besedno razjasnjenih argumetnov in eventuelnih predlogov k resevanju http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Cookie 16. junij 2010 Prijavi Deli 16. junij 2010 ...Omenjas Maslova. Sicer ne poznam, njegovo ucenje za primerjavo pa uporablja kar nekaj ljudi terapevtov ipd.Ocitno je dobro pisal. ... al pa je sam večkrat citiram in sklicevan. Drgač je vzpostavil osnovno lestvico človekovih potreb (trikotnik). Začel je z osnovnimi potrebami od hrane, vode, zavetja, do višjih. Najvišja je mensezdi samorealizacija al kako? Mal že pozabla.Drgač pa, nič posebnega. Še vedno menim, da je treba prvo poskrbeti za telo, šele pol za dušo Citiraj You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.»Grem naprej.Kjer ni poti, ustvarim pot.Usmerjam tok svojega življenja,tako kot duša v meni hoče.« *´¨)¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)(¸.•´ (¸.•´ Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 16. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 16. junij 2010 Aha, tudi jaz sem slisal tako, samo bral nisem nic od njega. No, sicer ni tema o tem, ampak eno brez drugega itaq ne gre v fizicni obliki. Cloveka brez duse ni, prav tako ni zivega cloveka na zemlji z duso a brez telesa. Razen morda kaksni astralci http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif Tako prav tako mislim kot ti, da je najprej potrebno poskrbet za nujne osnovne zivljenjske potrebe, tako se omogoca tudi prostor za razvoj drugih energij (odnosov recimo) na katerih imamo predvsem veliko dela tule v tem svetu. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif al pa je sam večkrat citiram in sklicevan. Drgač je vzpostavil osnovno lestvico človekovih potreb (trikotnik). Začel je z osnovnimi potrebami od hrane, vode, zavetja, do višjih. Najvišja je mensezdi samorealizacija al kako? Mal že pozabla.Drgač pa, nič posebnega. Še vedno menim, da je treba prvo poskrbeti za telo, šele pol za dušo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_blush.gif Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 17. junij 2010 Prijavi Deli 17. junij 2010 Hola Iknee Zej, ce te vprasam kako ves da dusa ne neha cakat starsa, upam da ni prevec? ker meni se to ne zdi travno prepricljiv argument na podlagi katerega bi se lahko odlocili o tem kaksno rejnsitvo je za otroke sploh primerno, ce ze.Iz prakse in teorije, utemeljene na dolgoletni praksi (npr. Bert Hellinger, avtor več knjig, kjer med drugim obravnava tudi to problematiko), številnih pogovorov s psihoterapevti, večletnih izkušenj s sodelovanja na psihoterapevtskih delavnicah (posebno pristopi telesne psihoterapije gredo zelo v globine čustvenih vezi med starši in otroki) - osebno poznam vsaj dvajset (pa raje več) primerov, ki potrjujejo zgoraj navedeno trditev. Zdaj mi pa še ti povej, na osnovi česa pa ti utemeljuješ svoje trditve? In ce ze govorimo o dusi, imam tudi jaz svoje mnenje: da je dusi verjetno vseeno kaksnega in katerega starsa ali skrbnika ima, (ker ga itaq nima pravzaprav); dokler je to se vedno v okviru njenega namena razvoja oz. inkarnacije.po drugi strani, pa je ravno prav dusa morda tista, ki izbira okoliscine za primerno rast in razvoj (vkljucno s tem, da se rodi tocno dolocenim (ne)starsem, ki jo bodo oddali drugim, recimo). tako je pac moje mnenje.Ali mi lahko potemtakem razložiš, zakaj posvojenci (tudi tisti iz navidez dobrih posvojenskih družin) zelo pogosto hrepenijo po bioloških starših in so pripravljeni narediti marsikaj, da bi jih vsaj izvedeli kdo so, če že stik ni mogoč? Preko duse predivedam da lahko zacutimo kaj je prav za nekega otrokai n to je to. CE seveda. Se popolnoma strinjam. saj zato ves čas trdim, da se ni mogoče na splošno opredeljevati za/proti posvojitvi ali za/proti rejništvu in opozarjam na problematiče vidike zato, da bi bolje razumeli vso razsežnost te problematike, ljudje namreč - tud tle na forumu - na splošno idealizirajo posvojitve. Ok, kaj torej predlagas: rejsnitvo kot je sedaj, ko je kratkomalo recimo da casovno neomejeno?da se navežem na zgornji odstavek: predlagam, da se s to problematiko ukvarjajo najboljši in najbolj izkušeni strokovnjaki, ki so sposobni zadevo videti zelo poglobljeno in imajo sposobnost začutiti otrokovo dušo. Reševati je treba zelo individualno in se izogibati posplošenim določilom kot so npr. "3 leta potem pa odjebi". Reševanje tovrstne problematike z grobimi administrativnimi določili je najlažje in najbolj enostavno, prinese pa bistveno več hudega kot dobrega. Zato se mi zdi anketa čist mim. Ni vprašanje ali rejništvo ali posvojitev, ampak kakšni morajo biti skrbniki otroka in kako morajo poskrbeti zanj. Ne glede na to, kako je formalno določeno, bi moral vsak skrbnik - torej tudi rejnik - za vsakega otroka od prvega do zadnjega dne skrbeti tako, kot da bo za vedno pri njemu, hkrati pa dopuščati možnost, da se bo otrok vrnil k svojim staršem. To pa zmorejo samo ljudje, ki so otroka sposobni sprejeti v celoti takšnega kot je, z njegovo usodo in starši vred in otroka niso posvojili iz sebičnih nagibov (e.g. za nadomestilo svojega lastnega biološkega starševstva - nadomestki pa so vedno problematični). Ljudje, ki za otroka skrbijo nesebično in brezpogojno. Za te ljudi (in samo takšnim bi morali zaupati otroka!) je popolnoma vseeno, ali je zadeva organizirana kot rejništvo ali kot posvojitev. Ne gre za formalnosti, gre za notranjo kvaliteto! Bi bilo lepo, če bi posvojitev avtomatično prinesla topel dom in ljubezen zato, ker si posvojitelji tako zelo želijo otroka, ampak v praksi to na žalost ni vedno tako. Jst bi reku, da nekdo ki si zelo zeli otroka in zal ne more imet svojega in mu to tesko hodi v lajf, prvotno namero izpolni tako, da otroka posvoji.Jaz v tem ne vidim hude dramaticnosti. In tudi ne vidim kako bi se to v nekem povprecju lahko odrazalo na posvojencu. [/Pa se to: zakaj taksni posvojitelji po tvoje ne sprejmejo otroka kot je? Tega ne razumem. Namrec so strasi, ki imajo svoje otroke iz prvega zakona in si jih zelijo se v novem zakonu, pa jim recimo da ne rata. Zanje to morda predsatvlja doloceno travmo ali pa tudi ne. Eventuleno sprejmejo da otroka ne morejo imeti ali pa pac ne sprejmejo. Naposled se odlocijo otroka posvojiti. Zakaj je to za otroak slabo - zakaj ga po tvoje ne sprejmejo kot svojega?Saj sem razložila, celo na zelo konkretnem primeru sem opisala. Če si si ustvaril svoje posplošeno dobro mnenje o posvojitvi in zdaj nočeš videti tudi temne plati (ne edine, saj poznam tudi dobre posvojitelje - takšne kot sem jih opisala zgoraj)potem bi ti lahko napisala še stokrat, pa ne bi nič zaleglo. Ne, črno-belega odgovora kot ga pričakuješ v anketi in kot ti ga ponuja Cookie, pa od mene ne boš dobil. Preveč vem o tem, da bi lahko tako naivno poenostavljala stvari. Pa da ne ostajamo skoz na istem, torej predalgas kaj? - recimo da se pred posvojitvijo otroka posvojitelje dodobra preveri ali imajo furstracije zato, ker lastnih otrok nimajo? Kako bi to storila? Ja, točno tako. Bodoči posvojitelji in rejniki bi se morali udeležiti posebnih priprav na posvojitev/rejništvo, ki bi trajale vsaj dve leti in bi vključevale tudi psihoterapevtske delavnice, na katerih bi imeli priložnost predelati svoje travme. Neplodnost je lahko (v večini primerov tudi res je!) zelo huda travma in frustracija, tega res ni za podcenjevat. Zelo pomembno je, da skrbniki ne delujejo kot ranjene osebe, ker takšni širijo svojo ranjenost na otroke. To je pomembno za vsake starše, še posebno pomembno pa je to za skrbnike zanemarjenih, zavrženih, zlorabljenih otrok. To so ranjeni otroci, za katere je vse prej kot enostavno skrbeti. Sicer pa priprave v tem smislu že potekajo v Društvu Deteljica pod strokovnim vodstvom. Niso pa obvezne, ampak mislim, da bi bilo vsekakor koristno, da bi bile. In, ce bi se ti recimo zgodilo, da sama ne bi mogla imeti otrok in bi si jih zelela, ali bi jih zeleal posvojit? Bi ti bilo primerno, ce bi te dali na sodnisko klop in te preverjali, ce morda pa nisi prevec zatravmirana, ker otrok ne mores imet, kljub temu da si otroka neskoncno zelis? - Gorovim pac o recimo nekih moznostih s katerimi se ljudje soocajo ali pa bi se lahko zaradi dolocenih skupnih odlocitev; ker se mi neke skrajnosti pac ne zdijo ravno primerne. Torej samo sprasujem, da ne bo spet hude krvi. Neskončna želja ni nič drugega kot nezrelost ali celo obsedenost. Nekomu, ki si neskončno želi otroka, ga jaz sploh ne bi zaupala. Zrel in moder človek, ki bi mu jaz zaupala otroka, je ljubeč, nesebičen človek, ki je pomirjen sam s sabo in nima neskončnih želja. Torej kaj so tvoji predlogi za izboljasanje situacije? Resitve? Namrec ocitno celotna zadeva ni povsem "na mestu", po vsem tem kar pisemo ane!? Se ti ne zdi? Ali pac?Ne, zadeva je seveda daleč od idealne. Rešitve pa ni v formalnih določbah, ampak v izbiri primernih skrbnikov, v pripravi na skrbništvo in v dostopnosti visoko kvalitnega strokovnega svetovanja. In seveda v modrosti, občutljivosti in duhovni širini vseh vpletenih - od posvojiteljev/rejnikov do vpletenih strokovnih delavcev. Formalne določbe same po sebi ne bodo rešile ničesar. 1 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Andreja:) 17. junij 2010 Prijavi Deli 17. junij 2010 Uau! :palec: Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 18. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 18. junij 2010 Fajno Tole je bilo fajn prebrat. Ne vem. Zame je ta zadeva povsem nekaj novega. Toje tudi eden od namenov zakaj sem odprl temo. Sej se vidi ane. Fajn. Konkretni predlogi. Ali imamo pri nas dovolj dobre strokovnjake za taksno resevanje? Malce idealizirajoce morda, a se strinjam. Mislim v praksi bi bilo verjetno tesko dolocevati taksne starse, se ti ne zdi? Torej primerne, ki imajo dovolj ljubezni. Verjetno bi k temu pomagal sele nadzor, ali ne? Niti ne, nimam ne dobrega ne slabega mnenja. Enostavno pa vem, da prihaja do konfliktov kot sem jih podal na zacetku teme. Samo to.Sicer pa mi je povsem jasno da ni za idealizirat zadeve. Ce bi jo, tudi teme ne bi odprl. Da. Tudi sam sem mnenja da je bolj primerno resevat individalno. Sem o tem pisal najprej tule ane. Ali imamo v druzbi dovolj ljudi, ki bi v zavesti prakticirali to kar navajas oz. insistiras? (kot da bo za vedno pri njemu).Kaj ce taksnih posvojencev ali rejnikov ni dovolj? Kaj predlagas potem? Zavode? Torej ali jih imamo?Zakaj se ze se sedaj tega ne izvaja kar predlagas?Anketa je bila zastavljena kot razumevanje vsebin, ki sem jih zaznal iz drugih medijev, torej predvsem kot izpoostavljena dilema. V tej druzbi je marsikaj mozno. Med drugim tudi to, da se neke zadeve enostavno ukine in zastavi nove.Meni se kot laiku ne zdi cisto mimo, ker se bo naposled verjetno zadeva sprovedla ravno na tak nacin. Ugibam. Torej s spremembo rejnistva. Nek rezultat se vedno podaja, ceprav je ocitno (po tvoje) zeljeno drugace zastaviti zadevo. Ocitno pa se s tem ukvarjamo celo laiki; namesto da bi strokovnjaki okoliscino ze uredili glede na to kako zelo strokovni so. Ane!? Predlagal sem predvsem to, da se pove kako se zadevo resi. Ce pa je zadeva prevec CB zastavljena, pa zal, pac je. Kot laik si to lahko dovolim. Anketa je dopolnilo vsebini teme. Torej, sama anketa ne pove veliko, temvec usmerja k prebiranju teme! - kaksne spremembe. Torej lahko se opredelimo za ali proti. Ali je to umesto ali ne, pa je odvisno kaj bi s tem rezultatom ali vedenjem storili. Faj, se en konkreten predlog. obvezna 2 letna udelezba "delavnic" za posvojitelje ali rejnike. V praksi - ali je to mozno sprovest v obveznost? Bi bilo dovolj starsev zato? No z zadnjim se vsekakor strinjam in smo o tem ze pisali. Fajn, Upam, da se kaj napises. Ali mi lahko potemtakem razložiš, zakaj posvojenci (tudi tisti iz navidez dobrih posvojenskih družin) zelo pogosto hrepenijo po bioloških starših in so pripravljeni narediti marsikaj, da bi jih vsaj izvedeli kdo so, če že stik ni mogoč? Se popolnoma strinjam. saj zato ves čas trdim, da se ni mogoče na splošno opredeljevati za/proti posvojitvi ali za/proti rejništvu in opozarjam na problematiče vidike zato, da bi bolje razumeli vso razsežnost te problematike, ljudje namreč - tud tle na forumu - na splošno idealizirajo posvojitve. Ok, kaj torej predlagas: rejsnitvo kot je sedaj, ko je kratkomalo recimo da casovno neomejeno?da se navežem na zgornji odstavek: predlagam, da se s to problematiko ukvarjajo najboljši in najbolj izkušeni strokovnjaki, ki so sposobni zadevo videti zelo poglobljeno in imajo sposobnost začutiti otrokovo dušo. Reševati je treba zelo individualno in se izogibati posplošenim določilom kot so npr. "3 leta potem pa odjebi". Reševanje tovrstne problematike z grobimi administrativnimi določili je najlažje in najbolj enostavno, prinese pa bistveno več hudega kot dobrega. Zato se mi zdi anketa čist mim. Ni vprašanje ali rejništvo ali posvojitev, ampak kakšni morajo biti skrbniki otroka in kako morajo poskrbeti zanj. Ne glede na to, kako je formalno določeno, bi moral vsak skrbnik - torej tudi rejnik - za vsakega otroka od prvega do zadnjega dne skrbeti tako, kot da bo za vedno pri njemu, hkrati pa dopuščati možnost, da se bo otrok vrnil k svojim staršem. To pa zmorejo samo ljudje, ki so otroka sposobni sprejeti v celoti takšnega kot je, z njegovo usodo in starši vred in otroka niso posvojili iz sebičnih nagibov (e.g. za nadomestilo svojega lastnega biološkega starševstva - nadomestki pa so vedno problematični). Ljudje, ki za otroka skrbijo nesebično in brezpogojno. Za te ljudi (in samo takšnim bi morali zaupati otroka!) je popolnoma vseeno, ali je zadeva organizirana kot rejništvo ali kot posvojitev. Ne gre za formalnosti, gre za notranjo kvaliteto! Bi bilo lepo, če bi posvojitev avtomatično prinesla topel dom in ljubezen zato, ker si posvojitelji tako zelo želijo otroka, ampak v praksi to na žalost ni vedno tako. Saj sem razložila, celo na zelo konkretnem primeru sem opisala. Če si si ustvaril svoje posplošeno dobro mnenje o posvojitvi in zdaj nočeš videti tudi temne plati (ne edine, saj poznam tudi dobre posvojitelje - takšne kot sem jih opisala zgoraj)potem bi ti lahko napisala še stokrat, pa ne bi nič zaleglo. Ne, črno-belega odgovora kot ga pričakuješ v anketi in kot ti ga ponuja Cookie, pa od mene ne boš dobil. Preveč vem o tem, da bi lahko tako naivno poenostavljala stvari. Ja, točno tako. Bodoči posvojitelji in rejniki bi se morali udeležiti posebnih priprav na posvojitev/rejništvo, ki bi trajale vsaj dve leti in bi vključevale tudi psihoterapevtske delavnice, na katerih bi imeli priložnost predelati svoje travme. Neplodnost je lahko (v večini primerov tudi res je!) zelo huda travma in frustracija, tega res ni za podcenjevat. Zelo pomembno je, da skrbniki ne delujejo kot ranjene osebe, ker takšni širijo svojo ranjenost na otroke. To je pomembno za vsake starše, še posebno pomembno pa je to za skrbnike zanemarjenih, zavrženih, zlorabljenih otrok. To so ranjeni otroci, za katere je vse prej kot enostavno skrbeti. Sicer pa priprave v tem smislu že potekajo v Društvu Deteljica pod strokovnim vodstvom. Niso pa obvezne, ampak mislim, da bi bilo vsekakor koristno, da bi bile. Neskončna želja ni nič drugega kot nezrelost ali celo obsedenost. Nekomu, ki si neskončno želi otroka, ga jaz sploh ne bi zaupala. Zrel in moder človek, ki bi mu jaz zaupala otroka, je ljubeč, nesebičen človek, ki je pomirjen sam s sabo in nima neskončnih želja. Ne, zadeva je seveda daleč od idealne. Rešitve pa ni v formalnih določbah, ampak v izbiri primernih skrbnikov, v pripravi na skrbništvo in v dostopnosti visoko kvalitnega strokovnega svetovanja. In seveda v modrosti, občutljivosti in duhovni širini vseh vpletenih - od posvojiteljev/rejnikov do vpletenih strokovnih delavcev. Formalne določbe same po sebi ne bodo rešile ničesar. Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 20. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 20. junij 2010 No, malce smo se razmisljali ... kako zanimivo smo izpostavili, cemu sledi: namrec ce dusa izbere svoje starse, lahko izbere tudi taksne pri katerih bo dozivela doloceno izkusnjo; v tem primeru recimo da jo bio-starsi oddajo, se odrecejo, ne skrbijo zanjo itn.zakaj pa se to zgodi: recimo ce sem v prejsnjem laifu bil neodgovoren stars, ki je zanemarjal otroke al ise jih celo odrekel itn, verjetno potrebujem izkusnjo o tem da to pac ni primerno poceti. Karmicno gledano. Torej sledi to, da sam dozivim isto in postanem otrok katerega starsi so se ga odrekli ipd; posledicno pristanem v rejnistvu ali posvojitvi, kjer pa se dolocena karma ponovno nadaljuje, saj nakljucij ni. No, saj jaz vanje ne verjamem. Tako torej ni sans da se s tako idealnimi pogoji lahko odstranimo iz druzbe okoliscine v katerih se doloceno bitje znajde v namenu povecati lastno zavedanje in pridobiti dlocene izkusnje. Seveda pa, kot je tudi butl povedal, je potrebno izobrazevanje in vzgoja ljudi nasploh, saj se lahko tako izognemo dolocenim posledicam, ki pa morda niso karmicne narave (ugibam). Konec konec lahko zafilozofiramo ali se sploh karkoli zgodi brez da ni vnaprej doloceno, ampak bi to izpadlo prevec neodgovorno in pasivno, hkrati pa tudi tema prvotno ni namenjena. Skratka, strokovanjaki lahko se v nedogled trdijo da dusa isce strase vedno; in morda jih tudi res. A to torej ni nakljucje, saj bitje morda pridobiva to izkusnjo pomankanja.Brez izkusnje pa vemo, da.... Tolk. Upam, da se kaksne sedanji ali bivsi posvojitelj ali rejenec kaj pove oz. napise. Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 20. junij 2010 Prijavi Deli 20. junij 2010 No, malce smo se razmisljali ... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif kako zanimivo smo izpostavili, cemu sledi: namrec ce dusa izbere svoje starse, lahko izbere tudi taksne pri katerih bo dozivela doloceno izkusnjo; v tem primeru recimo da jo bio-starsi oddajo, se odrecejo, ne skrbijo zanjo itn.zakaj pa se to zgodi: recimo ce sem v prejsnjem laifu bil neodgovoren stars, ki je zanemarjal otroke al ise jih celo odrekel itn, verjetno potrebujem izkusnjo o tem da to pac ni primerno poceti. Karmicno gledano. Torej sledi to, da sam dozivim isto in postanem otrok katerega starsi so se ga odrekli ipd; posledicno pristanem v rejnistvu ali posvojitvi, kjer pa se dolocena karma ponovno nadaljuje, saj nakljucij ni. No, saj jaz vanje ne verjamem. Tako torej ni sans da se s tako idealnimi pogoji lahko odstranimo iz druzbe okoliscine v katerih se doloceno bitje znajde v namenu povecati lastno zavedanje in pridobiti dlocene izkusnje. Seveda pa, kot je tudi butl povedal, je potrebno izobrazevanje in vzgoja ljudi nasploh, saj se lahko tako izognemo dolocenim posledicam, ki pa morda niso karmicne narave (ugibam). Konec konec lahko zafilozofiramo ali se sploh karkoli zgodi brez da ni vnaprej doloceno, ampak bi to izpadlo prevec neodgovorno in pasivno, hkrati pa tudi tema prvotno ni namenjena. Skratka, strokovanjaki lahko se v nedogled trdijo da dusa isce strase vedno; in morda jih tudi res. A to torej ni nakljucje, saj bitje morda pridobiva to izkusnjo pomankanja.Brez izkusnje pa vemo, da.... Tolk. Upam, da se kaksne sedanji ali bivsi posvojitelj ali rejenec kaj pove oz. napise. No, tole kar si napisal, je zelo priljubljena oblika razlaganja, kva že, karme, tistih, ki verjamejo, da je vse vnaprej določeno, pa tud tistih, ki s tem opravičujejo svojo, recimo pasivnost, beg od odgovornosti, nepripravljenost al pa nezmožnost kej narest. Tole predpripravo al pa dogovor o bodočem življenju se da razložit al pa razumet tud drgač, seveda s predpostavko, da duše sploh obstajajo, da Bog obstaja, da prejšnja življenja obstajajo, da dogovor obstaja. In predpostaviva, da vse to obstaja. Zdej, glede na to, da je Bog ljubezen in da je namen bivanja duš na zemlji spoznat in udejanjat brezpogojno ljubezen, pol je dogovor duš verjetno v tej smeri, kva se majo še za naučit, da se približajo cilju in to najbrž vse sodelujoče duše. Se prav, ni tle v igri samo otrok, ampak tud starša, pa starša od staršev /sej, k sta se onadva dogovarjala, sta morala dat tud skoz fazo otroka/ a ne. To je eno. Kt drugo pa verjetn tud za duše velja tko kt za ljudi. Če je nekej za nardit, je od tebe odvisn, kako boš naredu. Če boš dobr in prou zastavu in dobr in prou delal, bo naloga hitr narjena, brez nekih šokov, ponavljanj, pretresov. Če boš pa slab zastavu in slab delal, pol bo pa treba velik naporov, truda, pitaj boga kva še, česar pa ne bi blo treba, če bi začel in delal drgač. Kt drugo, kar ne govori v prid tvoji razlagi, je Bog. On je ljubezen in ne verjamem, da bi ljubezen zaukazala trpljenje. Trpljenje izberemo sami. Tretje so pa izkušnje. To že sam vem, da če recimo tepem, ne pomen, da moram bit sam tepen, da spoznam, da to, kar počnem, ni u redu. In nasprotno. Tud če jih fašem nazaj v enaki al clo hujši meri, še ne pomen, da ne bom več tepel, a ne, pa sem dobil izkušnjo. Izkušnja je nekej vredna šele, ko se iz nje naučiš, kar izkušnja uči. Če si se pa to isto nauču na drgačen, recimo neboleč način, pa izkušnje te vrste ne rabiš. Pomembna je učljivost. Zdej, če je pa človk manj učljiv /in duša z njim/ in blj trd, ja, pol mora pa bolet, če pa ni dost, mora pa bolet blj. Zato jst mislm, da ni ne zapisan, ne dogovorjen, da mora otrok vseen trpet in se mi razlaganje, ki si ga opisal zdi clo škodljivo, ker je to čisti beg od odgovornosti. Češ, jebiga, pa kva če ubijam, posiljujem, zlorabljam, zapuščam, pretepam otroke al pa ktergakol... sej je itak vse to dogovorjen tam nek zgoraj in to clo z blagoslovom in jst s tem nimam nč in nisem kriv. Japajade. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif 1 Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 21. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 21. junij 2010 butl, nakladas in dramatiziras totalno, se bolj ko jaz. samopomembnez Razumu si pa kot si hotel; mal si se obrnu moje besede tko kt ti je pasal, pa sej ok glaven da dogaja ane Ce dusa izbere starse, a je to nakljucje? A je nakljucje da bitje izbere mati ki ob porodu umre ali pa recimo oceta narkomana ipd in se naposled znajde pri nekih rejnikih ali v posvojitvi?- Ne vemo tocno. Morda ja, morda ne. Morda nekje vmes. Poda pa v razmislek.In v tem mojem razmisleku probam tako kot vsi drugi razumet sebe in svet okoli sebe; ter zakaj se dogaja kar se. Za vsakega je bog pac kar je. Za ene cista ljubezen ki nima veze z nasim trpljenjem, za nekoga ucitelj, za nekoga notranji glas, intucija, za nekoga podoba in sveti spisi, za nekoga imaginarnost in refleksija njegove lastne kreposti in idealov, za nekoga kaj drugega.A dejstva se vedno ostajajo in se dogajajo; in ocitno se ljudje tule na zemljici ucimo ljubiti tudi prek britkih izkusenj.Ne mores VEDETI kaj je sreca in da si srecen, ce nikoli nisi bil nesrecen. In tako moramo tudi na sebi marsikaj izkusit, da bomo lahko razumeli druge ali svoje neprimerno pocetje. Trpljenje JE nujno za razumevanje.Poznas vsaj enega cloveka ki ni kdajkoli trpel? No jaz ga ne, ceprav nekateri dajejo navidez tudi drugacno zunanjo podobo. Je pa res, da je ze dolgo cas, da Jezusa snamemo s kriza! Kakorkoli pac kdo to razume. To je pac moje mnenje. Tolk o tem, pa fajn se mej. ...Konec konec lahko zafilozofiramo ali se sploh karkoli zgodi brez da ni vnaprej doloceno, ampak bi to izpadlo prevec neodgovorno in pasivno, hkrati pa tudi tema prvotno ni namenjena. Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 21. junij 2010 Prijavi Deli 21. junij 2010 butl, nakladas in dramatiziras totalno, se bolj ko jaz. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif samopomembnez http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/tongue.gifRazumu si pa kot si hotel; mal si se obrnu moje besede tko kt ti je pasal, pa sej ok glaven da dogaja ane http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Ce dusa izbere starse, a je to nakljucje? A je nakljucje da bitje izbere mati ki ob porodu umre ali pa recimo oceta narkomana ipd in se naposled znajde pri nekih rejnikih ali v posvojitvi?- Ne vemo tocno. Morda ja, morda ne. Morda nekje vmes. Poda pa v razmislek.In v tem mojem razmisleku probam tako kot vsi drugi razumet sebe in svet okoli sebe; ter zakaj se dogaja kar se. Za vsakega je bog pac kar je. Za ene cista ljubezen ki nima veze z nasim trpljenjem, za nekoga ucitelj, za nekoga notranji glas, intucija, za nekoga podoba in sveti spisi, za nekoga imaginarnost in refleksija njegove lastne kreposti in idealov, za nekoga kaj drugega.A dejstva se vedno ostajajo in se dogajajo; in ocitno se ljudje tule na zemljici ucimo ljubiti tudi prek britkih izkusenj.Ne mores VEDETI kaj je sreca in da si srecen, ce nikoli nisi bil nesrecen. In tako moramo tudi na sebi marsikaj izkusit, da bomo lahko razumeli druge ali svoje neprimerno pocetje. Trpljenje JE nujno za razumevanje.Poznas vsaj enega cloveka ki ni kdajkoli trpel? No jaz ga ne, ceprav nekateri dajejo navidez tudi drugacno zunanjo podobo. Je pa res, da je ze dolgo cas, da Jezusa snamemo s kriza! Kakorkoli pac kdo to razume. To je pac moje mnenje. Tolk o tem, pa fajn se mej. A nakladam in dramatiziram, praviš? Praš otroke. Vzem si cajt, pejt mednje, in jih probej slišat. Pa mi pol povej da nakladam in dramatiziram. In ne, ni jih treba tolažit, da so si sami izbral, da jih oči tepe, prezira, ignorira,.... če ga že glih majo in da mama potegne z očijem al pa jih uporablja namest njega... če jo že glih majo. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon26.gif Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Boudika 22. junij 2010 Prijavi Deli 22. junij 2010 A nakladam in dramatiziram, praviš? Praš otroke. Vzem si cajt, pejt mednje, in jih probej slišat. Pa mi pol povej da nakladam in dramatiziram. In ne, ni jih treba tolažit, da so si sami izbral, da jih oči tepe, prezira, ignorira,.... če ga že glih majo in da mama potegne z očijem al pa jih uporablja namest njega... če jo že glih majo. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon26.gif Butl, meni se tudi zdi, da si freeja čisto narobe razumel. Verjamem, da imaš najboljše namene, tudi mene dostikrat razjezi neodzivnost družbe na določene probleme, ampak po drugi strani delamo napako tudi, če verjamemo, da lahko z našim posredovanjem rešimo vse probleme tega sveta oz. da so neke strokovne službe in institucije ustrezen odgovor na vse probleme tega sveta. Dejstvo je, da številni zapuščeni, zanemarjani in zlorabljani otroci tudi s posredovanjem vseh možnih institucij ne zaživijo takšnega življenja kot si mi predstavljamo, da bi bilo dobro. Nekaj ljudi poznam, ki so odraščali v rejniških družinah in vsi imajo zelo slabe izkušnje z rejniki in nekako to izkušnjo vlečejo skozi celo življenje. Seveda si ne upam posploševati in trditi, da je to neizogibni vzorec, ampak mi kot družba nimamo idealnih odgovorov na vse probleme. Velikokrat se institucije trudijo prikriti neuspešnost svojega posredovanja in se na zunaj prikazujejo kot koristne, pač zaradi svojega obstoja. Hočem reči, da poveličuješ in idealiziraš pomen stroke, ki tu in tam res naredi kaj dobrega, včasih s svojim posredovanjem povzroči celo škodo, večinoma pa gredo usode ljudi svojo pot, ne glede na zunanje intervencije. Keč je v tem, da ne glede na to, ali verjamemo v teorije o karmi ali verjamemo v aktivno spreminjanje sveta, so posledice precej podobne - ko gre za ukvarjanje s prikrajšanostjo ljudi. Nobenih pokazateljev ni, da bi bilo v naši kulturi, ki naj bi se aktivno ukvarjala z vsemi možnimi življenjskimi problemi, manj duševnega trpljenja in stisk ljudi. Verjamem, da bi bilo drugače, če bi imeli medčloveški odnosi večjo veljavo, ampak težko si predstavljam, da bi to lahko spreminjal s pomočjo institucij, kakršne obstajajo danes. Verjamem, da teorije o karmi lahko koga pošteno razjezijo, vendar jih jaz ne razumem kot izraz ravnodušnosti do trpljenja, niti kot namiga, da ni treba ničesar spreminjati, bolj kot vzpodbudo, da smo zmožni oceniti, v čem dejansko je naša moč spreminjanja in kje delujejo silnice, ki so močnejše od nas. Upam, da ne bom narobe razumljena. 3 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Cookie 22. junij 2010 Prijavi Deli 22. junij 2010 Boudika, wow zelo dober post Citiraj You see beauty where you desire to see it. You see ugliness where your are afraid to see beauty.»Grem naprej.Kjer ni poti, ustvarim pot.Usmerjam tok svojega življenja,tako kot duša v meni hoče.« *´¨)¸.•´¸.•*´¨) ¸.•*¨)(¸.•´ (¸.•´ Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 22. junij 2010 Prijavi Deli 22. junij 2010 Butl, meni se tudi zdi, da si freeja čisto narobe razumel. Verjamem, da imaš najboljše namene, tudi mene dostikrat razjezi neodzivnost družbe na določene probleme, ampak po drugi strani delamo napako tudi, če verjamemo, da lahko z našim posredovanjem rešimo vse probleme tega sveta oz. da so neke strokovne službe in institucije ustrezen odgovor na vse probleme tega sveta. Dejstvo je, da številni zapuščeni, zanemarjani in zlorabljani otroci tudi s posredovanjem vseh možnih institucij ne zaživijo takšnega življenja kot si mi predstavljamo, da bi bilo dobro.To dokazuje, da so starši v resnici nenadomestljivi. Če odpovejo, bo otrok prikrajšan; je samo vprašanje, kako hudo bo prikrajšan - to pa je odvisno od spleta okoliščin, ljudi, ki obkrožajo otroka,institucije so samo eden od dejavnikov, tu zraven lahko prišteješ tudi otrokovo usodo, karmo ali kakorkoli že imenuješ tiste dejavnike, ki presegajo naše moči vplivanja in so (včasih v veliki meri) vedno prisotni. Slednje pa seveda ne pomeni, da se vsem, ki imajo s takšnim otrokom opravka, ni treba maksimalno potruditi, da bi našli kar najboljšo možno rešitev v danih okoliščinah. Mi kot družba nimamo idealnih odgovorov na vse probleme. Itak. Kaj pa je v življenju sploh idealno? Takle mamo (bi rekel Janko ) Nobenih pokazateljev ni, da bi bilo v naši kulturi, ki naj bi se aktivno ukvarjala z vsemi možnimi življenjskimi problemi, manj duševnega trpljenja in stisk ljudi.Dvomim, da je temu res tako. Ne, nisem idealistična reševalka sveta, da ne bo narobe razumljeno, verjamem pa, da tovrstna prizadevanja prispevajo svoje, čeprav seveda ne morejo pripeljati do idealnih razmer in rešiti vseh problemov. Si kaj potovala po svetu? Veš, so kraji sveta, kjer so stiske ljudi tako stopnjevane in skoncentrirane, da ostaneš brez besed (pa ni treba v dežele tretjega sveta - tudi v takoimenovanih visoko razvitih demokracijah je to še kako prisotno: npr. Indijanci v rezervatih ZDA, avstralski Aborigini ...). Tu vsesplošna prikrajšanost in razpad tradicionalnih socialnih struktur, ki jih nikakor ne morejo nadomestiti zahodnjaške, povzroča zelo hude in množične duševne stiske. Socialne mreže imajo namreč pomembno vlogo pri blaženju individualnih stisk. Ko smo že pri tem, pa še nekaj, o čemer je tekla beseda par postov nazaj: ne strinjam se z Maslowovo lestvico potreb in njihovega zadovoljevanja. Bi rekla, da drži samo v skrajnem spodnjem delu: huda žeja in zelo huda lakota sta res prioriteti pri zadovoljevanju potreb (pa še to dvoje je lahko pri zelo visoko duhovno razvitih ljudeh drugače), vse ostalo pa je zelo prepleteno in soodvisno. Duša in telo sta namreč zelo povezana in delujeta kot soodvisna dela celote, k tej celoti pa v širšem smislu lahko prištevamo tudi skupnost, v kateri živi posameznik, od družine, razširjene družine do širše skupnosti. Verjamem, da teorije o karmi lahko koga pošteno razjezijo, vendar jih jaz ne razumem kot izraz ravnodušnosti do trpljenja, niti kot namiga, da ni treba ničesar spreminjati, bolj kot vzpodbudo, da smo zmožni oceniti, v čem dejansko je naša moč spreminjanja in kje delujejo silnice, ki so močnejše od nas. Upam, da ne bom narobe razumljena. Se strinjam. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Boudika 22. junij 2010 Prijavi Deli 22. junij 2010 Dvomim, da je temu res tako. Ne, nisem idealistična reševalka sveta, da ne bo narobe razumljeno, verjamem pa, da tovrstna prizadevanja prispevajo svoje, čeprav seveda ne morejo pripeljati do idealnih razmer in rešiti vseh problemov. Si kaj potovala po svetu? Veš, so kraji sveta, kjer so stiske ljudi tako stopnjevane in skoncentrirane, da ostaneš brez besed (pa ni treba v dežele tretjega sveta - tudi v takoimenovanih visoko razvitih demokracijah je to še kako prisotno: npr. Indijanci v rezervatih ZDA, avstralski Aborigini ...). Tu vsesplošna prikrajšanost in razpad tradicionalnih socialnih struktur, ki jih nikakor ne morejo nadomestiti zahodnjaške, povzroča zelo hude in množične duševne stiske. Socialne mreže imajo namreč pomembno vlogo pri blaženju individualnih stisk. Ko smo že pri tem, pa še nekaj, o čemer je tekla beseda par postov nazaj: ne strinjam se z Maslowovo lestvico potreb in njihovega zadovoljevanja. Bi rekla, da drži samo v skrajnem spodnjem delu: huda žeja in zelo huda lakota sta res prioriteti pri zadovoljevanju potreb (pa še to dvoje je lahko pri zelo visoko duhovno razvitih ljudeh drugače), vse ostalo pa je zelo prepleteno in soodvisno. Duša in telo sta namreč zelo povezana in delujeta kot soodvisna dela celote, k tej celoti pa v širšem smislu lahko prištevamo tudi skupnost, v kateri živi posameznik, od družine, razširjene družine do širše skupnosti. Če sem kaj potovala po svetu, je malce pokroviteljsko vprašanje, menda ne misliš, da mi niso znani problemi koloniziranih ljudstev. To, kar uničuje pripadnike tradicionalnih skupnosti, uničuje tudi nas - samo, da je pri nas duševna stiska razumljena kot individualni problem posameznika (in ga skupnost navidez rešuje, kar pa vsebinsko največkrat pomeni čisto nekaj drugega), pri pripadnikih koloniziranih staroselskih skupnosti pa je problem manifestiran in opazen na kolektivni ravni. Ravno naša civilizacija je tista, ki se je izvila iz tradicionalnih socialnih struktur in sprožila njihov razpad tudi zunaj svojega jedra. Proces je vzajemen. Problem naše družbe je, da so vse te možne institucionalne oblike skrbi za človeka zelo slab približek, slaba alternativa nekdanjim socialnim mrežam. Zato je težko preseči eksplozijo duševnih stisk. Seveda so področja, kjer je divjal genocid, vojna, kjer se skoncentrirani begunci, bolj ranljiva in je tam stisk več. Ampak jaz govorim o načinu reševanja problemov v različnih kulturah - tradicionalni in moderni - ne pa o nevralgičnih točkah. Kultura današnjih Indijancev in aboriginov je bolj ali manj uničena, ne more biti pokazatelj tega, kako uspešno opremlja posameznika za življenjske spopade. Seveda se mi zdi iskanje rešitev nekaj pozitivnega, še vedno pa mislim, da ni v naši racionalno orientirani kulturi nič manj stisk in problemov kot v neki kulturi, ki pristaja na idejo o karmi. 1 Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Andreja:) 22. junij 2010 Prijavi Deli 22. junij 2010 BoudikaTo, da ni idealno in nikoli ne bo ni problem. Problem je, da ljudje to gledajo in jim je prav in ne naredijo nič, ker bo itak vedno tako. Začaran krog. Ne pravim, da ti tako delaš, je pa žal izjemno pogosta miselnost. In tako ljudje hodijo nezainterisirani po svetu, ne bvidijo nič oz. nočejo videti. Hodijo mimo zanemarjenih otrok, odraslih, živali... Prej boš crknu na cesti, kot da bo kdo priskočil na pomoč. Koliko ljudi bi pomagalo ob nesreči?Skrite kamere so pokazale koliko, pa ne samo skrite kamere. Tudi življenje in okoliščine v katerih živimo kažejo kdo. Redki. Na žalost. Ni res, da se ne bo nič nikoli spremenilo. Vsako dejanje šteje, če ne za vesolno Slovenijo ali širše pa za dotično živo bitje, ob katerega se kdo kdaj pa kdaj spotakne in ga Pogleda. In, da ne kdo kdo reku, da nismo več v temi naj napišem še, da za rejence naredijo razliko rejniki. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
free 22. junij 2010 Avtor Prijavi Deli 22. junij 2010 Fajn pisete! mi je vsec skulirana debata in razlocno pisanje. Citiraj free Blog Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
butl 22. junij 2010 Prijavi Deli 22. junij 2010 Butl, meni se tudi zdi, da si freeja čisto narobe razumel. Verjamem, da imaš najboljše namene, tudi mene dostikrat razjezi neodzivnost družbe na določene probleme, ampak po drugi strani delamo napako tudi, če verjamemo, da lahko z našim posredovanjem rešimo vse probleme tega sveta oz. da so neke strokovne službe in institucije ustrezen odgovor na vse probleme tega sveta. Dejstvo je, da številni zapuščeni, zanemarjani in zlorabljani otroci tudi s posredovanjem vseh možnih institucij ne zaživijo takšnega življenja kot si mi predstavljamo, da bi bilo dobro. Nekaj ljudi poznam, ki so odraščali v rejniških družinah in vsi imajo zelo slabe izkušnje z rejniki in nekako to izkušnjo vlečejo skozi celo življenje. Seveda si ne upam posploševati in trditi, da je to neizogibni vzorec, ampak mi kot družba nimamo idealnih odgovorov na vse probleme. Velikokrat se institucije trudijo prikriti neuspešnost svojega posredovanja in se na zunaj prikazujejo kot koristne, pač zaradi svojega obstoja. Hočem reči, da poveličuješ in idealiziraš pomen stroke, ki tu in tam res naredi kaj dobrega, včasih s svojim posredovanjem povzroči celo škodo, večinoma pa gredo usode ljudi svojo pot, ne glede na zunanje intervencije. Keč je v tem, da ne glede na to, ali verjamemo v teorije o karmi ali verjamemo v aktivno spreminjanje sveta, so posledice precej podobne - ko gre za ukvarjanje s prikrajšanostjo ljudi. Nobenih pokazateljev ni, da bi bilo v naši kulturi, ki naj bi se aktivno ukvarjala z vsemi možnimi življenjskimi problemi, manj duševnega trpljenja in stisk ljudi. Verjamem, da bi bilo drugače, če bi imeli medčloveški odnosi večjo veljavo, ampak težko si predstavljam, da bi to lahko spreminjal s pomočjo institucij, kakršne obstajajo danes. Verjamem, da teorije o karmi lahko koga pošteno razjezijo, vendar jih jaz ne razumem kot izraz ravnodušnosti do trpljenja, niti kot namiga, da ni treba ničesar spreminjati, bolj kot vzpodbudo, da smo zmožni oceniti, v čem dejansko je naša moč spreminjanja in kje delujejo silnice, ki so močnejše od nas. Upam, da ne bom narobe razumljena. Hojla Boudika Mislm, da me nisi dobro razumela. Tist kar jst zmerej poudarjam /a poveličujem mrbit? mrbit pa ja/, je pomen starševstva za otroke, ne pa institucij. Ajd, institucije morjo bit, ker smo kakršni smo in če že so /in prou je da so/, naj jih vodjo ljudje, ki obvladajo in naj se ukvarjajo s tem, kar je poslanstvo teh institucij. Vseen, a je to šolstvo, socialna al pa ktera druga institucija, ki se ukvarja u otroki /tud rejništvo spada sem/. Dons /ja, tud prej in tud pol bo tko/je lahko vsak šolnik, če nardi pedagoški faks al pa socialni delavc, če doštudira psihologijo al pa sociologijo in oba mata lahko opravka z najmlajšimi, obenem pa ne za enga, ne za druzga sploh ni važn, kakšna sta kt človeka. In lahko harata v dobro otroka al pa kontra. Tist kar jst zagovarjam in poudarjam in ponavljam, je pa pomen starševstva za otroka. In ta pomen je ogromen. Ne, ni ogromen. Še večji je. Še bistveno večji, kt pa mislmo. Če sta starša dobra, pol je ni institucije, ki lahko zjebe otroka. Socialne itak skor ne bi rabil, šolnik je pa lahko še tak šalabajzer, pa ne bo mogu dregnt v otroka.Če sta pa starša slaba, ja, pol pa in socialna in šolstvo in vse spremljajoče institucije igrajo hudo pomembno vlogo v otrokovem življenju. Nažalost. In če jo že, pol nej bo prfoks Človk, ne pa ena zafrustrirana razbolena ženska al pa zafrustriran razbolen moški in enako tud socialni delavec. Starš je tist, ki ma platno in škarje v rokah in ki kroji otrokovo življenje. Starš je za otroka Bog, na žalost pa prevečkrat batina. Sej je res, da so za razvoj otroka pomembni tud ostali, ampak niti pod razno tolk kt starš. Kdo pa je starš al pa, kdo pa bo starš? Ja jst, pa ti, pa ti, pa ti.... posameznik. Posameznik je starš. In to, kar poudarjam ves čas je, da če hočmo otrokom dobr /in sem ziher da hočmo/, je odgovornost vsacga posameznika, ja, moja in tvoja in tvoja in tvoja.... ne pa tam ene institucije, da nardi vse kar je potrebno, da bo postal dober starš. Da bom, boš, bo postal dober starš, moram pa postat Človk. To je edin način, da bo enkrat mrbit družba drgačna in otroci taki, da bojo zrasl v zdrave ljudi, v Ljudi, ne pa v čustvene invalide. In tle ma čist vsak škarje in platno v svojih rokah. Dons, ta trenutek lahko nardi velik zase in za svoje otroke, al pa jamra, se smil samemu seb in benti nad življenjem, kaka usrana kurja lojtra da je in kako so vsega krivi drugi, sam on ne. Še enkrat ponavljam. Vsak, ki krivi institucije za njihovo bedo in bedo svojih otrok al pa pa opravičuje svoja neprimerna dejanja nad otroki al pa neprimerna dejanja drugih nad njihovimi al pa kterimi koli otroki z izjavami, kako so se duše zmenile in da je tko pač usojeno al pa clo fajn, nej praša otroke. In nej jih posluša in sliš Ma nej praša sebe. Sej smo vsi otroci. In nej se posluša in sliš. Mene boli kurac, kva kdo počne sam s sabo, no ni glih tko ampak, vsak je odrasu in tud sam odgovoren za svoja dejanja in posledice, dokler ne vlač otrok v svojo bedo. Ker otroci niso krivi. Nikoli. Vedno so odgovorni tastari. Če so bli tud sami ranjeni otroci /in so tud bili, jasno a ne/, so bili, zdej so pa odrasli in v polnosti odgovorni, da kej nardijo in te rane zacelijo. In če so al pa če bodo starši, so odgovorni še tok blj, ker so odgovorni še za to, da so dobri starši svojim otrokom. Vsak posameznik. Jst in ti in ti in ti... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif 2 Citiraj Čutim, da čutiš, da čutim, kar čutiš Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Iknee 23. junij 2010 Prijavi Deli 23. junij 2010 To, kar uničuje pripadnike tradicionalnih skupnosti, uničuje tudi nas - samo, da je pri nas duševna stiska razumljena kot individualni problem posameznika (in ga skupnost navidez rešuje, kar pa vsebinsko največkrat pomeni čisto nekaj drugega), pri pripadnikih koloniziranih staroselskih skupnosti pa je problem manifestiran in opazen na kolektivni ravni. Seveda se mi zdi iskanje rešitev nekaj pozitivnega, še vedno pa mislim, da ni v naši racionalno orientirani kulturi nič manj stisk in problemov kot v neki kulturi, ki pristaja na idejo o karmi. No, tole je pa veliko preveč poenostavljeno, ampak, da ne bi šli preveč off-topic samo čisto na kratko: duševna stiska se vedno manifestira tudi na individualni ravni, pri pripadnikih staroselskih ljudstev ni to v smislu manifestacije nič drugače kot pri nas. Je pa res, da je razpad tradicionalnih socialnih struktur opazen tudi pri nas in imajo ljudje zaradi tega težave, vendar v milejši obliki kot pri nekaterih drugih ljudstvih, kjer ni ničesar, kar bi vsaj ublažilo razpad teh struktur. Upam, da se strinjaš, da ni vseeno, ali družba pusti otroke brez staršev beračiti po cestah ali pa obstaja neka socialna služba, ki poskrbi, pa čeprav ne idealno, da ti otroci dobijo vsaj približek doma. Mogoče bom spet zvenela pokroviteljsko, ampak če bi videla stotine otrok, ki v Indiji, Južni Ameriki in Afriki beračijo po cestah ali opravljajo mizerno plačano delo, ker ni nikogar, ki bi poskrbel zanje, pa čeprav s posredovanjem institucije, in to primerjala s stanjem pri nas, bi videla ogromno razliko. Pa ne govorim o nevralgičnih točkah, ampak o več kot polovici sveta. Problem naše družbe je, da so vse te možne institucionalne oblike skrbi za človeka zelo slab približek, slaba alternativa nekdanjim socialnim mrežam. Zato je težko preseči eksplozijo duševnih stisk. S tem se strinjam, ampak saj v tej diskusiji nihče ne govori o tem, da naj bi institucija sama po sebi nadomestila osnovno socialno strukturo družino. Institucije nikakor ne morejo nadomestiti družine ali razširjene družine, imajo pa vlogo pri posredovanju in usmerjanju otroka v socialno strukturo nadomestno družino in ta vloga nikakor ni zanemarljiva. Brez nje bi zanemarjeni in zavrženi otroci verjetno ostali na cestah, tako kot v številnih deželah tretjega sveta. V primerjavi s cesto je usmerjanje v rejništvo in posvojitev, pa čeprav ni idealno, seveda veliko boljša možnost in tu ima institucija pomebno vlogo. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Boudika 23. junij 2010 Prijavi Deli 23. junij 2010 Še enkrat ponavljam. Vsak, ki krivi institucije za njihovo bedo in bedo svojih otrok al pa pa opravičuje svoja neprimerna dejanja nad otroki al pa neprimerna dejanja drugih nad njihovimi al pa kterimi koli otroki z izjavami, kako so se duše zmenile in da je tko pač usojeno al pa clo fajn, nej praša otroke. In nej jih posluša in sliš Vedno so odgovorni tastari. Če so bli tud sami ranjeni otroci /in so tud bili, jasno a ne/, so bili, zdej so pa odrasli in v polnosti odgovorni, da kej nardijo in te rane zacelijo. In če so al pa če bodo starši, so odgovorni še tok blj, ker so odgovorni še za to, da so dobri starši svojim otrokom. Vsak posameznik. Jst in ti in ti in ti... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif Strinjam se z vsem, kar je bilo napisano v tvojem celotnem tekstu, in res nimam občutka, da bi kdo tu zanikal odgovornost staršev za to, kar počnejo z otroki. Tudi to je res, da se ideje o karmi lahko uporabljajo zelo cinično in dejansko opravičujejo zlorabljanje (o tem sem enkrat pisala prav na tem forumu), ampak v tej temi sem jih razumela v zelo drugačnem kontekstu in nisem imela občutka, da bi kdorkoli poskušal s temi teorijami kaj opravičevati - gre za različno razumevanje in razlaganje teh idej. In tako kot praviš - ko enkrat odrasteš, ne moreš več kriviti staršev za svoja dejanja, prevzameš odgovornost za svoje življenje in za vzgojo svojih potomcev. Ampak spet pristanemo pri vprašanju vpetosti v čas in prostor. Če pogledaš nekaj generacij zaporedoma, lahko marsikje opaziš prenašanje vedenjskih vzorcev iz generacije v generacijo. To se dogaja nezavedno. Ti so lahko konstruktivni ali pa destruktivni, oziroma običajno mešanica enega in drugega. Če pogledam samo svoja starša, npr. (in če bi šla generacije nazaj, bi marsikje to še bolj držalo) - v primerjavi z mano sta imela neprimerno manj informacij, manj vzpodbudno okolje za ozaveščanje svojih vzorcev, manj priložnosti za spremembe. Če pogledam okoliščine, v katerih sta živela, lahko v večji meri razumem njuno ravnanje, kot če bi gledala s svoje današnje perspektive. Pa sem še vedno kritična do nekaterih njunih ravnanj in stališč. In ne glede na to, kako se trudimo in hkrati tudi zavedamo, da smo naredili ogromne premike, ni nikjer rečeno, da ne bomo nehote nekaj tistih vzorcev prenašali naprej. Pa enako velja tudi za stroko. Marsikaj, kar je bilo stoletja nazaj priporočljivo, danes velja za škodljivo, pa je izhajalo iz dobrih namenov in pač iz takratne zavesti. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.