Jasnina

[Yasmina]

Verjetno je bla težava v tem, da novemu descu nis nikoli prepustila vloge očetovstva nad hčerko, zato se je tako oklepala biološkega. Saj mu je tudi ne bi mogla niti smela, ker si spet izbrala napačnega desca oz, je desc izbral žensko s prevelikimi težavami in ko je to skužil, jo je samo oplenil.

Aha. Najprej kronologija. Da bo bolj jasno.

Z očetom svojega otroka sem šla narazen ko je bilo tamali 5 let. Potem sem bila do njenega petnajstega leta samska. Me je že sama začela nagovarjat naj grem v svet, v družbo, ker sem bila vedno doma. In prigovarjala je družina in tako neodločeno me je našel gradbenik, ki je podkupil vse. Jaz pa sem doživela finančni zlom. Pol sem bla spet kake štiri leta sama, pol mistik(ki ga pa mala ni srečala) in potem dragi, ko ji je bilo 19 let in je že živela pri fantu. Z dragim sta pa prijatelja, ampak zdaj je absolutno mojim odločitvam v podporo.

[Secirator]

Odgovornost. Dom nam je sezidal in nikoli nam nič ni manjkalo. In manj je bil doma, bolje je bilo.

Zdaj pa daj skupaj prvi in drugi stavek.

Odgovornost ni to, da sezidaš hišo. Odgovornost ni to, da daš otrokom jesti. Odgovornost je, da pri 18 ali pač takrat enkrat samostojni odletijo. In se z veseljem vračajo k tebi, zdravi in zadovoljni.

Ampak vplival je pa veliko.

[Yasmina]

Ja, tek se ti morda malo upira, ker si izbrala tek v klanec. Za klanec moraš imeti mnogo moči in kondicije, kar ima malokdo. Moč se dobi šele s kilometri. Poskusi s tekom po ravnini in vsako rundo povečaj za 5 minut, dokler ne prideš do 40 min teka. V klanec pa na sprehod. Šele ko imaš za seboj kakšnih 200 km, ti bi tudi klanec šel.

Na začetku sem probala po ravnini. Totalni dolgcajt. In ni tistega efekta ko izmučena prispem do cilja. Saj zdaj mi že gre, niti ne pretiravam in poslušam srce. Sploh se pa tek začenja z čisto blagim vzponom tako da ni panike.

Ah. Teh nekaj dni bom že zdržala. Sem s hčero včasih skupaj trenirala. Se spomnim, da na začetku še hodit nisem mogla v hrib, potem sem pa tekla kot srna. In potem me je peljala na preizkušnjo. Tek po divjini v dolino, preko skal in listja in vejevja in globoka brezna. In sem zmogla. Je bila tako ponosna name, ker baje marsikateri njen sotrpin tiste proge ni zmogel. Meni je pa bilo tako super. Toliko adrenalina v luftu.....

 

Sploh sem pa shujšala za 2kg. Bravo jaz! :palec:

[Yasmina]

Se strinjam. To o teku sem hotela tud jaz že napisati, da ni potrebno pretiravanje, tek po ravnem ali trim malo vzpona in malo teka navzdol. Vmes lahko tudi postanek par minut in kaka vaja.

 

Yasmina nekje si že spraševala zakaj vedno izbereš težjo pot, pa ti tudi jaz predlagam, da to malo spremeniš in izbereš lažji tek, kjer boš tudi bolj sproščeno in z veseljem tekla.

Hvala, a ni zanimivo. Bom pa poskušala pri drugih nalogah ne tako komplicirat. Obljubim.

[Beli lotos]

Od vseh živali ki sem jih kadarkoli imela si s tem nisva v nobenem odnosu. Hranim ga, mu dam svežo vodo in ga pobožam in mu pogledam v oči:"Rada te mam, čeprav si smotan." Je namreč skupek lastnosti ki jih pri ljudeh ne maram.

 

Tudi jaz ne vem kaj si s tem mislila, da je pes skupek lastnosti, ki jih pri ljudeh ne maraš ? a lahko to mal obrazložiš.

Ne vem kaj ima tu pes zraven po moje da nič, povej za začetek česa ne maraš pri ljudeh, kaj naj bi bil ta skupek lastnosti ?

[Yasmina]

Zdaj pa daj skupaj prvi in drugi stavek.

Odgovornost ni to, da sezidaš hišo. Odgovornost ni to, da daš otrokom jesti. Odgovornost je, da pri 18 ali pač takrat enkrat samostojni odletijo. In se z veseljem vračajo k tebi, zdravi in zadovoljni.

Ampak vplival je pa veliko.

Ma saj pol ko sem se odselila sva se zbližala. Mi je dal končno vedet, da me ima rad in da ne bo dopustil, da me kdo prizadene. Naj kar povem. Ga bo prebutal. Glavna asica je bila seveda tamala. Večkrat je nehote v kakšnem trenutku pokazal da ni tako trd kot zgleda.

In takrat sem se rada vračala domov.

[Yasmina]

Tudi jaz ne vem kaj si s tem mislila, da je pes skupek lastnosti, ki jih pri ljudeh ne maraš ? a lahko to mal obrazložiš.

Ne vem kaj ima tu pes zraven po moje da nič, povej za začetek česa ne maraš pri ljudeh, kaj naj bi bil ta skupek lastnosti ?

No ja, mogoče sem malo pretiravala. Pa zdaj sem se spomnila, da sem imela še z eno mačko takšen odnos. No, imaš ga rad, ampak ne neskončno.

 

Hm. Kakšnih ljudi ne maram? Neiskrenih, priliznjenih, tistih ki šimfajo ko koga ni zraven drugače pa so ah in oh. Težko je povedati. Čutim.

 

Recimo:

Prijateljico ki je duševna bolnica je sestra njenega dragega prepričala da jo ima rada in da ji je mar za njo. Potem pa jo drugič slišim kako nekomu razlaga kakšna da je in kako jo je namotala. Jaz seveda znorim in pravim:"A vaju ni sram! Ona je kakšna je, ni pa slab človek." Seveda izpadem čudak.

 

In pol taisto prijateljico namota bivša žena od frajerja (ko sta bila že v razhajanju). Naj mu reče, da je noseča. In takole ga mučita. Jaz pa nisem mogla bit tiho in mu povem. Prijateljici je seveda odpustil(ker pozna njene probleme). Tudi jaz sem ji, sem ji pa dala vedet, da mislim da je podlo dejanje.

 

In potem ti dve sestra in bivša prideta do mene in me skušata objeti. Jaz pa dobim ošpice in gledam kot hudič.

 

Ali pa mi dragi predstavi prijatelja in se objemata. Dragi gre na wc, v tistem času pa kao prijatelj pljuva po njem ali pa me osvaja. Takega zahrbtneža ne maram.

 

Pa še bi lahko pisala zgodbice.....

[Secirator]

Zdaj popoldne se mi že batarije praznijo in bit v celi bajti ni več tako prijetno kot zjutraj.

Fajn rata takrat, ko je vseen al je zjutraj al zvečer, al je januar al december, al petek al nedelja popoldan, al je dež al sonce.

Ja, popoldan energije zmanjka. Če si razporediš urnik in počitek, gre. Ampak popoldan je čas, ko pride moja stara dam in če je eno uro dlje ni... nekej manjka. Ja. Skos sam - nekej manjka.

Še zdej ne vem, kaj ti je tisti pes naredil. Se ti je zameril, ker si ga poistovetla z descem in krvavimi kostmi? Sej to je faktor, ampak ... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif

 

8. In zakaj si enkrat pesji enkrat ne? A nate tudi kaj vpliva?

Vežda.

[Secirator]

Mislm, jest teh čenč z babami ne razumem čist. Babe! Ne vem, mrbit tega ne razumem, ker se naša familija na splošno bolj drži zase. Čenče.

Veš, vsi malo opravljamo, hinavimo, igramo, spletkarimo, šimfamo... ampak v pravem trenutku pa se moramo znat postavit na pravo pozicijo. Zrel človek to razume. Je pa tako, da s takšnimi ljudmi, ki jim kakšna taka lastnost preveč seka, ne moreš imet NIČ. Lahko se zafrkneš in vseeno poskusiš, ampak tako kot praviš, ne bo šlo. Dozoriš takrat, ko sprejmeš ljudi take kot so, opravljive, žleht, hinavske, šimfarske, z vsemi njihovimi frustracijami vred - jih sprejmeš in se jih ogneš. Maš preveč časa, al kaj? Kdo pa ti je rekel, da se ukvarjaj z njimi?

[Beli lotos]

No ja, mogoče sem malo pretiravala. Pa zdaj sem se spomnila, da sem imela še z eno mačko takšen odnos. No, imaš ga rad, ampak ne neskončno.

 

Hm. Kakšnih ljudi ne maram? Neiskrenih, priliznjenih, tistih ki šimfajo ko koga ni zraven drugače pa so ah in oh. Težko je povedati. Čutim.

 

Recimo:

Prijateljico ki je duševna bolnica je sestra njenega dragega prepričala da jo ima rada in da ji je mar za njo. Potem pa jo drugič slišim kako nekomu razlaga kakšna da je in kako jo je namotala. Jaz seveda znorim in pravim:"A vaju ni sram! Ona je kakšna je, ni pa slab človek." Seveda izpadem čudak.

 

In pol taisto prijateljico namota bivša žena od frajerja (ko sta bila že v razhajanju). Naj mu reče, da je noseča. In takole ga mučita. Jaz pa nisem mogla bit tiho in mu povem. Prijateljici je seveda odpustil(ker pozna njene probleme). Tudi jaz sem ji, sem ji pa dala vedet, da mislim da je podlo dejanje.

 

In potem ti dve sestra in bivša prideta do mene in me skušata objeti. Jaz pa dobim ošpice in gledam kot hudič.

 

Ali pa mi dragi predstavi prijatelja in se objemata. Dragi gre na wc, v tistem času pa kao prijatelj pljuva po njem ali pa me osvaja. Takega zahrbtneža ne maram.

 

Pa še bi lahko pisala zgodbice.....

 

Pes res nima nič pri tem, nisem še srečala hinavskega ali lažnivega psa , mislim da gre tu za tvojo projekcijo, pes ne more biti takšen, to so lastnosti ljudi, ne živali.

 

Glede družbe pa si ti tista ki izbiraš družbo, ne izbira družba tebe.

Popravljeno 29. julij 2010 -> Beli lotos

[Secirator]

No, tole s psom bi jaz še malo preštudiral, kaj to pomeni. Mi pa diši po čustveni otopelosti, projekcija je samo izgovor. Tudi razmetavanje s čustvi mi je malo čudno, pa vtikanje v tuje reči tudi. 'Jebeš babe' bi blo moje geslo, ne pa vlačenje 'prijateljic' sem in tja. Ma kakšne prijateljice neki, lohk ti je ena, pa še to sam če si lezba. Lohk maš prijatelja, enga tacga k te kavsa pa mrbit enga tacga, od kterga se učiš o moških. Ostalo so kolegice in kolegi.

Definitivno bi se tukej vprašu, a mrbit ne izbiraš seb podobne ljudi? Al pa vsej tko, da sam take poiščeš in spustiš k sebi?

 

 

[Secirator]

Mrbit pridemo še do ene reči - opravljanje in prazno blebetanje. Oboje paše, tako kot čustvena otopelost, k alkoholizmu. Ne bi me začudilo, če ne bi tud te dve reči čist lepo pasale zraven.

Namreč skozi tega nesrečnga psa in kasnejše debate se mi zdi, da ne iščeš odnosov z ljudmi, katerim kukr hočeš pomagat, ampak je to le izgovor za - ali firbec ali opravljanje. Čenčanje o drugih ni nič drugega kot to, pa najsibodi je to čvekanje o njihovih problemih ali je to samo poslušanje. Če dva sedita in eden od teh opravlja, drugi ne dela prav nič drugega, tudi če je čisto tiho ali poskuša samo 'svetovat'. Zraven seveda paše tudi prazno govoričenje, na katerega nisi imuna in sem ga našel v vsaj dveh postih, seveda v primeru ko ti zmanjka energije za bremzo in se 'spustiš iz ketne'.

Ne bodi užaljena. To ni nič slabega ali žaljivega, ker opravljamo in več ali manj mlatimo prazno slamo prav vsi, začenši z debatami o vremenu. Morda te želim le opozorit, da bi se na tvojem mestu pogledal tudi iz te strani. Opravljivost in prazno govoričenje je pogosta težava ljudi, ki imajo dovolj svojih težav, pa se ukvarjajo s tujimi.

Ravno zato sem pomislil, da si poiščeš sebi enake, le da potem igraš vlogo 'poslušalca' in 'pomagača'. Na koncu morda spet prideva nazaj do tega, da alkoholizem ni tvoj obrobni problem, ampak glavni. Mogoče zato ljudi najprej oceniš, poiščeš njihove slabosti, se znjimi zbližaš kot 'svetovalka'. Pa maš novega odnosnega 'odvisnika'. Pri tem pozabiš, da v odnosno odvisnost padeš ti, ne on.

[Yasmina]

Joj, Secirator, zdaj si pa ti zabluzil….. Čisto mimo razmišljaš.

 

Tisto s sestro in bivšo od prijateljice sem zapisala samo zato ker sem želela orisat kakšnih ljudi ne maram. Slučajno smo bile skupaj v družbi, pa sem se postavila za njo. Je pa to prijateljica, ki je živela blizu mene in me dvajset let obiskovala in gušila s svojimi problemi. Sem jo poslušala in sem ji svetovala, ona pa kontra. Takšna posedanja pri meni doma so bila že prav mučna. A nisem znala reči:«Veš kaj, meni se ne da posedat in poslušat.« Do what do willt mi je dala neka nova spoznanja in zdaj znam rečt:«Ne da se mi.« In se ob tem ne počutim slabo. In sem ji tudi povedala. »Imam te rada, a meni se ne da več poslušat. Ko se srečava se srečava in to bo to.«

 

 

 

In takole na hladno postavljam tudi druge. Ne da se mi. Imam sama s sabo dovolj dela. Za opravljanje nimam niti možnosti, ker se ženskim družbam in kavicam izogibam. Ja kot praviš, vzameš ljudi takšne kot so in se jim na daleč izogneš.

 

 

 

Včerajšnji večer res ni bil moj dan, se mi nič ni ljubilo, pa sem kracala o drugih. Ne, ne ukvarjam se z drugimi, a to temo sem vzela med drugim tudi za svoj dnevnik in zapisujem misli na preteklost. Da bi kaj odkrila ali da bi vam razkrila kakšno svojo noto.

 

 

 

Ne vtikujem se v tuje zadeve, a če se mi kaj zdi posebej krivično in boleče, preprosto moram stegniti jezik.

 

 

 

Jebeš babe! Pravim tudi jaz. Imam dve prijateljici. Eno ki mi pomaga napredovati na novi poti in drugo, ki daleč na drugem koncu Slovenije drži pesti zame. In imam družino. Vse ostalo so znanci.

 

 

 

Ne izbiram ljudi. Je pa res, da sem bila zadnja leta samo v družbi z znanci od dragega. Ker sem že pred časom začela iskati nove poti, sem spotoma srečala nove ljudi, ki mi niso niti približno podobni in nas druži malo. V društvu srečujem ljudi s katerimi ustvarjamo projekte za kraj. Pa včasih se družim z ljudmi s katerimi se gremo skupno rekreacijo. Z drugimi spet me povezuje narava. Z nekaterimi se družim kar tako in razpredamo o različnih zadevah. Pri nobenem od teh ne iščem problemov (sploh ne vem če jih imajo), še manj da bi jim skušala svetovati. In niso mi podobni (razen v malenkostih ki nas družijo).

 

 

 

Za kratko vsakega spustim k sebi, se pa znam izogniti kradljivcem časa. Takšnim zaprem vrata.

 

 

 

Ni moj namen pomagati posamezniku, dobro se počutim če naredim kaj za človeštvo in Zemljo. Ne zanima me en človek, še manj da bi se z njim kaj posebej ukvarjala. Človeštvo gledam kot celoto. Kot skupek posameznikov.

 

 

 

Sploh pa prazno blebetanje preveč časa in meni se nikoli ni dalo pogovarjat kar tja v tri dni.

 

Včasih sem se res ukvarjala z težavami drugih in svoje prikrila. To dobo sem prerasla. Večino mojih misli je danes usmerjenih vame. Svet je pač kakšen je. In v njem ljudje kakšni pač so.

 

 

 

Pes. Mogoče je čustvena otopelost, ja.Zdaj. Včasih je bilo kaj drugega. Psi se mi zdijo zelo pametne živali, zato nanje gledam enako kot na ljudi. In tako kot sem v odnosu z moškim pričakovala da nekaj dam in nekaj dobim, sem enako gledala na psa. Pa ne da bi to potrdilo mene samo. Pač prav se mi zdi, da vsak opravi svoj del. Drugače se počutim izkoriščano. Moškega lahko naženeš od bajte, psa pa ne moreš v zavetišče odpeljat.

 

Moj pes je najbolj trmaste sorte. Ga od malega učiš, ga hraniš in ljubkuješ. Potem pa, čeprav ve da ne sme, skoči čez ograjo in gre na potep. Kličeš za njim, pa se niti ne obrne. Kot da te ni. Pol se pa čez kakšno uro priplazi čisto pohuljeno. In ga pelješ na sprehod pa je to muka od muke. Ena sama borba. Ali pa ko ti izkopa najljubše rastline.

 

Ja, ga jemljem kot psa, takšnega kot je, trmastega, neubogljivega in ga hranim in ga spravljam na hladno ko mu je vroče in ga pozimi dajem na toplo da ga ne zebe…… Ampak ta pes ni ta ki bi mi zapolnil praznino.

 

 

[Beli lotos]

Pes. Mogoče je čustvena otopelost, ja.Zdaj. Včasih je bilo kaj drugega. Psi se mi zdijo zelo pametne živali, zato nanje gledam enako kot na ljudi. In tako kot sem v odnosu z moškim pričakovala da nekaj dam in nekaj dobim, sem enako gledala na psa. Pa ne da bi to potrdilo mene samo. Pač prav se mi zdi, da vsak opravi svoj del. Drugače se počutim izkoriščano. Moškega lahko naženeš od bajte, psa pa ne moreš v zavetišče odpeljat.

 

Moj pes je najbolj trmaste sorte. Ga od malega učiš, ga hraniš in ljubkuješ. Potem pa, čeprav ve da ne sme, skoči čez ograjo in gre na potep. Kličeš za njim, pa se niti ne obrne. Kot da te ni. Pol se pa čez kakšno uro priplazi čisto pohuljeno. In ga pelješ na sprehod pa je to muka od muke. Ena sama borba. Ali pa ko ti izkopa najljubše rastline.

 

Ja, ga jemljem kot psa, takšnega kot je, trmastega, neubogljivega in ga hranim in ga spravljam na hladno ko mu je vroče in ga pozimi dajem na toplo da ga ne zebe…… Ampak ta pes ni ta ki bi mi zapolnil praznino.

 

Čakaj malo, moškega lahko naženeš od bajte, psa pa ne je malo huda izjava, kot kaže res psa povezuješ s svojim bivšim. Zanj skrbiš bolj iz dolžnosti. Kdo se je z njim sploh dajal, ko je bil mlad, ker za vzgojo in ubogljivost je malce prepozno.

 

Seveda ti pes ne bo zapolnil praznine, malo preveč pričakuješ od psa, pes ti je prijatelj, družba, čuvaj in deluje terapevtsko, kdo ti pride veselo nasproti, ko prideš domov, ali to vidiš, ali vidiš samo slabe stvari.

Vsak pes ima svoje muhe, potepanje pa imajo sploh radi, sploh v času lova na psičke. To pa jim res ne gre za zamerit.

 

Povej mi še kakšno je tvoje mnenje o moških in ženskah glede enakovrednosti spolov ?

[butl]

 

In kako se pipa zapre? Če ni skrivnost..... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

 

Enkrat sem ti že napisal

 

 

Tvoje travme izhajajo iz odnosov s starši. Jst dam roko v ogenj za to trditev.

Dokler ne boš zbrala poguma, da se boš lotila tega dela, ti bo /kako si že rekla/ nekej manjkal, ne boš zadovoljna, ne boš frej. Jst dam roko v ogenj tud za to trditev.

 

Tvoje življenje in tvoje odločitve in njihove posledice so tvoja stvar.

 

Želim ti, da dobr izbereš in zmagaš.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Secirator]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Guuuut!

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Secirator]

Joj, Secirator, zdaj si pa ti zabluzil….. Čisto mimo razmišljaš.

Tisto s sestro in bivšo od prijateljice sem zapisala samo zato ker sem želela orisat kakšnih ljudi ne maram. Slučajno smo bile skupaj v družbi, pa sem se postavila za njo. Je pa to prijateljica, ki je živela blizu mene in me dvajset let obiskovala in gušila s svojimi problemi. Sem jo poslušala in sem ji svetovala, ona pa kontra. Takšna posedanja pri meni doma so bila že prav mučna. A nisem znala reči:«Veš kaj, meni se ne da posedat in poslušat.« Do what do willt mi je dala neka nova spoznanja in zdaj znam rečt:«Ne da se mi.« In se ob tem ne počutim slabo. In sem ji tudi povedala. »Imam te rada, a meni se ne da več poslušat. Ko se srečava se srečava in to bo to.«

 

...etc

 

 

Ja, mislim tole, da navš narobe razumela. Provokacija da vedno boljši odgovor. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Yasmina]

Čakaj malo, moškega lahko naženeš od bajte, psa pa ne je malo huda izjava, kot kaže res psa povezuješ s svojim bivšim. Zanj skrbiš bolj iz dolžnosti. Kdo se je z njim sploh dajal, ko je bil mlad, ker za vzgojo in ubogljivost je malce prepozno.

Seveda ti pes ne bo zapolnil praznine, malo preveč pričakuješ od psa, pes ti je prijatelj, družba, čuvaj in deluje terapevtsko, kdo ti pride veselo nasproti, ko prideš domov, ali to vidiš, ali vidiš samo slabe stvari.

Vsak pes ima svoje muhe, potepanje pa imajo sploh radi, sploh v času lova na psičke. To pa jim res ne gre za zamerit.

Se mi je kar zdelo, da se bo vsul plaz. Ampak rečeno mi je bilo, da povem kaj mislim in čutim. Da lohk celo bluzim. Torej sem napisala kar čutim in nisem mislila na to kako se boste odzvali oz. mi je vseeno. Tako čutim. In pika.

 

Ta pes je prišel k hiši ko je imela tamala 9 let kot kompenzacijo za bratca ali sestrico ki si ga je želela. Psa je izbrala sama, naslednje leto še mačko. To je bilo štiri leta po tem ko se je njen oče odselil. Vedno je bil torej samo najin in samo midve sva skrbeli zanj.

Verjemi, da sem se na začetku zelo ukvarjala z njim. Ves dan je bil prost in se je gibal z nama. Po bajti in po vrtu. Dnevno sem mu namenila vsaj uro natančne vzgoje in sprehod po okolici. Nič ni pomagalo. Obupala sem. Priznam. Da ne bi več pobegnil sem mu namenila prostor za hišo. Recimo tretino naše parcele.

 

Mogoče ima moj pogled na brezpogojno zvestobo kaj vmes. Tako pri ljudeh, kot pri živalih. Ker tudi sama sem zvesta.

 

In moj občutek do psa je podoben od vsega začetka in nima z nobenim moškim nobene zveze.

 

Ja in seveda ga imam rada in seveda vidim dobre in lepe stvari, sploh glavo ima neverjetno lepo in tak prisrčen pogled in ga crkljam, sploh zdaj ko "dragega" ni. Ker on mu je pa res posvetil ogromno pozornosti.

[Secirator]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Lepo.

Smejim se, ker uporabljaš v pisanju veliko pik.

Lahko bi se naredil razpravo z naslovom 'Govorica pik'.

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

In moj občutek do psa je podoben od vsega začetka in nima z nobenim moškim nobene zveze.

Moj občutek pa pravi, da psa ne maraš več iz golega ljubosumja, ker se je desc ukvarjal več z njim kot s tabo.

[Yasmina]

Povej mi še kakšno je tvoje mnenje o moških in ženskah glede enakovrednosti spolov ?

Moški in ženske so zame enakovredni.

[Yasmina]

Butl, hvala še enkrat. Bo že nekaj v tem, da moram odnos s starši poštimat, saj vsi govorite o tem. Verjamem. A jaz še vedno ne vem, kako se naj tega lotim.

[butl]

Butl, hvala še enkrat. Bo že nekaj v tem, da moram odnos s starši poštimat, saj vsi govorite o tem. Verjamem. A jaz še vedno ne vem, kako se naj tega lotim.

 

 

Ko se boš odločila da to hočeš poštimat in ko se boš odločila, da boš tud delala vse potrebno...je pol najlažje tko, da si poiščeš strokovno pomoč.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Secirator]

Ko se boš odločila da to hočeš poštimat in ko se boš odločila, da boš tud delala vse potrebno...je pol najlažje tko, da si poiščeš strokovno pomoč.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

S temle se popolnoma strinjam, se mi pa niti malo ne sanja, kako. Kaj bi ti predlagal kot začetek? Kaj konkretno? Kakšno? Koga?

[butl]

S temle se popolnoma strinjam, se mi pa niti malo ne sanja, kako. Kaj bi ti predlagal kot začetek? Kaj konkretno? Kakšno? Koga?

 

Za začetek ktergakol družinskega psihoterapevta. Za začetek.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Brezo]

Matr ste nabluzil...na koncu ste pa prišli glih do te ugotovitve, ki sem jo že na začetku nakazal...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Odnose in travme s starši je treba razrešit slej ko prej...lažje pa je narest to ko so še živi...no ja, da se pa tudi, če so že pokojni...potem pa sledi urejanje odnosov z ostalimi družinskimi člani in okolico...

 

Butl je dal dober namig...ni pa vsak psihoterapevt dober terapevt...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif