Jasnina

[Iknee]

Ni mi vseeno za "dragega". Rada bi razumela. Rada bi da ne trpi, ker je na off. Rada bi, da se zamisli.

 

To, da ne trpi in se zamisli pa ne bo šlo v enem loncu. A poznaš koga, ki bi se zamislil nad samim sabo takrat, ko se ima fajn? Če hočeš, da se zamisli, mu moraš privoščiti eno dobro dozo trpljenja, če hočeš, da se ima fajn, naj se ti pa še kar smili in ga kar hitro pokliči nazaj in mu še naprej špilaj hotel s petimi zvezdicami in vsem kar še hoče, pa ne more dobit niti v hotelu. Sam veš, v resnici je tako, da kadar hočeš nekomu zares pomagati, moraš najprej nehati igrati vlogo Marije Pomočnice ali Dobrosrčne. Šele takrat ga boš tud vsaj približno razumela.

[Iknee]

A, ja, pa še tole mi je prišlo na misel: vidve s taščo sta pravzaprav en zelo "fajn" tandem, ki preprečuje temule maminemu/Yasmininemu sinku, da bi končno odrasel. Bolje v tem skoraj ne bi mogli sodelovati!

[Secirator]

... posojal denar... blablabla...

Sem. 101%.

Tole mi še zmeraj ne gre iz glave. Posojal je (tvoj) denar, ki ga upniki niso vrnili. Ne sprašujem se, ali niso vrnili, ampak ali ga je res posojal?

Si bla zraven, da si 101%? Pol greš lahk upnike sterjat, sej je to tvoj gnar?

[Yasmina]

Popoldan šla psa sprehajat, pa pomagat v vinograd. Se pol kar pri teti stuširala, povečerjala (mnjami, juhica, zelena solatka in paradižnikova, pa mal riža) in potem šla domov, čeprav me je vmes klical prijatelj da pridem pogledat stanovanje. In doma šla kr spat.

Sem razmišljala kako zna človek živet življenje drugega. Vedno sem kuhala kar je "dragemu" bilo všeč. Na sebe pozabila in določene jedi si res že prav želim.

Malo sem še brala, potem zaspala. Za dve uri. Pol poiskala led, ker mam sredinec še vedno otečen. Spet malo brala in zaspala. Za kakšno uro. In potem postopek ponovila še enkrat.

Obiskala me je hčera, potem še prijateljica. In zvečer dobila sms, da pridem v bližnji prihodnosti na njen ranč. Bova ogenj kurili. Ona je predelala Rozmanovo in marsikaj drugega in se da z njo razpredat.

Seveda ni bilo efekta! Moški niso material, iz katerega bi se dalo karkoli ustvariti, no way! To je naravni zakon, zato je najbolje kar lahko narediš zase in za dedca to, da takrat, kadar te prime, da bi ga bilo treba mal obdelat, greš odlaufat par kilometrov, če pa to ne pomaga, pa potem zavij še k dobri frendici in glejta kako komedijo.

Ženske se ujamejo na finto, ko opazujejo kako znanko, ob kateri se je dedec dejansko spremenil in mislijo, da ga je ona nekako pripravila do tega, potem pa začnejo mozgat, kakšne bi morale biti, da bi se njihov delomrznež, pijanec, puer aeternus aka mamin sinček ... spremenil. Napaka! Tipa, ki se očigledno spremeni ob svoji ženski, ni spremenila ona, ampak se je on že prej namenil spremeniti in si je izbral takšno žensko, ob kateri bo lahko realiziral sebe tako, kot se je pač namenil. (precej tega gre lahko tudi vsaj deloma nezavedno, intuitivno) Dedca, ki že v osnovi nima resnega namena postati odgovoren, delaven, ljubeč ... you name it, pa niti slučajno ne bo nobena ženska spremenila, ne zlepa, ne zgrda.

 

A kakšni so Odbitki? Najbrž se jih da najti v različnih verzijah, imajo težnjo po nenadnih izginotjih v svoj svet, potem se pa prav tako nenadno spet pojavijo, imajo malce odbite ideje in včasih izgubijo občutek za življenje tukaj in zdaj, ko jih poskušajo realizirati, nekateri se čist zavestno požvižgajo na neke ustaljene, običajne življenjske vzorce. Če jih sprejmeš take kot pač so in se zanašaš predvsem nase (ker se na Odbitke ne moreš), zna bit življenje z njimi zanimivo in ustvarjalno, ampak družina z Odbitkom ... ja, to je pa težka in naporna reč, zna bit tud boleče, sploh za otroke.

 

"dragi" si je izbral moje gnezdo, ker so se pogoji zdeli idealni, da izvede spremembo ki se jo je namenil izvesti pri sebi. Takrat so mu zaloge denarja že pošle in ni bil več sposoben plačevati svojega stanovanja. Izrabil je priliko češ da se seli k mami, da ji pomaga po operaciji. Larifari. Ko je začutil, da bo pri meni bolje, ker je več prostora, pa še stari ne gnjavi, je pozabil na mamino bolezen. In ostajal pri meni najprej dan, dva, teden in pol je hodil k mamici samo na obiske. Ponavadi takrat ko starega ni bilo doma. Počasi je fotra sprejel na moje prigovarjanje, da ne more biti tako slab človek če je bajto postavil in skrbi za ves vrt in zelenjavo. Ker se mami ne da. In potem je začel igrati igro pridnega sinka, ki je trezen, ki služi denar in ima pridno babo z bajto. In vsi so bili srečni. In nikoli jima ni dal vedeti, da je bil pijanček in lenuh in da vsak dan spi do 15h.

Se je spremenil, ja. Na bolje. Ker je sam tako hotel.In je skušal pokazati drugim, da je več kot le najbolj veseli plesoči pijanček za kar so ga imeli.In me je ponosno razkazoval naokoli in moj biznis in mojo bajto. In da ima denar dokazoval s tem, da je celi gostilni plačeval runde. Mu je dvignilo ego. Ego mu je dvignil, a za druge je bil še vedno prijazni plesoči pijanček. Celo njegovi prijatelji so mi prigovarjali:"Pa kako si lahko s takim podnom?" Jaz sem pa "dragega" zagovarjala in se s takimi več nisem pogovarjala. Če pljuvajo po njem, pljuvajo po meni.

Oh, s temi rundami mi je res šel na živce in ko me je samo pustil za šankom in šel plesat in ko sem ga pol z muko zvlekla domov. Drugi dan se pa nič ni spomnil. Black out.

 

Vmes sem šla tečt, pa vam kasneje najprej tole dogodivščino raje opišem.

[janko]

Seveda ni bilo efekta! Moški niso material, iz katerega bi se dalo karkoli ustvariti, no way! To je naravni zakon, zato je najbolje kar lahko narediš zase in za dedca to, da takrat, kadar te prime, da bi ga bilo treba mal obdelat, greš odlaufat par kilometrov, če pa to ne pomaga, pa potem zavij še k dobri frendici in glejta kako komedijo.

Ženske se ujamejo na finto, ko opazujejo kako znanko, ob kateri se je dedec dejansko spremenil in mislijo, da ga je ona nekako pripravila do tega, potem pa začnejo mozgat, kakšne bi morale biti, da bi se njihov delomrznež, pijanec, puer aeternus aka mamin sinček ... spremenil. Napaka! Tipa, ki se očigledno spremeni ob svoji ženski, ni spremenila ona, ampak se je on že prej namenil spremeniti in si je izbral takšno žensko, ob kateri bo lahko realiziral sebe tako, kot se je pač namenil. (precej tega gre lahko tudi vsaj deloma nezavedno, intuitivno) Dedca, ki že v osnovi nima resnega namena postati odgovoren, delaven, ljubeč ... you name it, pa niti slučajno ne bo nobena ženska spremenila, ne zlepa, ne zgrda.

 

 

a ni škoda? k se človeku začne switat, pa že worenk zahaja

 

Tri tedne bo kriza.

 

 

 

ni nujno. ti jo maš menda že 25 let

 

Vmes sem šla tečt, pa vam kasneje najprej tole dogodivščino raje opišem.

 

kul, ampak preden boš spet čez desce pizdila, nej te spomnim, da si mela točn take, kt si si jih zaslužila

pa čist možn, kot pravi sekirator, da so ti še tisti, čeprou kao luzerji ušli.

[Secirator]

Janko, pa močno pogrešaš Metko?

Ampak nekej maš pa prow!

[janko]

 

Ampak nekej maš pa prow!

 

nope bejbi.

jest mam use prou.

in ti maš tut use prou.

 

 

ampak vsak na swojem nivoju zavesti

[Secirator]

Nak, vedno si dam dovolit mal možnosti, da nimam vse prow. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif

Boj se prevelike pameti... eh, od kje je že to? http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Yasmina]

Neverjetno kako je gozd lep. Tokrat z avtom do malo oddaljenega gozda. Da ne bi po asfaltu hrustanca obrabljala in da ne srečam nikogar. Parkiram avto, skrijem ključ in se zapodim navkreber. Neskončno širokih poti. Za smer se odločam spotoma. Tečem 200 korakov, se ustavim in počivam minuto, potem hitra hoja, 50 korakov. In to 5x ponovim. Na zaključni točki počivam, uživam sama s seboj. Potem pa tek v dolino. Ne veš kje te bo pot zanesla iz gozda. Pa saj ni važno. Vse poti vodijo v dolino.

In naslednji dan dodam 200 novih korakov teka in tako vsak dan znova dodajam. Dokler ne pridem čisto na vrh. A do tja je še zelo daleč.

Pa saj ni važno kdaj dosežem vrh. Važno je, da po petih letih spet tečem.

[Yasmina]

Ves čas si poskušam pričarati podobo "dragega". Naj se še tako trudim mi ne uspe. Ne spomnim se ga. Čudno, pa pet let in pol sem ga gledala po nekaj ur na dan.

Tečem, odtajam hladilnik, brkljam po vrtu, sprehajam sposojenega psa, pojem ponujeno kosilo(spet njami, juhica, zelena solata in ocvrt puranji zrezek), spijem kavo in se naučim reševati Soduku (ali kako se že reče). Spotoma srečam staro prijateljico ki je na počitnicah pri svojih. Drugače pa živi daleč od doma. Pridem domov. Vidim, da me je klical "dragi". Ga pokličem nazaj. Mi reče da morava rešit neke službene zadeve. Ok. Pridi. Pride. Čudno. Moje srce je hladno, mrtvo. In njegov obraz se mi zdi kot da ga nisem še nikoli videla. Porihtava zadeve, službene in zasebne. Malo je žalosten in čudno gleda ker se grem samo biznis. Se počuti nelagodno. Me vpraša če lahko gre na wc. In če bom prekontrolirala kar namerava odnesti v kartonskih škatlah. In gre.

Jaz pa na vrt. In pride skupen prijatelj in greva na kavo. In vmes kliče "dragi", ga provociram in povabim na kavo, pa pravi da bi, ampak ne more. Nima prevoza. Ups. Sorry. Pa nič.

Preživim fajn večer in grem spat.

[Yasmina]

Namotajo oni tebe , če jim dovoliš, ne misli si da ti motaš Kako pa veš da bi te razvajali do nezavesti ? verjetno bodo to tisti tipični zlatousti, hvalijo se v naprej kaj vse oni bi.... pol pa se zlate besede ravno ne ujamejo z njihovimi dejanji.

Tiste ki bi lahko namotala niso Zlatousti. Zlatouste spoznam v trenutku in me nikoli ne morejo nagnit. Namotala bi lahko profesorčke, znanstvenike, delavčke. Ampak že zato, ker so bili to sami krasni ljudje, jih ne bi namotala. Si zaslužijo iskrenost. In iskreno jim povem, da niso moj tip. Podrem iluzije in se gremo dalje prijateljstvo in druženje.

[Yasmina]

Iknee http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

Yasmina, si že kdaj slišala koga reči: z ritjo mu je zmešala glavo?

Kontra: s preveliko pametjo mu je uplahnila tiča. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif.

Če se zase spomnim kako sem se iz pijanca in maminega sinka prelevil v pridnega fantka - res, bilo je v glavi prej, ampak ni bilo sile, ki bi me potisnila čez. Pa mi je rekla baba, al pjača al rit, pa sva bla hitro zmenjena!http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Je pa hakelj: če je rit boljša kt pjača ja, drgač pa pozabi!

Sem slišala, ja. Če si zagledan ali če po vsej sili iščeš nekaj, najdeš. Tako mi je nekoč nekdo(ki bi ga lahko namotala) rekel, da božansko hodim. Ne moreš verjet. Moja hoja res ni nekaj posebnega. Bolj ne, kot ja. Sploh ne razumem žensk ki se jim da. To metanje bokov sem pa tja ni naravno. Res pa je da pali. A meni se ne da. Če me bo kdo vzljubil, me bo vzljubil kot celoto, ne zato da rit mečem sem pa tja.

Moja rit je pa čisto ok.

[Yasmina]

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

Poleg tega se pri ženskah s težavami pojavi še en faktor: zaradi svojih lastnih projekcij sčasoma moškega pripravijo da se obnaša tako da ustreza tej projekciji. Če moški ni pijanec, postane. Lenoba je pa tako ali tako moški biološki defolt, ki se je pri človeku zaradi zahtev ženske sfižil.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

"dragi" je bil pijanec. Pri meni se je streznil.

Včasih je bil pijan vsak dan, danes se ga napije 1x na 14 dni.

 

A v osnovi ste vsi moški leni?

To pa je nekaj novega.

[Yasmina]

Tole sva že enkrat povedala, pa bom še enkrat.

Tvoje biološko bistvo je bit ženska, delat otroke in bit moškemu družica. Seksualni simbol torej, ne zafrustrirana pokveka, ki komandira descu.

Komandant bi moral bit vsak moški. Večino impotentih zmazkov iz moških komandantov naredijo mamice - komandanti, ki so svoje dedce onesposobile in tako sinovi od očeta niso dobili svojega deleža. Zato po biološki plati podzavestno iščeš Komandanta, zaradi svojih privzgojenih projekcij pa pobereš ali narediš impotentneža. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Ej, pa to je itak stara reč, kak da to ne štekaš?

Ne štekam. Moj "dragi" je impotenten ali len. Eno in isto. Bi, pa se mu ne da. So ga vse babe morale prosit. Nisem izjema. Le v toliko, da se meni ne da. Pa saj veš, da nikoli nikogar ničesar ne prosim. Če kaj ne zmorem pokličem stervisno službo inn plačam. Strinjam se tudi, da je zak impotentni zmazek ustvarila mati. Samo....njegova mati nikoli ni bila komandant. Je bila samo ena tupoglava, lena baba. In takšna je še danes. Mož jo je dal na off. Danes pa nima drugega kot svojega sinkota. Saj se njemu tudi ne da, a kliče dolžnost.

 

No, kakorkoli. Tvoji stavki me niso prepričali.

[Brezo]

Neverjetno kako je gozd lep. Tokrat z avtom do malo oddaljenega gozda. Da ne bi po asfaltu hrustanca obrabljala in da ne srečam nikogar. Parkiram avto, skrijem ključ in se zapodim navkreber. Neskončno širokih poti. Za smer se odločam spotoma. Tečem 200 korakov, se ustavim in počivam minuto, potem hitra hoja, 50 korakov. In to 5x ponovim. Na zaključni točki počivam, uživam sama s seboj. Potem pa tek v dolino. Ne veš kje te bo pot zanesla iz gozda. Pa saj ni važno. Vse poti vodijo v dolino.

In naslednji dan dodam 200 novih korakov teka in tako vsak dan znova dodajam. Dokler ne pridem čisto na vrh. A do tja je še zelo daleč.

Pa saj ni važno kdaj dosežem vrh. Važno je, da po petih letih spet tečem.

 

Tebi se je zaradi abstinenčne krize začel že prav mal mešat...mešat od zdravega življenja...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

To pa pomeni več zdravja, manj alkohola, tabletk, cigaret...kar ni dobro za biznis...od tega namreč nekateri kar lepo živijo, zlasti država pobere veliko davka...zato pazi, da te ne strpajo na psihiatrijo...diagnoza kao "manična osebnost"...tralala...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Kaj bi šele bilo, če bi si začela doma pripravljat kakšne smoothije...bi bila še bolj zmešana kot od Fruca (totalno zmešan sok)...tralala...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/biggrin.gif

[Yasmina]

Ja, pozabiš, glava te pa boli zdaj za vseh dvajset let nazaj.

Ko takole pomislim, katere ženske, ki jih poznam, so znale odmislit probleme, večinoma take, ki so se zaradi nevemčesaže navezale na svoje sinčke in živele v svojem svetu iluzij, ko so jim desci pili, kavsali druge, družine so šle po zlu, nakupovalne odvisnice brez denarja, sinovi na heroinu... Ponavadi samice, ki so desca odgnale takoj po oploditvi ali pa so ga skupaj z njim žurale. Zbudile so se, ko so našle sina zadetega s horsom v banji, ampak takrat je bilo že prepozno. Njihov svet se takrat sesuje in nekatere so šle v norišnico, nekatere so se prelevile v rešiteljice sinov, nekatere so za vse krivile svoje desce... poznam nekaj takih zgodb. To so sicer ekstremni primeri, je pa to čisto običajna reakcija, ki človeku pomaga v preživetju, vendar je treba nekaj bistvenih problemov v življenju vseeno rešit. Nekatri imajo moč da to naredijo takoj, nekateri malo odlašamo, nekateri pa probleme odrinejo in skušajo plavat naprej. Tako da je to nekaj običajnega, ne izredna lastnost.

Odvisen v odnosih? Na nek način ja, še vedno se spuščam v odnose s čudnimi ljudmi, pri katerih na koncu potegnem kratko ali pa se moram umaknit. Seveda poleg normalnih, ki jih znam zdaj ocenit in cenit. Vendar me je na srečo pri sklepanju čudnih odnosov zelo pribrezmzala žena.

Najprej, sinčka nimam. Pol se tud nisem mogla navezati nanj. Še manj da bi postal odvisen od heroina.

Imam hči. Najboljšo na svetu. A ne vežem je nase. Ima svojo pot. Svojo funkcijo sem opravila (po svojih najboljših močeh, pa karkoli že to pomeni). In želim ji vso srečo.

Dedci mi v glavnem niso pili, niti me nihče nikoli ni prevaral (ne da bi vedela) in dvomim da me je kdo. V potrošniško družbo tudi nisem padla. Niti nisem nekdo ki bi moškega izkorisatila za oploditev. In nikogar ne krivim.

Če že, krivim sebe in se strinjam, da odlaganje problemov ni rešitev.

Problemi so za to, da se jih reši.

Ampak včasih na to pozabim. In pol privrejo na dan. Vsaj 3x huši.

[Yasmina]

Čak mal, kaj pa če sta bila ... OBA ... taka?

Kakšna?

Lepust nisem, ker se mi ne da.

Leposrc tudi ne. Sem. A ne za množico. To je prihranjeno za bližnje.

Razvajal me pa že dolgo nihče ni. Žal. Ali pa hvalabogu, da me ni. Nisem nič dolžna.

 

 

 

[Yasmina]

Mislim, da temu ne moreš reči odvisnost od odnosov, take odnose ustvarjaš v želji po božanju. Morda bi se temu reklo odvisnost od božanja, ja. Ampak to niti ni to ampak hranjenje manjvrednostnega kompleksa. Saj ga imam tudi jaz in vem, kje sem ga pokasiral, vendar z leti popušča. Ne da pa se kar tako zdravit da si rečeš, 'jaz sem samozavesten', ker te to zapelje v dodatne frustracije, ker podzavestno veš, da to ni res.

 

Ugotavljam, da imam nekaj različnih odnosov.

V odnosu z "dragim" sem bolana. Če reče, da je solatka ok, mi ego naraste.

Z bližnjimi sem občutljiva. Imam rada da me božajo, a če ne vidijo, da sem ok, je to njihov problem. Ne moj.

Z ostalimi mi je pa itak vseeno.

[Yasmina]

Ah, ja, Sanjači. Saj desci smo po naravi vsi sanjači, ampak ker radi kavsamo, moramo to babam plačat - tako da občasno pokažemo vsaj malo volje do preživljanja družine. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Eni več drugi manj. Samo stvar, koliko občutka odgovornsoti so nam vcepili očetje. Za zabavo je tak desc res fajn, ampak ko se pa začne družina...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif

 

Čakaj. Zakaj pa nekateri nočejo kavsat oz. se jim ne da?

Torej, če maš željo da kavsaš, potem tudi nekaj za familijo narediš.

Če pa nima želje, pol je itak normalno, da se ti nič ne da.

Počasi se mi svita.

[Yasmina]

Kwa pa če je veseu, da se tej končno znebu? http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Veš da dam tej možnosti največ možnosti? In mi je všeč. In sem vesela da se je. Davljenje drugih res ni moj priljubljen hobi. Čeprav.... priznam, da to večkrat počnem.

On se je rešil mene, jaz njega...... ja kaj češ lepšega?

Happy end. Z grenkim priokusom.

[Yasmina]

To, da ne trpi in se zamisli pa ne bo šlo v enem loncu. A poznaš koga, ki bi se zamislil nad samim sabo takrat, ko se ima fajn? Če hočeš, da se zamisli, mu moraš privoščiti eno dobro dozo trpljenja, če hočeš, da se ima fajn, naj se ti pa še kar smili in ga kar hitro pokliči nazaj in mu še naprej špilaj hotel s petimi zvezdicami in vsem kar še hoče, pa ne more dobit niti v hotelu. Sam veš, v resnici je tako, da kadar hočeš nekomu zares pomagati, moraš najprej nehati igrati vlogo Marije Pomočnice ali Dobrosrčne. Šele takrat ga boš tud vsaj približno razumela.

Imaš prav Iknee. In res mi ni vseeno.

Treščila sem ga ob tla in upam, da bo kaj pomagalo. Če pa ne, mu bog pomagaj. Jaz mu ne morem, ne znam. In nočem. Je kr brihtneglave.

[Yasmina]

A, ja, pa še tole mi je prišlo na misel: vidve s taščo sta pravzaprav en zelo "fajn" tandem, ki preprečuje temule maminemu/Yasmininemu sinku, da bi končno odrasel. Bolje v tem skoraj ne bi mogli sodelovati!

Uf, maš prav. Z taščo ne mislim več sodelovati. "normalna" mati bi si želela, da sinko varno odleti iz gnezda. Ona ga pa veže nase in kar vidim jo, kako je srečna ko je sinko spet ob njej. In boli jo patka za njegovo srečo. In čeprav je vedno imela zvrhan koš lepih besed zame, je srečna da se me je rešila. In je zdaj sinko samo njen. Spet.

 

In dala sem sinkotu vedeti, da bo mama na off, oz. kjer ji je mesto, če razmišlja v smeri biti z mano. Trenutno me sicer ne vleče, a vsaj ima kost za glodat. Da mu ni dolčas.

[Secirator]

Tiste ki bi lahko namotala niso Zlatousti. Zlatouste spoznam v trenutku in me nikoli ne morejo nagnit. Namotala bi lahko profesorčke, znanstvenike, delavčke. Ampak že zato, ker so bili to sami krasni ljudje, jih ne bi namotala. Si zaslužijo iskrenost. In iskreno jim povem, da niso moj tip. Podrem iluzije in se gremo dalje prijateljstvo in druženje.

 

Ti si edino sama sebe namotala tolk, da ne znaš ven. Tvoj tip je torej pjan sanjač?

Si pa tolk zagledana sama vase, da te bom od zdaj naprej klical kar Narciska.

 

Sem slišala, ja. Če si zagledan ali če po vsej sili iščeš nekaj, najdeš. Tako mi je nekoč nekdo(ki bi ga lahko namotala) rekel, da božansko hodim. Ne moreš verjet. Moja hoja res ni nekaj posebnega. Bolj ne, kot ja. Sploh ne razumem žensk ki se jim da. To metanje bokov sem pa tja ni naravno. Res pa je da pali. A meni se ne da. Če me bo kdo vzljubil, me bo vzljubil kot celoto, ne zato da rit mečem sem pa tja.

Moja rit je pa čisto ok.

 

Eh, sej ne šteka...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif

[Yasmina]

Tole mi še zmeraj ne gre iz glave. Posojal je (tvoj) denar, ki ga upniki niso vrnili. Ne sprašujem se, ali niso vrnili, ampak ali ga je res posojal?

Si bla zraven, da si 101%? Pol greš lahk upnike sterjat, sej je to tvoj gnar?

Ups. Ta bo težka. V bistvu ni posojal moj denar.

Recimo, da je bilo na kontu xy dnarja. Posojal je svoj del.

In ker je vse posodil in dal za dvig ega v kafanah.... je na koncu ostal samo še moj del in ker je izvedel določeno transakcijo, niti mojega denarja ni bilo več.

Je posodil. 101%. Ena je celo vrnila. In ta denar skrbno hranim v kuverti. Za hude čase. Drugi je nekaj malega odslužil pri delu v bajti. Ostal brez službe....in mu ne zamerim. Četrti Tretji se dela norega. Četrti.....

Eh. Pa saj ni važno. Jurij gor ali dol. Od tega kar je bilo dogovorjeno, vloženo in prisluženo, sem dobila cca.20%. Dovolj za začetek.

[Yasmina]

Moram priznat, da se na LNF lahko najdejo partnerji za vse življenje, po navadi taki za katere si najmanj predstavljaš.

Tko da, kr pogumno naprej

Porny, fajn čut. Si našel? Trikrat hura za tebe!

 

Sicer v tem trenutku nimam niti najmanjše želje koga spoznat, še manj se s kom kaj it..... Je pa fajn vedet. Thanks.