Jasnina

[Yasmina]

Ja, običajno je to vzrok za uničeno samozavest.

 

A ja?

Če dvignem svojo leno rit sem več kot dobra za svoje starše. Čist simpl dejanje. Dvigneš rit in vsi so happy. Problem je v tem, da je jaz ne dvignem.

[Secirator]

Nedisciplinirana sem in to je vzrok vseh mojih težav.

Ja, lahkoda, ni pa nujno. Najprej ponoviva, da si bila scrkljana deklica, ki je za vsak migec padla v jok. Nato je bilo treba začet živet in to na trdo. Potem si se lahko sprostila, ampak si se vrgla v zabavo in zapila. Pravzaprav je verjetno tvoja kapaciteta zmogljivosti nizka, kar ni narobe, saj si bistra in s tem nadomeščaš delavnost. Da trenutno ne moreš naprej, je vzrok v nevrotičnosti, kar daje zmedenost, slabi kondiciji in na koncu koncev v letih, saj po štiridesetem letu začnejo kapacitete padat. Občutno pri 48, leto manj ali več nima veze. To vse skupaj ni slabo, imaš pa občutek krivde, ker 'svojim staršem taka nisi všeč'. To je seveda tvoja projekcija, ki se bo težko izgubila, je pa nepotrebna. Potrebuješ le toliko, da lahko živiš, nič več. Prosim ne spet to vzet za skrajno slabo, ker je to normalen proces alkoholizma in bo izginil šele v nekaj letih. Zadeva se bo nekaj tednov ali mesecev celo slabšala, saj si šele v fazi 'detoksikacije'. Ravno zato je v kriznih trenutkih bolje vzet kakšen persen kot iskat štrik na podstrešju.

Fizična uspešnost se bo počasi vrnila s kondicijo in postopnim 'pošlihtavanjem' zadev. Tek ti bo vrnil vitalnost in ti preprečil krize. Branje knjig boš ponovila, ker se v začetku ne boš mogla skoncentrirat na pomene prebranega. Taka kriza traja pol leta, potem pa spelješ.

Spomnim se prvega meseca svojega abstiniranja. Spomnim se, kako je na dvorišču stalo lep odrevo, za katerega sem si skušal zapomniti ime. Paulownia fortunei ... presenečen sem bil, da si v štirinajstih dneh nisem mogel zapomniti tega imena. To me je prestrašilo. Danes vem na pamet 20 ali 30 tisoč botaničnih imen, pa se vsak dan naučim kakšnega novega.

Zato brez strahu, četudi danes ne vidiš v jutri.

[Secirator]

Do what do wilt...Crowley. Jaz osebno razumem ta stavek kot delaj kar čutiš oz. kar ti pade na pamet. Pa ne glede na to kaj si kdo misli. Povej svojo resnico. Res pa je tudi, da Telemit nisem. Ker kar tako nekaj delat pa ne mislit na druge mi tudi ne znese. Ker mi je bližnjih mar. Pa čeprav je njihova resnica daleč od moje.

Ja, hotel sem slišati, kaj to pomeni zate. Lahko si sicer rečeš Do what do wilt, in počneš kar te piči, v podzavesti pa veš da tako ne prideš daleč. To je geslo za zelo zrele osebe, ki ne morejo skrenit v odvisnosti. Temu bi se mrbit reklo spor filozofije in odgovornosti.

[Secirator]

A ja?

Če dvignem svojo leno rit sem več kot dobra za svoje starše. Čist simpl dejanje. Dvigneš rit in vsi so happy. Problem je v tem, da je jaz ne dvignem.

Pa kaj je to takega? Saj se mi je tudi meni ne ljubi vedno dvigniti ... ampak če vidim kakšno dobro mrho se mi pa dvige in rit z njim http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Pa kdo so happy, če dvigneš rit? Drugi ali sama? Če ni potrebe, pač ne dvigneš riti, če pa je, je pa potreben nek napor. Se bojiš napora? Si scrkljana deklica, ki plane v jok ko ji pokažeš palec? Dej no, čak da izgine nevrotičnost, da si narediš urnike in plane dela, pa se zgodba obrne. Če želiš bit učinkovita, pa rabiš kakšno knjigo 'Uspešno dviganje riti' in budilko. Vsak človek rabi nekega 'priganjača', to ni nič tragičnega, zdaj si ga samo poišči. Ne mislim novega desca, lahko je to že pes, katerega moraš ob polpetih peljat srat, ob polosmih nafutrat etc, si pa budilko nastavi, bogati. To je to.

Je pa res, da imam doma dobrega priganjača, ki me takrat, ko zabluzim predaleč, zbudi iz sanj. In jaz potem za kazen priganjam druge ... Secirator! Eh, Sere-cirator. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Saj res, ali imaš psa? Mislim pravega, ne takega kot sem jaz?

[janko]

Sej je že powedala prej.

Janko, jes pa čakam da ti končno kej poweš! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

ja pa kwa, če je že prej kje powedala. jes nism nč widu. kr nej še enkrat powe. sej je menda ženska in se rada pusti prosit

 

kwa čakaš? a si mar kej uprašou? zgleda da res powršn berem.

uglawnem... lepo, da se je tut tebe kej prjel, kr uni rewci skos utrujaš in mozeg pereš in se končn upaš mal odpret in tut sam kej uprašat. pohwalno. dobiš eno štampiljkico čebelico v delovni zvezek.

ti kr powej, kwa t ni jasn, pa t bom powedou, čeprou dwomim, da boš loh kej s tko zašponanimi plašnicami štekou

[janko]

Ok. Torej sem dominantna. Štekam. Pač čutim da vzamem kdaj vajti v roke. Ne, dedca ne pretepam. Ga pa vlačim od šanka. Sexa mu ne odrekam, ker si ga ne želi. Jaz si pa mislim:"May be in next live." Napihujem posebnost in skrbim za bratca. Priznam.

 

Do what do wilt...Crowley. Jaz osebno razumem ta stavek kot delaj kar čutiš oz. kar ti pade na pamet. Pa ne glede na to kaj si kdo misli. Povej svojo resnico. Res pa je tudi, da Telemit nisem. Ker kar tako nekaj delat pa ne mislit na druge mi tudi ne znese. Ker mi je bližnjih mar. Pa čeprav je njihova resnica daleč od moje.

 

če crowleya in njegove filozofije swobode ne štekaš, loh probaš z dr. arturjem šternom

[Secirator]

Eh Janko, kwa čva midva, jes sm preveč zarukan...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon21.gif ... zate ...

[janko]

Eh Janko, kwa čva midva, jes sm preveč zarukan... ... zate ...

 

Eh sekirator, niti nis tolk zarukan, kolkr misliš, da vse veš... ... pomoje...

[Secirator]

Weš, to so pa trawme... k je biu fotr welik ... sm pa jes mejhn ostou http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_disapprove.gif

Ampak še zmer nis powedu okol Metke... tud kakšna trawma al kwa... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Yasmina]

Ja, običajno je to vzrok za uničeno samozavest.

Verjamem. A jaz tega občutka nimam. Da nisem bila dobra za svoje starše. A naj se zdaj v to na silo prepričam, samo da bodo nekatere teorije vzdržale?

[Secirator]

Ne.

[Beli lotos]

 

Če grem nazaj na dominanco - se pač ne kaže vedno tako, da se dereš na desca in ga pretepaš. To je le znak skrajne nemoči, žlehtnobe ali navade. Dominanca se kaže v intelektualnem podrejanju partnerja, vlačenju izza šanka, odrekanju seksa, napihovanju svoje 'posebnosti', skrbništvu za 'bratca' in takih rečeh. Ni nujno da si ravno vse to počela, verjetno pa dominance ne boš nikoli spregledala, ker je to v značaju, ki se ne pusti dotikat.

Jaz osebno sem dominanten človek, se tega zavedam, vem kako se to pri meni izraža in kje mi hodi napoto v življenju. Če mi sicer kdo to omeni, ga bi kar na gobec, ampak v sebi si pa priznam, ker sem samokritičen. Ko boš razčistila svojo dominanco (ki ni nujno v svojem bistvu napačna), boš naredila velik korak naprej. Tudi pri vpogledu v ga. Samospoštovano. Narciska pa ostaneš, dokler se boš napihovala, je pa res, da smo ti velik del samovšečnosti 'ga. Samospoštovane' izbili iz glave. Dokazuješ nam, da si bistra punca, žal pa se večina tvoje inteligence porabi za branjenje mask. Zato si tudi tako trd oreh.

Dej mi že enkrat razloži tole načelo: Živim po načelu Do what do wilt. Kaj to pomeni?

 

Dobro napisano

 

Pri parih je tako da v enih stvareh dominira ženska v druguh moški, kar tudi ni nič narobe in se lahko lepo dopolnjujeta in sodelujeta , narobe je samo v tistih primerih ko en od partnerjev preveč dominira.

[Secirator]

In zmaga bo sladka.

Veš kaj se mi zdi najpomembneje kar sem v tem času naredila?

1.Spoznala sem, da sem sama odgovorna zase in če se ne spravim v red mi nihče ne bo mogel pomagat.

2.Zavedla sem se nekaterih dimenzij o katerih prej nisem razmišljala.

3.Uživam v samoti in počnem tisto kar rada počnem in ne razmišljam kaj moram storiti za druge.

4.Končno sem pričela z fizičnim odstranjevanjem "dragega" iz mojega življenja. Preprosto povedano, odstranjujem njegove cunje iz moje omare. In je občutek nepopisno lep, ker ne rabim več bit stlačena na treh poličkah.

5.In sem vsak dan bolj ženstvena. In se ne skrivam za črnimi razvlečenimi cunjami. In se zdim sama sebi spet lepa.

Danes sem našla majčko ki mi jo je dragi podaril za novo leto. Na njej piše:"Bog daj da shujšam, če pa že ne, pa naj se zredijo vse moje prijateljice." In se nasmehnem. In majčko odložim na vidno mesto kot spomin na čas ko mi je nekdo želel vcepiti v glavo, da nisem ok. Jaz pa sem to verjela.

 

Eh, malo je trajalo da kaj povem na tole, sem moral najprej posodo pomit in položnice plačat, če ne baba zja ko hudič.

 

Končno nekaj. Ni blo tolk težko povedat, kajne?

TO JE MOJA POHVALA tebi! Pogrešala si mojo pohvalo, zdaj veš da pohvalim le takrat, kadar to zaslužiš. Ne boš slišala besed kolk si fajn, kolk si dobra, ampak le http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif. To je VELIKA pohvala.

A lahko tole vizualiziraš? Ali lahko na tem začela počasi skicirat svojo podobo? Kaj vse ji še manjka?

[Guest VilaSonca]

spreminjati se ni niti približno enostavno. to so hude borbe z demoni.

tudi, če si enkrat priznaš vse, kar je bistvenega za spremembo, torej zavržeš laži in sežeš resnici v roko ... in ti uspe narediti salto v vzorcih razmišljanja ... je to samo na površju.

občutki ob situacijah, v katerih ne znaš hendlati, prinesejo morda še več resnice. seveda je gnusno, še bolj. ampak te morda premakne, če si dovolj pozoren in se namesto samopomilovanju in vrtenju v krogu posvetiš trdemu delu. to pa mislim, da sam skoraj ne moreš. seveda nihče ne bo delal namesto tebe, ampak rabiš nekoga, ki te spodbuja. ne kot bergla, kot angel varuh. da se spomniš morda nanj, ko se počutiš najbolj bedno in osamljeno.

kako pa priti sploh do doživetja pristnih občutkov o sebi? in jim verjeti, nič jih poskušati razložiti ali spreminjati? to je najtežji del. čutiti sebe, svet - brez zida ali česarkoli že vmes. tako ali tako nas vzgajajo, učijo, usmerjajo tako, da pozabimo, kdo smo.

maske so hudi demoni. in skladišče podzavesti. borbe trajajo celo življenje.

[Secirator]

Pinka, Thanks.

Ja, hotela sem svoje napake skoz "dragega" popravljat. Ne samo, da nisem nič popravila. Postala sem taka kot on. Lena. jebi veter. Od danes na jutri. Bo že kako.

Včasih sem imela vsako soboto generalko po bajti. Od A do Ž. Ker sem se tega naučila od mame. Pa čeprav nisem nikoli pomagala. A vem, kako izgleda pospravljena bajta. Danes je pri meni vse nastlano.

Včasih sem bila vodilna v svoji branži. Kot oče. Danes posla več nimam. In sem dolžna državi.

Hotela sem biti kot oče in mati. Vse v isti osebi. Uspešna in pridna.

Za moje stanje ni nihče kriv. Vse kar imam je posledica mene same.

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

Uf. Ti pa tole kar zares misliš. Hmmm, po moje ne manjka veliko do srednje, zdrave linije. Eto, jutr je sobota... lohk začneš.

[Iknee]

Vem, Iknee. In sem ti hvaležna. Ampak izgleda da sem trenutno na stopnji kot sem. In globje ne vidim. Da kar tako nekaj vzamem za gotovo, pa tudi ne vidim smisla.

In sem ponosna na vsak svoj mali korak, pa čeprav v okviru svoje omejenosti.

Danes sem se približala sebi. In ker vem kako težko sem to storila čutim zmago. In sem pomirjena. Pa čeprav se vam vsem zdi, da to pa ni big deal. Pospraviti stvari v škatlo. meni je. Dolgo sem premlevala, upala in tralalala. In danes sem pospravila. In lažje diham. Sem še bolj sama kot prej. Se bo treba privaditi. Druge ni.

 

Ne, to res nima nobenega smisla. Sploh je pa veliko bolj pomembno, da si tam, kjer si iskreno in si ne domišljaš, da si kje drugje, kot pa nekakšni dosežki. Začutenje svojega bistva je za vsakega človeka unikatno in ni povezano z nobenimi dosežki in zadovoljstvom s samim seboj, je pa zelo ganljivo in povezano s spontanim občutkom globokega spoštovanja do življenja - seveda tudi svojega življenja. To ti pripovedujem samo zato, da boš malo lažje ločila občutke zadovoljstva zaradi lastne storilnosti od občutenja svojega pravega bistva, ki nima veze s tem, kaj si dobega storila zase.

 

A ja?

Če dvignem svojo leno rit sem več kot dobra za svoje starše. Čist simpl dejanje. Dvigneš rit in vsi so happy. Problem je v tem, da je jaz ne dvignem.

Saj ravno v tem je keč. Otrok, ki so ga starši zapuščali (pri čemer je razlog začasnega zapuščanja popolnoma nebistven - lahko bi bili tudi vojni izgnanci in sami žrtve, pa bi otroki globoko v sebi utrpel zelo podobno travmo) ima globoko v sebi občutek, da se je to zgodilo zato, ker ni bil dovolj dober in to nima z razumskim dojemanjem nobene veze, ker gre za čustveno reč. Potem si poskuša njihovo ljubezen prislužiti in si zgradi prepričanje, da če bo dovolj dober ("dvignem svojo leno rit", "poskrbim za druge", "sem superodličnjakinja", "vsak dan pretečem petnajst km +" ... you name it) potem me bodo pa imeli tako radi, da ne bodo nikoli odšli in me bodo videli in potrdili moje bistvo. Ampak potrdijo pa skozi dejanje, krog se sklene in otrok počasi začne izgubljati občutek zase. Tako nekako. Ampak razumsko razlaga vsega tega ti ne bo kaj prida koristila, mogoče samo v tem smislu, da DOPUŠČAŠ nekaj takega, ne pa da vzameš za gotovo. Ko boš to dopustila, obarmba pred bolečimi čustvi ne bo več tako močna in šele ko boš svoje otroštvo čustveno podoživela in predelala, se boš lahko v celoti čutila, sprejemala in spoštovala. Imaš popolnoma prav, ne gre za razumevanje in za slepo verjetje tega, kar ti tukaj "nakladamo". Gre za tvoje lastno čutenje. Vse, kar tukaj poskušamo, je to, da bi ti malo pomagali razrahljati tvoje obrambe in maske. Pa še to samo zato, ker smo nekaj podobnega (vsaj jaz) že prehodili. Tudi občutek osamljenosti izvira iz ločenosti od svojega bitja, ne od zunanjih okoliščin/drugih ljudi. Zna biti še huje, bodi pripravljena, ampak saj boš šla skozi to , in ko boš dobila tisti globinski občutek zase, ne boš več sama/osamljena.

So stvari, ki jim moramo izpeljati sami in so stvari, ki jih izpeljemo skupaj z drugimi, to velja zate in zame in za vsa druga bitja... Sicer pa je narava vedno tam tudi zate, Sonce pa itak sije na vse ljudi enako...

[Yasmina]

Si bila scrkljana deklica, ki je za vsak migec padla v jok.

Niti nisem bila tako razcartana, saj me nihče ni cartlal. Imela sem najboljše kolo in najboljši kasetofon. In harmonij. Tudi cunje, v katerih sem se vedno počutila bedno. Da bi kaj drugega imela se ne spomnim. Nič nisem pogrešala. Ko sem prišla iz šole sem odvrgla torbo v kot in šla past sosedove krave. In kurila ogenj in v žerjavici pekla krompir. Ali jabolko. Pomagala sosedovim dekletom odpejat travo domov in krave s paše. In kidala sosedov gnoj.Skupaj z prijatelji delala bunkerje v gozdu, hiško na drevesu in se šla igro Zvezde metat. Se kotalkala in igrala Ping pong. Pozimi smučala na domačem bregu. 1o minut s smučkami na rami navzgor in pol 10 sekund v dolino. Vedno znova.

Bila sem en srečen samorastnik. In lepšega otroštva si sploh ne znam predstavljat.

Ko sem se znašla v zgodnji puberteti, sta se starša vrnila in dobila sem sestrico in zaživela v novem kraju. Mama je bila vedno krasno mamasta, z očetom pa nikoli nisva našla skupnega jezika. Kot da sva tujca. Še za rojstni dan sva si redko voščila. Najini pogovori so potekali v stilu:" A lahko grem v disco?" "Ne!" Včasih sem se vdala v usodo in nisem razumela zakaj ne, včasih sem pobegnila. To se je nadaljevalo še v srednji, ko sem rodila hčero sva se z očetom končno začela zbliževat. Pogovarjat. Z mamo sva bili pa tako vedno v kontaktu.

Potem sta starša umrla. In mlada družinica se je preselila na moj dom. Stara sem bila 21. Dragi mi ni nič pomagal. Prevzela sem firmo. Nevajena gospodinjstva, o poslu nisem imela pojma. Pa je šlo. In niti ni bilo tako trdo. In pol še brez dragega kakšnih 10 let.

Potem si se lahko sprostila, ampak si se vrgla v zabavo in zapila.

Z prvim nisem pila, potem sem bila 10 let sama in tudi nisem pila.

Potem sem pila ker je bil to del žura. 5 let nazaj. 3leta sem pila ker smo žurali, zdaj pa 2 leti pijem da pozabim.

Pravzaprav je verjetno tvoja kapaciteta zmogljivosti nizka, kar ni narobe, saj si bistra in s tem nadomeščaš delavnost.

Moja kapaciteta zmogljivosti je ogromna, če le imam pravo motivacijo. Motivacije ni bilo nikoli prave. Vzpodbude od drugih tudi ne. Sebe sem dala na stran in tako za malo malco sem zaslužila toliko da sem hčeri omogočila trening in poskrbela za delavce in državo.

Biti mezdni delavec za 400€ na mesec pa res ni moj stil. Očitno sem toliko bistra, da delam par ur na dan in mi znese. Potreb pa nimam velikih.

Da trenutno ne moreš naprej, je vzrok v nevrotičnosti, kar daje zmedenost, slabi kondiciji in na koncu koncev v letih, saj po štiridesetem letu začnejo kapacitete padat. Občutno pri 48, leto manj ali več nima veze.

zadnje čase sem bila res abnormalno nevrotična. Še same sebe me je bilo včasih strah. Zdaj ko je dragi na off, je nervoza izginila.

To vse skupaj ni slabo, imaš pa občutek krivde, ker 'svojim staršem taka nisi všeč'.

Včeraj mi je kliknilo. Nisem razumela tega iz otroštva. Moje otroštvo res ni bilo slabo. In prav sram me je, zdaj ko prebiram res grozljive zgodbe drugih, da si sploh drznem karkoli napisati. "da nisem dovolj dobra za starše" je prišlo kasneje. Hotela sem biti mama in oče v eni osebi. Uspešna in pridna in samozadostna. Če bi bila bolj disciplinirana bi zmogla, a discipline mi niso vcepili. In tako sem tako nedisciplinirana kot sem terarla očetov biznis in mamino gospodinjstvo. Saj je bilo vse ok. A oče je bil bolj uspešen. In mama je bila boljša gospodinja. In potem se je nagrmadilo preveč nalog. In včasih sem kar obsedela in nič naredila. In je bil še večji kaos. Pomoči od drugod pa nobene.

To je seveda tvoja projekcija, ki se bo težko izgubila, je pa nepotrebna. Potrebuješ le toliko, da lahko živiš, nič več.

To je moja projekcija. Rada bi bila briljantna, seveda sama in čutim da zmorem in vendar čutim, da ne zmorem. Vsega sama. Zase pa res ne rabim veliko.

Prosim ne spet to vzet za skrajno slabo, ker je to normalen proces alkoholizma in bo izginil šele v nekaj letih.

Ne vem kaj ima to veze z alkoholom.... Tako sem čutila že pred dvajsetimi leti in tako čutim zdaj. Pa ne glede na to koliko je alkohola v luftu.

 

Zadeva se bo nekaj tednov ali mesecev celo slabšala, saj si šele v fazi 'detoksikacije'. Ravno zato je v kriznih trenutkih bolje vzet kakšen persen kot iskat štrik na podstrešju.

Ne bo se slabšala. Dosegla sem najnižjo možno točko. Luzer nisem. Stagnirat pa je že malo dosadno. Akcija!

 

Če bom disciplinirana se v kondicijo spravim v mesecu dni.

Branje knjig boš ponovila, ker se v začetku ne boš mogla skoncentrirat na pomene prebranega.

To pa drži. Toliko pomembnega sem našla zase. In rada bi ubesedila svoje odzive. Od odstavka do odstavka.

 

Zato brez strahu, četudi danes ne vidiš v jutri.

Vidim. v jutri. Verjamem v jutri. Verjamem v sebe. Če pa kdaj klecnem ob poti me zbudite. Prosim. Z brco v rit ali z lepo besedo. Vse sprejmem. In vse je dobrodošlo.

[Yasmina]

Si bila scrkljana deklica, ki je za vsak migec padla v jok.

Niti nisem bila tako razcartana, saj me nihče ni cartlal. Imela sem najboljše kolo in najboljši kasetofon. In harmonij. Tudi cunje, v katerih sem se vedno počutila bedno. Da bi kaj drugega imela se ne spomnim. Nič nisem pogrešala. Ko sem prišla iz šole sem odvrgla torbo v kot in šla past sosedove krave. In kurila ogenj in v žerjavici pekla krompir. Ali jabolko. Pomagala sosedovim dekletom odpejat travo domov in krave s paše. In kidala sosedov gnoj.Skupaj z prijatelji delala bunkerje v gozdu, hiško na drevesu in se šla igro Zvezde metat. Se kotalkala in igrala Ping pong. Pozimi smučala na domačem bregu. 1o minut s smučkami na rami navzgor in pol 10 sekund v dolino. Vedno znova.

Bila sem en srečen samorastnik. In lepšega otroštva si sploh ne znam predstavljat.

Ko sem se znašla v zgodnji puberteti, sta se starša vrnila in dobila sem sestrico in zaživela v novem kraju. Mama je bila vedno krasno mamasta, z očetom pa nikoli nisva našla skupnega jezika. Kot da sva tujca. Še za rojstni dan sva si redko voščila. Najini pogovori so potekali v stilu:" A lahko grem v disco?" "Ne!" Včasih sem se vdala v usodo in nisem razumela zakaj ne, včasih sem pobegnila. To se je nadaljevalo še v srednji, ko sem rodila hčero sva se z očetom končno začela zbliževat. Pogovarjat. Z mamo sva bili pa tako vedno v kontaktu.

Potem sta starša umrla. In mlada družinica se je preselila na moj dom. Stara sem bila 21. Dragi mi ni nič pomagal. Prevzela sem firmo. Nevajena gospodinjstva, o poslu nisem imela pojma. Pa je šlo. In niti ni bilo tako trdo. In pol še brez dragega kakšnih 10 let.

Potem si se lahko sprostila, ampak si se vrgla v zabavo in zapila.

Z prvim nisem pila, potem sem bila 10 let sama in tudi nisem pila.

Potem sem pila ker je bil to del žura. 5 let nazaj. 3leta sem pila ker smo žurali, zdaj pa 2 leti pijem da pozabim.

Pravzaprav je verjetno tvoja kapaciteta zmogljivosti nizka, kar ni narobe, saj si bistra in s tem nadomeščaš delavnost.

Moja kapaciteta zmogljivosti je ogromna, če le imam pravo motivacijo. Motivacije ni bilo nikoli prave. Vzpodbude od drugih tudi ne. Sebe sem dala na stran in tako za malo malco sem zaslužila toliko da sem hčeri omogočila trening in poskrbela za delavce in državo.

Biti mezdni delavec za 400€ na mesec pa res ni moj stil. Očitno sem toliko bistra, da delam par ur na dan in mi znese. Potreb pa nimam velikih.

Da trenutno ne moreš naprej, je vzrok v nevrotičnosti, kar daje zmedenost, slabi kondiciji in na koncu koncev v letih, saj po štiridesetem letu začnejo kapacitete padat. Občutno pri 48, leto manj ali več nima veze.

zadnje čase sem bila res abnormalno nevrotična. Še same sebe me je bilo včasih strah. Zdaj ko je dragi na off, je nervoza izginila.

To vse skupaj ni slabo, imaš pa občutek krivde, ker 'svojim staršem taka nisi všeč'.

Včeraj mi je kliknilo. Nisem razumela tega iz otroštva. Moje otroštvo res ni bilo slabo. In prav sram me je, zdaj ko prebiram res grozljive zgodbe drugih, da si sploh drznem karkoli napisati. "da nisem dovolj dobra za starše" je prišlo kasneje. Hotela sem biti mama in oče v eni osebi. Uspešna in pridna in samozadostna. Če bi bila bolj disciplinirana bi zmogla, a discipline mi niso vcepili. In tako sem tako nedisciplinirana kot sem terarla očetov biznis in mamino gospodinjstvo. Saj je bilo vse ok. A oče je bil bolj uspešen. In mama je bila boljša gospodinja. In potem se je nagrmadilo preveč nalog. In včasih sem kar obsedela in nič naredila. In je bil še večji kaos. Pomoči od drugod pa nobene.

To je seveda tvoja projekcija, ki se bo težko izgubila, je pa nepotrebna. Potrebuješ le toliko, da lahko živiš, nič več.

To je moja projekcija. Rada bi bila briljantna, seveda sama in čutim da zmorem in vendar čutim, da ne zmorem. Vsega sama. Zase pa res ne rabim veliko.

Prosim ne spet to vzet za skrajno slabo, ker je to normalen proces alkoholizma in bo izginil šele v nekaj letih.

Ne vem kaj ima to veze z alkoholom.... Tako sem čutila že pred dvajsetimi leti in tako čutim zdaj. Pa ne glede na to koliko je alkohola v luftu.

 

Zadeva se bo nekaj tednov ali mesecev celo slabšala, saj si šele v fazi 'detoksikacije'. Ravno zato je v kriznih trenutkih bolje vzet kakšen persen kot iskat štrik na podstrešju.

Ne bo se slabšala. Dosegla sem najnižjo možno točko. Luzer nisem. Stagnirat pa je že malo dosadno. Akcija!

 

Če bom disciplinirana se v kondicijo spravim v mesecu dni.

Branje knjig boš ponovila, ker se v začetku ne boš mogla skoncentrirat na pomene prebranega.

To pa drži. Toliko pomembnega sem našla zase. In rada bi ubesedila svoje odzive. Od odstavka do odstavka.

 

Zato brez strahu, četudi danes ne vidiš v jutri.

Vidim. v jutri. Verjamem v jutri. Verjamem v sebe. Če pa kdaj klecnem ob poti me zbudite. Prosim. Z brco v rit ali z lepo besedo. Vse sprejmem. In vse je dobrodošlo.

[Yasmina]

Wtf a forum. Napišem enkrat. Mi pravijo da je citatov preveč. Zbrišem. Vidim da sem duplirana. In mojih zadnjih misli sploh ni. Kakorkoli. grem na počitnice. K svoji najboljši prijateljici. Si bova kurili ogenj. Tam nekje v divjini. In bova bentili čez dede. Med drugim.

[Secirator]

Ne, to res nima nobenega smisla. Sploh je pa veliko bolj pomembno, da si tam, kjer si iskreno in si ne domišljaš, da si kje drugje, kot pa nekakšni dosežki. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Začutenje svojega bistva je za vsakega človeka unikatno in ni povezano z nobenimi dosežki in zadovoljstvom s samim seboj, je pa zelo ganljivo in povezano s spontanim občutkom globokega spoštovanja do življenja - seveda tudi svojega življenja. To ti pripovedujem samo zato, da boš malo lažje ločila občutke zadovoljstva zaradi lastne storilnosti od občutenja svojega pravega bistva, ki nima veze s tem, kaj si dobega storila zase.

 

 

Saj ravno v tem je keč. Otrok, ki so ga starši zapuščali (pri čemer je razlog začasnega zapuščanja popolnoma nebistven - lahko bi bili tudi vojni izgnanci in sami žrtve, pa bi otroki globoko v sebi utrpel zelo podobno travmo) ima globoko v sebi občutek, da se je to zgodilo zato, ker ni bil dovolj dober in to nima z razumskim dojemanjem nobene veze, ker gre za čustveno reč. Potem si poskuša njihovo ljubezen prislužiti in si zgradi prepričanje, da če bo dovolj dober ("dvignem svojo leno rit", "poskrbim za druge", "sem superodličnjakinja", "vsak dan pretečem petnajst km +" ... you name it) potem me bodo pa imeli tako radi, da ne bodo nikoli odšli in me bodo videli in potrdili moje bistvo. Ampak potrdijo pa skozi dejanje, krog se sklene in otrok počasi začne izgubljati občutek zase. Tako nekako. Ampak razumsko razlaga vsega tega ti ne bo kaj prida koristila, mogoče samo v tem smislu, da DOPUŠČAŠ nekaj takega, ne pa da vzameš za gotovo. Ko boš to dopustila, obarmba pred bolečimi čustvi ne bo več tako močna in šele ko boš svoje otroštvo čustveno podoživela in predelala, se boš lahko v celoti čutila, sprejemala in spoštovala. Imaš popolnoma prav, ne gre za razumevanje in za slepo verjetje tega, kar ti tukaj "nakladamo". Gre za tvoje lastno čutenje. Vse, kar tukaj poskušamo, je to, da bi ti malo pomagali razrahljati tvoje obrambe in maske. Pa še to samo zato, ker smo nekaj podobnega (vsaj jaz) že prehodili. Tudi občutek osamljenosti izvira iz ločenosti od svojega bitja, ne od zunanjih okoliščin/drugih ljudi. Zna biti še huje, bodi pripravljena, ampak saj boš šla skozi to http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif , in ko boš dobila tisti globinski občutek zase, ne boš več sama/osamljena.

So stvari, ki jim moramo izpeljati sami in so stvari, ki jih izpeljemo skupaj z drugimi, to velja zate in zame in za vsa druga bitja... Sicer pa je narava vedno tam tudi zate, Sonce pa itak sije na vse ljudi enako...

 

Iknee, moram reči da znaš z zelo izbranim občutkom povedat bistvo. Na tak način, ki ga občudujem, saj ga sam ne znam ustvariti. Morda bi šle zadeve pri Yasmini drugače, če ne bi tako togo postavljal samih končnih trditev brez jasne razlage, saj lahko v kakšnem ključnem momentu pomenijo upor. Tako se ti bom zahvalil, saj mi to, da Yasmini uspe, nekaj pomeni. Kaže, da ji bo to tudi uspelo, čeprav je njena pot še zelo dolga.

[janko]

Janko, jes pa čakam da ti končno kej poweš! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

 

Weš, to so pa trawme... k je biu fotr welik ... sm pa jes mejhn ostou public/style_emoticons/default/icon_smile_disapprove.gif

Ampak še zmer nis powedu okol Metke... tud kakšna trawma al kwa...

 

Je pa res, da imam doma dobrega priganjača,

 

 

 

 

Eh, malo je trajalo da kaj povem na tole, sem moral najprej posodo pomit in položnice plačat, če ne baba zja ko hudič.

 

 

 

sej nisem mislu, ampak k ustrajaš.

torej... eni travmi je ime metka velik foter, drugi travmi priganjač pes al žena al kdorkoli že, pol ena travma zja nate, če nis priden. vse si naštel sam v par svojih zadnjih zaporednih postih, pa še teh nisem celih prebral. pol eni travmi je ime metka metanol, pol ena travma dr. metka rugelj, pa še kej bi se najdl. to je blo tko iz rokava na hitr.

kwa sm hotu powedat? isto, kt že ene 15 strani nazaj. zihr se spomniš.

dost maš ti še sam s sabo za predihat. kle pametuješ nad jasmino, pa sploh ne vidiš, da si sam še na slabšem. ona vsaj prizna in se želi trudit, ti pa glumiš skuliranga vseveda, enga dobrga strička. sej ne rečem, da maš slabe namene. bohnedej. ampak u bistvu se skrivaš za njo in ona v tem primeru nekako osmišlja tvoj ozko usmerjen lajf oz. razmišljanje. a ne štekaš, da nisi od alkohola pred 25 leti naprej nč naredu? samo bežiš skos nekam in eno avtoriteto menjaš za drugo, eno odvisnost za drugo, eno travmo za drugo. najhuje pa je, da misliš, da drugače sploh ne gre. že mogoče, če tko hočeš vrjet, ampak to velja zate, predvsem in samo zate. tak vtis sem pač dobil po teh nekaj tvojih prebranih postih.

kr se mene tiče, mi je čist useen, če me ne izzivaš. nč nauš dosegu, razen, če misliš, da sm zavožen primer in si me moralno dolžan spravit na prawa -tvoja pota, kar pa verjemi... se boš zlo namuču, ampak če to osmišlja tvoj lajf, pa le veselo na delo

jebi ga... upam, da nis preweč užaljen, ker to ni bil moj namen.

pa tut daleč od tega, da mam jest use pošlihtano. ne. stokrat ne. noben, kdor je živ, nima. oz. eno je pošlihtano, drugo izpolnjeno. ma nima veze zdej, k itaq o tem ne morem s tabo govort. ne govorim z nobenim, da nauš užaljen. glih mal za seme... imam eno jasno sliko, kuko bi člouk mogu izgledat in proti temu težim. in teli kriteriji niso prou nč skromni, pogoji oz. okoliščine pa za popizdit neugodne in štartna osnova -2, pa sploh ne mislim na revolucije ala martin luter, ampak na edino, kar vsak človek mora oz. bi moral (po mojem mnenju) naredit. pa ne drzni si me kej okol tega prowocirat, ampak se rajš še sam zamisl, če se še nis, ker si prezaposlen z služenju drugim in podobnim vajam, k jih jasmini pod nos mečeš.

pa useen hwala, da si se ponudu kej pomagat in če bom kdaj mislu, da mi lahko, te bom pa za to prosu.

ma ja... takle mamo. lajf je kr žurka

[Secirator]

No, končno nekej od tebe.

Eh, kaj čem bit užaljen, veš, sem veseu k ses oglasu.

Veš, sem tko napisu, ker v tvojih postih razen norca z ldi se delat na lep način nism našu kej tacga, da bi kej bistvenga povedalo. Pa sm se vpašu od kje taka reč. Veš da mi kar ni dalo miru sploh k se si na pametne punce spravu - pa sej so čist lepo povedale, kaj jih češ zezat. Vseh tvojih 5589 postov pa res nism šu brat, dab v kakšnem not kje kej dobrga za brat najdu. Sej midva sva podobna, le da ti zezaš na lep način, jes pa na grd. Sam s tem da se jest zavedam da sem omejen, ti pa misliš da si širokogleden. To ne pomen, da te podcenjujem, kontra, ampak sej se nas ni treba bat. Sej nawš nč mnj vreden, če kakšno neumnost med pametnimi stvarmi kdaj napišeš. Zagotov maš velik več pametnega za povedat kt jest. Pa ne bit jezen. Mi lohk napišeš glih kar češ, bom vsej kej novga o seb zvedu. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

Na splošno se razdajam in pozabljam nase, ja. Ampak lej, v 25 letih se nisem vtaknu v noben tak primer. Sm pač živu po svoje. Vtaknu sem se pa v Yasmino in vem zakaj in tud ona verjetn ve zakaj. Če rinem na silo, če delam napake in oslarije, bo pokazu čas, kolk pa moje osebnostne lastnosti vn sekajo in kolk jih potenciram, je pa moja stvar in moja manipulacija. Če pa kter nasede al pa se vže kt šibica, je pa tud njegova stvar. Ozko gledam le na distanco do odvisnosti, vsem ostalim rečem dajem pa frej pot.

Veš, posode nisem pomiw prbližn 32 let, tista o priganjaču, in itak da je nekej takih štosow sam futr za tiste, k bojo namest Yasmininga bistva iskal napake u men. Nisem reku da jih nimam. Žow mi je das glih ti gor nasedu. Zagotov si zlo fejst fant sam mal na čuden način si začeu svoje osmisljanje tukejle gor.

Ja, take mamo. Pa da navš zdej jezen.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Secirator]

Ja, pa še en plus ti prheftam, k ses končno opogumu nekej napisat.

[janko]

Ja, pa še en plus ti prheftam, k ses končno opogumu nekej napisat.

 

nč nism jezn, pa rekordno hitr sme spametwou pa hwala za plus.

[Iknee]

preseneča me twoja samozawest in suverenost.

a ma kakšne realne temelje?

(sledi zlo kunšten odgovor k ne bo povedal nč ane?)

 

ptiči letajo po zraku, ribe plavajo v vodi