Jasnina

[janko]

čist na hitr vrgu uč čez use skp in seweda morm mal ircnit

torej....

jasmina... it na pir... ni fora v piru, ampak v tem kar naj bi to pomenil. se sprostit, se umirit, uzeti-pokloniti čas sam sebi, odklopit... ... kukr komu paše. pa tut tiste nedolžne ljubezni brez sexa-dej dej... ne bluzi.

un prowokator al sekirator al kwa že je... se wid, da ga je fejst piu

jasmina spet... ewo ti tvojo edinstvenost... se je že vranja najdla, pa če smo pošteni, se vsi najdemo v njej. zakaj? zato, ker smo vsi na istem, samo odraža se pri vsakem mal drgač.

pa prou zanimiw, da se te noben ni astrološko lotil najbrž vejo, kuko nemočni so, ko je treba konkretno kej powedat. no... usaj ne pametujejo neki brez veze, že to je nekej

jup... družina je pomembna... oz. je tut pomembna. (glih tolk, kolker je pomembno tut na pir it ) v swojem delu razvoja. če ne popucaš, ne moreš naprej. velja za vse nas in drži kot pribito.

čist za vsak slučaj, če se ne bi kdo drug zrajtou... tole je vredn mal prebrat. http://www.korenineinkrila.com/

tolk za zdej, k se ne mislim u debate spuščat.

[Marsa]

... eh ja... napisala sem zelo dolg komentar, pa nekaj popravljala in se je odprl prazen post, ki sem ga izbrisala, ker je bil prazen, se je pa izkazalo, da sem izbrisala obstoječi (dolg) post.

Zdej mi je pa vse dol padl za komentirat ponovno.

...

[Marsa]

pa prou zanimiw, da se te noben ni astrološko lotil najbrž vejo, kuko nemočni so, ko je treba konkretno kej powedat. no... usaj ne pametujejo neki brez veze, že to je nekej

seveda, tema je v forumu Misli (prestavljena iz foruma Duhovnost), Yasmina ni pokazala interesa po tem - po takšni obravnavi - in je pisala svojo življenjsko zgodbo in jo še zdaj piše..

V bistvu s tem, ko nam govori, sebi govori - UMEŠČA zadeve. Zato pa je tudi protislovna.

SEVEDA SO tudi astro ozadja in lahko zelo veliko konkretnega povemo tudi skozi to prizmo.

Ni pa edina.

[nataly]

Seveda - ima nas takvih puno. Moja dva sta tudi v Nemčiji delala, jaz pa pri stari teti odraščala.

Pa kaj.

Naj zdaj celi lajf izgubljam v stokanju za nečemer, česar ne morem spremenit?

Klinc. Življenje gre naprej. Z mano ali brez mene. No -imela sem srečo, da sem bila ljubljena. In ko prišla starša domov, sem svojo ljubezen lahko pokazala in tudi znala pokazat - starša pa tudi.

Nekak mi je bilo jasno, da tako je pač bilo in moralo biti.

[Secirator]

Pozdravljena Yasmina,

Lepo sestavljaš mozaik.

Si optimist ali pesimist?

Vedno sem si pravil, da sem optimist z močno dozo realizma, potem pa sem naredil en test in padel. Eh!

Večina naše generacije jih je kdaj fasala, tako da tisti bič ni bil tragedija. Batine so znak lekcije, nemoči ali strahu. Danes je to res z zakonom prepovedano, zato pa učiteljicam toliko bolj zakonito v osnovnih šolah mulci mečejo kredo in mokre gobe v glavo.

Nimaš mask, imaš maske, nimaš mask, imaš maske ... jaz imam za vsakega svojo masko. Ne me basat! Vse paše v meje normale. Vsi si nadevamo maske, za vsakogar drugačno. Težava nastane, ko si nadeneš masko v pogovoru samega s seboj.

V tvojem otroštvu res ne moreš videt problemov, deal je bil tebi všeč. Starše si imela približno take kot vsi drugi, moji, tvoji, Janezovi, Mickini... vsi so se malo kregali, ločevali, nas klofutali in pretepali z biči, nas imeli vmes radi, pa smo vsi nekako splavali. Vez s starši se res v neki fazi prej ali slej prekine, nikoli pa se ne prekinejo vzorci, ki jih odnesemo iz tega našega deala. Tvoj deal je bil zate prijeten. Tvoji spomini na otroštvo so lepi. Tako tudi je. Ampak potem je pa vseeno nekje zaribalo.

Sestaviva tvoj mozaik naprej. Pripoveduj.

Ne pozabi, da imam vklopljen prevajalnik. Gledam od daleč iz druge perspektive, zato vidim drugačno sliko.

Ja, potenciram pa vedno. Tak sem - to mi je naročil oče, če se spomniš. Velik, močan...

Ne, ne moreš preprosto samo nekaj dajat. To je zelo delikatno. Pri dajanju delaš dolžnike.

Rada bi eksistirala sama brez okolice? To ni mogoče. Človek je narejen v obliki polovice.

 

>>Zadnjih pet let pijem toooo much. Kadim od nekdaj. Nisem si všeč. In v letu in pol sem se zredila za 10kg...

 

Če ima baba kakšno kilo na riti več, ni tragedije, vsaj kar se mojega okusa tiče ne, ampak če ti pa kdo rigne postane včerajšnje pivske pene v nos in če si predstavljaš poljub s polnim pepelnikom...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_dead.gif

 

Da si to priznaš, je lepo, pomeni pa še nič. Beseda je beseda - kot kamen za vrat in v reko. Če pa še razčistiš z vsebino te tvoje izjave, si se znašla na eni od poti do prvih vrat. Poišči vse ključe - več ključavnic imajo.

That's you. Se ne oziraš nazaj. Včasih bi bilo dobro, da se tistega, kar je bilo razčiščeno za nazaj, napiflaš kar na pamet. Ne samo tistega, kar napišeš, ampak tudi tistega, kar prebereš. Ljudje vedno preberemo tisto kar nam je všeč, kar pa ne, pa preskočimo. Pojdi od začetka.

V protislovja ne zahajaš, ker si pač taka, ampak ker je tako tvoje življenje. Zdaj sestavi sličice.

Zdi se ti, da nikamor ne sodiš, ker so malo dekletce pustili samo v kotu. Vrni se k svojim, mi ti ne zmoremo bit surogat. Vem, veliko je še napote na poti do njih. Veliko kidanja bo.

Tvoj oče je bil faca. Če te je enkrat namlatil, to še ni tragično. Rada si ga imela, ker vseeno ni bil slab človek. Bil je tvoj oče. Ti je bil zgled? Si morda želela ugajat NJEMU? Ti je on povedal, da si nekaj posebnega? Si bila morda nekaj posebnega, da bi te opazil?

 

>>Se mi zdi da sem bila sama povod njunega prepira. Ko sem se odselila sta zaživela kot dva zaljubljenca. Končno.

Mislim, da je več kot 30% kreganja in klofutanja v familijah zaradi otrok, tako da si zagotovo bila tudi ti vzrok njunih prepirov. Ampak nesoglasja zaradi otrok zanetijo starši, ne otrok. Kakšni pa so bili vzroki prepirov? Zagovarjanje? Si bila res ti vzrok? zakaj?

 

Ampak nataly ima prav. Marsikdo je ostal brez staršev v svojih rosnih letih, pa ni zato v življenju zaribal. Marsikdo je imel v puberteti večje težave s starši, pa zaradi tega ni zaribal.

 

Otoštvo je bilo lepo, ja. Kaj se je zgodilo potem?

[Secirator]

... it na pir... ni fora v piru, ampak v tem kar naj bi to pomenil. se sprostit, se umirit, uzeti-pokloniti čas sam sebi, odklopit... ... kukr komu paše.

 

Zadetek v polno. Ampak ko rileks postane dobesedno pir in psiho-odvisnost, si v pi**i.

 

...un prowokator al sekirator al kwa že je... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif se wid, da ga je fejst piu http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif Piu na kvadrat, ampak kratko in jedrnato. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Marsa]

Marsikdo je ostal brez staršev v svojih rosnih letih, pa ni zato v življenju zaribal.

Ja. Moja najboljša prijateljica je izgubila očeta pri osmih in mamo pri trinajstih letih, pa ne poznam bolj stvarnega, čvrstega, prisebnega in *normalnega* človeka.

[Secirator]

... eh ja... napisala sem zelo dolg komentar, pa nekaj popravljala in se je odprl prazen post, ki sem ga izbrisala, ker je bil prazen, se je pa izkazalo, da sem izbrisala obstoječi (dolg) post.

Zdej mi je pa vse dol padl za komentirat ponovno.

...

 

Sem ga prebral, preden je šel v maloro. Dobro napisano, škoda da je izginil.

Včasih se post ne shrani tudi zaradi prkinitve povezave s strežnikom ali zaradi predolgega časa pisanja posta. Za take primere pred objavo pritisnem ctrl+a (select all), ctrl+c (kopiraj), če pa reč zariba, pa skopiram nazaj s ctrl+c (pripopaj) http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Marsa]

O.

sej se mi je zdelo - da ga je morda že kdo prebral. (zato sem tud sploh razlagala, da je bil oz. zakaj je izginil)

Hvala (ko praviš da je bil dober).

 

No potem si tud videl, da sem rekla da fajn da si tu in vse to.

(in kako kul, da si tko pristopil do mame in očeta oz. kako (samo)iskren si (bil). To cenim.)

 

Ja, včasih se kaj zalomi ko postaš in se to zgodi in tedaj si res besen (ker sem ga ene pol ure škljocala, ker sem vmes še neke povezave dajala itd.).

Ja, imaš prav, tudi jaz storim včasih to, samo ne vedno.

 

No med drugim sem našla avtorja in knjigo: Howard M. Halpern: Rezanje spon : osvobajanje od starševskih vezi***

 

Čeprav je Yasmina rekla da je ne bo brala in nisem videla nekega silnega zanimanja zanjo, vseeno podajam link, morda bo zanimalo koga drugega in kot rečeno, jo praktično VSEM toplo priporočam.

 

 

***dodatek:

Moram pripomnit, da se mi opis knjige ne zdi posrečen oz. je za moje pojme slabo predstavljena. Najbrž jo je hotela avtorica tega zapisa predstaviti bolj poljudno in morda s tem vabljivejšo, vendar je to zame skoraj zadnje pri tej knjigi vrednega omembe (pa tudi ni čisto res, meni se zdi napisana zelo strokovno, a ne tako, da je ne bi vsakdo mogel razumeti, se pravi je pravzaprav res napisana poljudno, vendar si ta pojem ponavadi drugače razlagamo).

 

Npr. omenja res VSEMOGOČE vzorce in modele družin, zelo zanimivo je poglavje o tako imenovanih 'črnih ovcah' v družinah, kjer razlaga o medsebojnih vlogah v družini, skratka, da ima vsakdo pač nekakšno vlogo (v tem primeru 'črna ovca'), ki pa jo ostali člani družine nekako negujejo, potrjujejo, mu tudi na nek način dodeljujejo to vlogo, ki pa jo ta 'črna ovca' tudi sama dodatno igra, namesto da bi presekala ta vzorec in model; kajti vsi člani so praktično *navajeni*, da ima ta tako vlogo in s spreminjanjem 'črne ovce' na osebni ravni, skozi lastno osebno rast, se spremenijo tudi vloge v družini in nihče ne želi, da nekdo skuša rušiti njegov (do tedaj) že trdno zgrajeni svet. Tako vsi ostajajo v teh vlogah, preprosto ker se, poleg tega, da ne zmorejo tega preseči, v tem počutijo nekako varni. To poznajo - tako so sfurali medsebojne odnose in razmerja v družini.

 

Zelo dobro je opisana tudi slaba vest, ki jo čutimo do staršev (in kasneje to projiciramo na vse odnose), kako si jim želimo ustreči itd. in kakšen neverjeten vpliv imajo na nas, četudi smo že bogato v letih.

Oz. njihova vzgoja in obravnava nas ~ in naš odziv na to vzgojo in obravnavo (in kasneje vsi naši odnosi, ki izvirajo iz te vzgoje in obravnave).

 

Tudi svetuje zelo dobro, poda pristope, ki lahko peljejo k rešitvam oz. preseganju teh vzorcev.

 

Skratka, videz knjige in tudi njena predstavitev res ne prepričata najbolje ali ne zbujata navdušenja zanjo, vendar vsebina je pa zlata vredna.

[Secirator]

O iskrenosti bi se dalo govorit. Kakor za koga. Če bi ljudje vsem vse povedali iskreno, bi se verejtno vsi pobili med seboj v nekaj mesecih. Pride pa čas, ko moraš določene stvari povedat.

Tvoj post sem si zapomnil, ker sem želel nekaj odgovorit nanj. Namreč, svojo zgodbo, čeprav kratko, sem dodal namenoma, z razlogom. Če ne bi imel nekih posrednih razlogov, bi se pod njo podpisal s svojim imenom in priimkom. V principu sem tudi se. Hočem namreč reči (tudi in predvsem Yasmini), da šele takrat, ko počistiš določene reči v svojem življenju, imaš toliko jajc, da se svoje resnice ne bojiš in se ne skrivaš pred nikomur. Seveda se takih reči ne razlaga ravno vsakomur, ker utegnejo v pravem življenju, sploh v biznisu postati osebne zadeve komu prav za kakšno slabo početje, vendar je škoda zaradi zatajevanja resnice samemu sebi vedno večja.

Človek z jajci pa ne pridobi le spoštovanje drugih, ampak tudi spoštovanje do samega sebe. Yasminine težave zagotovo vidijo vsi, ki so okoli nje in to že mnogo dlje, kot jih je začutila sama. Prepričan sem, da bi se jim odvalil kamen od srca, če bi se v njenem življenju nekaj premaknilo v pravo smer in potihem navijajo zanjo.

Yasmina, na svoji poti boš našla tiste, ki ti bodo neopazno pomagali, pa tudi tiste, ki te bodo na tej poti ovirali. Slednjih se boj, ker te v prvi fazi sprememb že malenkost premakne na stare poti. Upam, da ti bo uspelo.

Zato nadaljuj!

[Yasmina]

Vranja, hvala. So neke sorodnosti, ja. In res se vedno zgodi nekaj, da imam izgovor, da ne grem naprej. Kot zanalašč. In ne grem naprej. Čeprav si priznam, da je le izgovor, ki mi pride prav.

 

Ampak, res nikoli nisem imela občutka, da bi bila zapuščena. Še manj, da bi bila zapuščena zato, ker sem naredila nekaj narobe. In nikoli se nisem počutila manj vredno. Vedno sem o sebi mislila da zmorem, če le premaknem svojo rit. In nihče ni bil boljši kot jaz. A ni mi jasno, zakaj tako prekleto rabim aplavz drugih in zakaj me tako prizadene, če me bližnji pusti na cedilu.

 

A tvoja želja, da se primem za roko, pocartam in srečno živim, mi je všeč. Prav to bi rada. Ne glede na vse. Ne glede na druge.

[Yasmina]

Yasmina, nisem bral vsega pred to izjavo, ko pa sem prebral tole, sem pa nehal brat dalje.

 

Tole ti povem. Tvoje travme izhajajo iz odnosov s starši. Jst dam roko v ogenj za to trditev.

Dokler ne boš zbrala poguma, da se boš lotila tega dela, ti bo /kako si že rekla/ nekej manjkal, ne boš zadovoljna, ne boš frej. Jst dam roko v ogenj tud za to trditev.

 

Tvoje življenje in tvoje odločitve in njihove posledice so tvoja stvar.

 

Želim ti, da dobr izbereš in zmagaš.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

Butl, še vedno mislim, da ne, a hvala za tvoje želje. In ker nisi edini, ki daješ odnosom s starši neko težo, bom iskala odgovore tudi v tej smeri.

[Secirator]

.... In nihče ni bil boljši kot jaz. A ni mi jasno, zakaj tako prekleto rabim aplavz drugih ...

 

Ker ne verjameš, da je to res.

 

.... in zakaj me tako prizadene, če me bližnji pusti na cedilu.

 

Napačna pričakovanja razočarajo.

[Yasmina]

Janko, ono o piru štekam, a pol se ti dogaja toooo much, da greš kao na pir in postane rileks dobesedno pir in psiho-odvisnost, kot pravi Secirator. Ja pol si dobesedno v pi**i. In si greš se zaradi tega pira na k… In čeprav veš, da ni pav in si greš na k….. greš spet na pir, ker pol malo pozabiš, da si greš na k….

 

Pravzaprav se že butasto počutim ko težim s to svojo zgodbo, ki res ni big deal. Nič posebnega. Mogoče mi je bilo celo postlano bolje kot večini izmed vas. Jaz pa tu nekaj jamram. Sorry.

 

Batine mi niso pustile ran. Tudi to mi je vedno bilo jasno, da me ima oče rad. A kaj ko tega nikoli ni pokazal. Vem pa iz pripovedovanja drugih. Vsem drugim je govoril kako sta njegovi hčeri ah in oh in sploh. Le nama ni znal pokazat. A če sva kdaj naredili res kaj vrhunskega, ga je izdal pogled. Bil je ponosen, a še vedno je rekel:«Je ok.«

 

 

[Yasmina]

Vem, da sm sama sebi kontradiktorna. Vem, da ne obstaja ena sama resnica. Zavedam se, da lahko na vse skupaj gledam z različnih smeri, tudi astroloških. A zaenkrat sem sita pozitivističnega priučenega nakladanja. Rabim čisto preprosto kmečko trdo besedo.

 

 

 

Secirator:«Si optimist ali pesimist?« Ma sem optimist. Vse bo ok, če le premaknem svojo rit. A včasih, prepogosto, se počutim kot spomenik. Težak par ton. Pa butam v lasten podstavek in ni šanse da se predstavim. Čudno. Včasih pa rabim samo nežen dotik in poletim.

 

Secirator:«Nimaš mask, imaš maske, nimaš mask, imaš maske ... » Priznam. Imam masko. Tisoče mask. Za vsakega drugo. In če najdem opravičilo za vsako izmed njih, mi gre na k….če imam masko ko sem sama s seboj. Izgovori, metanje peska v oči…..takrat si grem res na k……

 

 

 

Otroštvo torej no big deal. Vzorci so torej tisti. Probala sem ohranit tiste pozitivne vzorce ki sem jih videla in popravit tisto kar me je motilo. Npr. pokazat svojim, da jih imam rada. Ampak vse sem potencirala, tako da je moja ljubezen do hčere včasih zgledala prav kičasto in ji je tako oboževani bilo težko v realnem svetu. Premalo ni ok, preveč ni ok….

 

 

 

Secirator:«Ne, ne moreš preprosto samo nekaj dajat. To je zelo delikatno. Pri dajanju delaš dolžnike« A veš, da imaš prav. S tega zornega kota dajanja nisem še nikoli pogledala. Ali pač. In od tu izhaja moja potreba po neodvisnosti. Da ne bi bilo potrebno dajati in pričakovati zahvale. In gušiti vsem naokrog. Saj besedno ne gušim, res ne. A že s svojo pojavo in življenjem gušim. In mi ni prav ker vem, da mojim ni vseeno.

 

 

Secirator:«Rada bi eksistirala sama brez okolice? To ni mogoče. Človek je narejen v obliki polovice.« A iz polovice? Za celoto sta torej potrebni dve polovici? In kje naj nadem drugo polovico?

 

Secirator:

 

»Če ima baba kakšno kilo na riti več, ni tragedije, vsaj kar se mojega okusa tiče ne, ampak če ti pa kdo rigne postane včerajšnje pivske pene v nos in če si predstavljaš poljub s polnim pepelnikom...« Odvečne kile na riti mi niso všeč, sploh če ti bližnji vsak dan sešteva kalorije in ti z lastnim stradanjem kaže da debelost ni ok. In da je zdrav tisti ki je podhranjen. In se greš pol nažret ker si žalosten. Rigam ne. Poljubljam pa tudi ne. Ampak nočem pit in nočem kadit in si grem na živce ker ne neham.

 

»Da si to priznaš, je lepo, pomeni pa še nič. Beseda je beseda - kot kamen za vrat in v reko. Če pa še razčistiš z vsebino te tvoje izjave, si se znašla na eni od poti do prvih vrat. Poišči vse ključe - več ključavnic imajo.« Vem. Besede, besede, besede. Iščem ključe. Vedno bolj jih iščem. Pa tudi če kakšen ključ najdem…. Ne morem odkleniti vrat. Ker so vsa vrata v črni temi.

 

 

Secirator:«Včasih bi bilo dobro, da se tistega, kar je bilo razčiščeno za nazaj, napiflaš kar na pamet. Ne samo tistega, kar napišeš, ampak tudi tistega, kar prebereš. Ljudje vedno preberemo tisto kar nam je všeč, kar pa ne, pa preskočimo. Pojdi od začetka.« Vem. Do sedaj sem prebirala tisto kar mi je všeč. Pa me ni nikamor pripeljalo. Prebiram za nazaj. Svoje in vaše prispevke in še vedno tavam v temi.

 

 

Secirator:«V protislovja ne zahajaš, ker si pač taka, ampak ker je tako tvoje življenje. Zdaj sestavi sličice.« Tega se prekleto zavedam. Sama zmeda.

 

 

Secirator:«Zdi se ti, da nikamor ne sodiš, ker so malo dekletce pustili samo v kotu. Vrni se k svojim, mi ti ne zmoremo bit surogat. Vem, veliko je še napote na poti do njih. Veliko kidanja bo.« Ne počutim se v kotu in ne razumem kako se naj vrnem k svojim. Svojim? Kdo pa so to sploh moji?

 

 

Secirator:

 

»Tvoj oče je bil faca. Če te je enkrat namlatil, to še ni tragično. Rada si ga imela, ker vseeno ni bil slab človek. Bil je tvoj oče. Ti je bil zgled? Si morda želela ugajat NJEMU? Ti je on povedal, da si nekaj posebnega? Si bila morda nekaj posebnega, da bi te opazil?« Oče je bil res faca. Lokalni frajer. Jack. Playboy. Šejk. So mi vsi govorili kakšno srečo da imam da imam takega fotra. Jaz pa sem samo butasto gledala in se nisem strinjala. Rekla pa tudi nisem nič. Lahko bi rekla, da mi je bil za zgled. V določenih zadevah. Uspešen poslovnež. Skrben oče, ki je poskrbel, da nam materialno ni nikoli nič manjkalo. Pa fer do okolice. In vodja tropa širše družine. In če sem hotela, da me opazi, sem morala storiti kaj posebnega. Ni mi povedal, da sem nekaj posebnega, mi je pa dal to vedet.

 

Secirator:»Kakšni pa so bili vzroki prepirov? Zagovarjanje? Si bila res ti vzrok? zakaj?« Verjetno nisem bila vzrok. Bolj povod. Iskrica. V naelektrenem ozračju. Zaradi skrbi, pomanjkanja denarja in podobno.

 

 

 

Secirator:«Otoštvo je bilo lepo, ja. Kaj se je zgodilo potem?«

 

Zakaj sem zaribala in kdaj sem zaribala? Če pomislim se je vse skupaj začelo tam pri dvajsetih. Napišem zgodbo. Kmalu.

Popravljeno 5. julij 2010 -> Yasmina

[Yasmina]

Marsa:«Čeprav je Yasmina rekla da je ne bo brala in nisem videla nekega silnega zanimanja zanjo, vseeno podajam link, morda bo zanimalo koga drugega in kot rečeno, jo praktično VSEM toplo priporočam.

Npr. omenja res VSEMOGOČE vzorce in modele družin, zelo zanimivo je poglavje o tako imenovanih 'črnih ovcah' v družinah, kjer razlaga o medsebojnih vlogah v družini, skratka, da ima vsakdo pač nekakšno vlogo (v tem primeru 'črna ovca'), ki pa jo ostali člani družine nekako negujejo, potrjujejo, mu tudi na nek način dodeljujejo to vlogo, ki pa jo ta 'črna ovca' tudi sama dodatno igra, namesto da bi presekala ta

 

zorec in model; kajti vsi člani so praktično *navajeni*, da ima ta tako vlogo in s spreminjanjem 'črne ovce' na osebni ravni, skozi lastno osebno rast, se spremenijo tudi vloge v družini in nihče ne želi, da nekdo skuša rušiti njegov (do tedaj) že trdno zgrajeni svet. Tako vsi ostajajo v teh vlogah, preprosto ker se, poleg tega, da ne zmorejo tega preseči, v tem počutijo nekako varni. To poznajo - tako so sfurali medsebojne odnose in razmerja v družini.«

 

 

 

To je mogoče to. Črna ovca. To igro igram že celo življenje. Nekoga ki ga je treba met nonstop na očeh. Ki zna poslati tudi vso dvorano v tri krasne. Ki provocira dokler se ne dokoplje do resnice. Ki izstopa z obleko, pogosto neurejenostjo, svojim stilom. Drugačna. Nikakor kot drugi.

 

Bo treba kljub vsemu v knjižnico, ja.<br style=""> <br style="">

[janko]

Zakaj sem zaribala in kdaj sem zaribala? Če pomislim se je vse skupaj začelo tam pri dvajsetih. Napišem zgodbo. Kmalu.

jupiiiii.... prihaja pornič

[Yasmina]

Secirator je pisal o iskrenosti. Iskrenost je čudna. Meni iskreno deluje tisti, ki nima kaj za bregom. Iskrenost s pridržkom. Kolikor se do koga sploh da bit iskren. Več vrst iskrenosti

 

Iskrenost do množice. Tu sem najbolj iskrena, ker mi je ponavadi vseeno kaj si množica misli.

 

Iskrenost do prijateljev in družine. Biti toliko iskren, da ne prizadeneš. Pogosto včasih moram povedat, čeprav mi gredo besede težko iz jezika, a dokler ne izustim me tišči. Ko je izrečeno, je veliko bolje.

 

Iskrenost na delovnem mestu. Prilagojeno eksistenci.

 

Iskrenost do sebe. Sem iskrena. Si iskreno povem in se nimam rada.

 

 

 

Secirator, ne vem če moje težave drugi vidijo. Veljam za močno, za tako h kateri hodijo drugi jokat. Mene vedno in povsod kdo najde, da mi naloži svoje travmatične zgodbe. Kot da kličem v svojo življenje paciente in se pol ukvarjam z njimi, pa dam svoje probleme na stran.

 

 

 

Družina me je pa spregledala, ja. In je v skrbeh zame. Si zelo želim, da jih pomirim. Bolj njih kot sebe. Nočem bit družinski problem. Rada bi bila lider.

 

 

 

Hvala za besede vzpodbude.

 

 

[Secirator]

Mogoče mi je bilo celo postlano bolje kot večini izmed vas. Jaz pa tu nekaj jamram. Sorry.

 

Tule vrzi trnek. Ne bo prijelo samo, bo teba cukat. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Če bi bilo vse fajn, ne bi jamrala. Zdaj pa pobrskajmo, ali samo jamraš ali ti je bilo (pre)dobro postlano, zdaj pa je postelja iztrošena. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Guest razlika]

jupiiiii.... prihaja pornič

 

 

... ampak vseen, lahko da bojo tulili kot kakšni profesionalci, to pa ni da bi poslušal

[Secirator]

Ni mi povedal, da sem nekaj posebnega, mi je pa dal to vedet.

 

Besede ne povedo, kar naučijo vzori.

 

Secirator, ne vem če moje težave drugi vidijo. Veljam za močno, za tako h kateri hodijo drugi jokat. Mene vedno in povsod kdo najde, da mi naloži svoje travmatične zgodbe. Kot da kličem v svojo življenje paciente in se pol ukvarjam z njimi, pa dam svoje probleme na stran.

 

Vežda. Ljudem poveš in pokažeš, da si močna in kul, pa potem misliš, da te oni tako vidijo? Povem ti, da pol ljudi v prve pol minute vidi skozTE. Ali se bodo s teboj ukvarjli ali ne, je pa njihova odločitev, ne tvoja. Če si kanta za travmatične zgodbe, ni težava v pripovedovalcu, ampak v poslušalcu. Sicer pa ženske tegobe potrebujejo poslušanje, ne reševanje. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/crying.gif To v tvojem primeru NE velja - mislim, da moraš svoje težave dokončno rešit.

 

Hmmmm, če se vrnem nazaj: nimaš denarja niti zavarovanja... če iz svojega tedenskega računa črtaš pir, bo ostalo tistih 16E za redno, in 24 za dodatno zavarovanje, pa še za sobotni izlet zagotovo ostane. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif Ampak ta zgodba ne bo tako enostavna, ker bo treba najprej najt vzvode za potrebo po tem in rešit še kakšno drugo težavo. O tobaku podobno - ampak kasneje.

[Brezo]

Hmmmm, če se vrnem nazaj: nimaš denarja niti zavarovanja... če iz svojega tedenskega računa črtaš pir, bo ostalo tistih 16E za redno, in 24 za dodatno zavarovanje, pa še za sobotni izlet zagotovo ostane. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif Ampak ta zgodba ne bo tako enostavna, ker bo treba najprej najt vzvode za potrebo po tem in rešit še kakšno drugo težavo. O tobaku podobno - ampak kasneje.

 

Če je človeček prijavljen na zavodu kao brezposeln al pa kaj podobnega mu to zavarovanje krije občina...če si pa kot "svobodni umetnik"sam plačuje se pa številka vrti okol 60. evrčkov + dodatno zavarovanje...sicer pa danes je večina klošarjev al pa džankijev zavarovana nekak preko socialne oz. občine...če pa ni in se poškoduje, jim pa socialna delavka uredi vse potrebno v istem al pa parih dneh...Skratka obični državljanček ima več težav pri urejanju takih zadev kot pa tisti, ki kao lenarijo in se zadevajo...Ah, to je itak tipično za nas...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Yasmina]

Če bi bilo vse fajn, ne bi jamrala. Zdaj pa pobrskajmo, ali samo jamraš ali ti je bilo (pre)dobro postlano, zdaj pa je postelja iztrošena. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Res je. Če bi bilo vse ok, ne bi jamrala. In to jamranje mi gre najbolj na živce. In prav paše mi ko me polivate z mrzlim tušem. Saj v bistvu vse že vem. A če sem polita x krat več, bo mogoče pomagalo.

 

Danes je nov dan. Niti ni toliko važno kako je postla iztrošena. Navzdol vodi pot samo k večnemu počitku. Jaz pa ne bom nikoli priznala, da ne zmorem. Zmorem!

 

Danes je nov dan. Čakajo me obetajoči poslovni pogovori. Jupi! Čeprav me je malo strah in se malo nelagodno počutim. Ampak to moram dati skozi. Moram!

[Yasmina]

Preden odgovorim na Seciratorjeve iskrene in verjamem da dobronamerne zbodljaje, nadaljujem zgodobo.

 

 

 

YASMINA (med dvajsetim in tridesetim)

 

 

 

Potem so mi duhovi namignili kdo bo moj fant. Dobesedno. Seveda sem šla poiskat to skrivnostno bitje in ga tako dolgo fascinirala, da me je vzel za punco. Pa se je začel. Pornič za Jankota. Eh, saj ni bilo nič takega. Prvi sex pač, izguba nedolžnosti, pa še 2x sex, pa sem bila noseča. Ta moj me je znal spraviti v jok. Včasih je bil tako krut, včasih pa pravi cuker. Na splošno sva pa bila kot dva frenda. Pri njegovih sva si pričela spletati gnezdo. Tako skromno. Si poiskala delo. Zapustila študentsko sobico. Vpisala vzporedno študij blizu doma.

 

 

 

Novice so bili bližnji veseli, le očetu se je zdelo, da je premlad za starega očeta. Potem pa je vnukinja kljub vsemu postala njegovo najljubše bitje. David se je pričel spreminjat. Bil več v gostilni kot doma, včasih me je čisto tako iz ljubega miru klofnil. Njegova mati je izjavila nekaj o tem kako je sosed rekel, da je otrok neznanega izvora. Tako pogosto govorijo prevarani, ne? Par stavkov dvoma je izrekel tudi David. Dovolj. Prizadelo me je.

 

 

 

Takrat se je pričela dobesedna priklenjenost na hčero. Vedno z njo. Sama na izpite in delo. Drugače z njo. Sama za vse. David mi je pomagal vsega skupaj kakšno uro. Na leto, mislim. Ne, na dan. Sama nikamor. Tašča je odgnala tudi vse prijatelje, češ da se ne spodobijo moški obiski ko sina ni doma. Pa je bil samo en skupni prijatelj ki je šel mimo in prišel na kavo. Narobe. Narobe je bilo tudi ko sem enkrat samkrat šla s kolegico na pir v bližnjo gostilno. Narobe tudi ko sem šla na obletnico mature. Me ni pustil. Pa sem z ipike vseeno šla in bila deležna klofute. Ko sem se potožila mami, da preveč hodi po gostilnah je rekla da je to ok, saj moški pač hodijo po gostilnah…. Ja, ona je bila tako vzgojena in tega navajena. Tako kot stara mama.

 

 

 

Kmalu sem imela vsega dovolj. A kam bi šla? Domov nisem želela, ker nisem želela priznati, da ne zmorem. Razmišljala sem o tem, da se s hčerko odselim spet k stari mami. Tam me je še čakala moja soba iz otroških let.

 

 

 

Potem pa sem nekega lepega sončnega dne, ko sem ravno prišla s sprehoda, zagledala svojega, pa teto in strica. Nenavadno. Sredi belega dneva. Obisk? Ne. Žalostno novico so prinesli. Prometna nesreča. Mrtva! Oba. Ne verjamem. Nisem verjela in še vedno ne verjamem. Zakaj prav jaz? Zakaj prav meni? Ni fer!!! In moja mala sestrica. Združeni v bolečini. Nikoli nisva priznali, da ju ni več. Še vedno sta bila prisotna. Najina mama naredi tako….. Vedno kot da se ni nič zgodilo.

 

 

 

Prevzela sem očetovo firmo, ker se mi je zdelo pomembno da ohranim njegovo ime. O gradbeništvu pa nisem imela pojma. O poslih tudi ne.

 

 

 

Nekako smo preživeli. Sama tako da sem stala sestrici ob strani in skrbela za hčero. V naši domači hiši. Sicer skupaj z dragim, a sama za vse. Ma, saj ni bil več dragi. Vsega se je nabralo toliko, da mi je vsak dan šel bolj na živce. In velika ljubezen se je spreminjala v sovraštvo. Prosila sem ga da gre. Vse skupaj je postalo neznosno. Včasih sem se tako zadrla na otroka, da sem se ustrašila samo sebe. Dovolj! Pretepal me ni več. Zbrala sem pogum in se mu postavila po robu. Čisto vseeno mi je bilo kaj se bi v tistih trenutkih dogajalo. In če bi se ponovilo bi mu zmetala stvari skozi okno. Zavedal se je, da mislim resno. Saj se je trudil, bil vedno boljši. Hkrati pa bil živčen, žrl tablete za živce in pil metadon. Bilo je prepozno. Alergijo sem dobila samo če je bil kje v moji bližini.

 

 

 

In tako sem nekega lepega dne zložila njegove stvari v avto in odpeljala na njegov dom. Nekaj dni je spal v avtu in hotel priti nazaj, pa ga nisem sprejela. Hčera me je očitajoče gledala, jaz ji pa nisem mogla razlagati podrobnosti. Rekla sem ji, da ati noče pospravljat, pa da je zato moral it. Pa je rekla, da bo ona pomagala. Pa da naj ati pride nazaj. Fuck you David! I don`t want you back!

 

 

 

Takrat se nisem spraševala če bom finančno zmogla sama. Preprosto je bilo preveč. Bo že kako sem si mislila. Čeprav je bila firma takrat blaga senca tega kar je bila včasih. David mi tako ni bil v pomoč. Ne v firmi, ne pri hiši, ne v gospodinjstvu. Je pa bil en stalen vir dohodka pri hiši. Ampak nisem se spraševala kako bom zmogla. Vedela sem, da moram zaključiti zgodbo. In zaključila sem. Trdno odločena, da bom zmogla sama.

 

 

 

Čutila sem olajšanje in da bi čisto odrezala, sem se odrekla tudi preživnini.

 

 

[Secirator]

Živjo.

 

Kupila si torej pijanca in se ga nato znebila. To je videti kar normalno. Tu ne vidim neke silne tragike. S to razliko, da kloftanje ne paše zraven, ja. Večina zdravih žensk bi se ga znebila po drugi klofuti.

To z ljubosumjem in mamico paše k pijanski folklori, marsikaj pa k materi, navezani na sinčka. Tudi to, da si mati najde nadomestek v otrocih tudi. Nezdravo za familijo, ampak še vedno ne vidim tragike. Postavlja se mi samo vprašanje, ali si pijanca vzela ali si ga naredila. To drugo je bolj pogosto kot prvo.

Se pravi, da si iz princeske postala dekla. Smrt staršev se je zgodila nekako vzporedno, če prav razumem in te vrgla v neko novo situacijo. Povročila je rešitev tvojega trenutnega stanja. Prišla si do nekega svojega stanovanja, premoženja, samostojnosti in odgovornosti za še večjo reč kot je družina. Tako si se tudi lahko znebila dedca, sicer bi ga morala verjetno še dolgo gledat.

Če je bil oče uspešen poslovnež, je vseeno ostalo dovolj za normalno nadaljevanje življenja, čeprav je šla firma navzdol. Ali pač ne?

Videti je, da si bila vržena v vodo in si se morala v trenutku naučit plavat. Vendar imam nekako obutek, da si ostala v večni puberteti in si pretolkla hude čase le do prvega otočka. Tudi zdajle imam občutek, da rešuješ trenutno stisko in le plavaš do naslednjega otočka. V tvoji zgodbi nekaj manjka.