Jasnina

[janko]

V tvoji zgodbi nekaj manjka.

 

itaq.

u bistwu sam nouga desca išče

[Iknee]

Mal je pozno in se mi že mal temni na podstrešju, pa da se bi preveč ponavljali - Butl, Vranja, Janko (sploh za korenineinkrila.com) :palec:

Sam tole bi še dodala: mislim, da tule nihče ni polival z mrzlim tušem ali sesuval tebe, ampak tvojo masko močne, uspešne, neranljive ženske, za katero skrivaš hude travme iz otroštva - tvoje ranjeno in ranljivo pravo bitje. Ko se boš hotela zares začutiti in se pomiriti in nehati nehote prenašati travme naprej na svoje otroke, boš poiskala način, kako pogledat za masko in pozdraviti tisto malo ranjeno Yasminco, ki je tako zelo pogrešala svojo mamico in očka in njuno ljubezen. Knjiga, ki je meni sesula mojo masko in mi pomagala začutiti svoje pravo bitje: Alice Miller: Drama je biti otrok. (ja, Janko, jest sm po tej knjigi tud hodila okrog ko zombi kr neki časa )

BTW - imava v marsičem podobno zgodbo (in tud zelo podobno masko ).

[janko]

Mal je pozno in se mi že mal temni na podstrešju, pa da se bi preveč ponavljali - Butl, Vranja, Janko (sploh za korenineinkrila.com) :palec:

Sam tole bi še dodala: mislim, da tule nihče ni polival z mrzlim tušem ali sesuval tebe, ampak tvojo masko močne, uspešne, neranljive ženske, za katero skrivaš hude travme iz otroštva - tvoje ranjeno in ranljivo pravo bitje. Ko se boš hotela zares začutiti in se pomiriti in nehati nehote prenašati travme naprej na svoje otroke, boš poiskala način, kako pogledat za masko in pozdraviti tisto malo ranjeno Yasminco, ki je tako zelo pogrešala svojo mamico in očka in njuno ljubezen. Knjiga, ki je meni sesula mojo masko in mi pomagala začutiti svoje pravo bitje: Alice Miller: Drama je biti otrok. (ja, Janko, jest sm po tej knjigi tud hodila okrog ko zombi kr neki časa )

BTW - imava v marsičem podobno zgodbo (in tud zelo podobno masko ).

 

ati mora it, ker ne posprawlja...

tut men je u uč skočil, ampak... najbolš, da sem kr tih.

pa pornič je bil tut zanič.

[Secirator]

Sam tole bi še dodala: mislim, da tule nihče ni polival z mrzlim tušem ali sesuval tebe, ampak tvojo masko močne, uspešne, neranljive ženske, za katero skrivaš hude travme iz otroštva - tvoje ranjeno in ranljivo pravo bitje. Ko se boš hotela zares začutiti in se pomiriti in nehati nehote prenašati travme naprej na svoje otroke...

 

Dobra ugotovitev.

Težava s takimi ljudmi je, da se morajo popolnoma sesut, da začnejo sploh razmišljat. Yasmina še ni začela razmišljat, sesula pa se še ne bo. Yasmina, premisli, so imeli tvoji starši enake vzorce ali si jih ustvarjala sama pri svoji igri?

Pornič je bil slab - ker Yasmini zdaj seks morda ne pomeni nič drugega kot orodje v svoji igri. Kaj praviš? Seks le še kot nagrada, brez seksa kot kazen...?

Imam občutek, da iščeš čarobno formulo, napitek za tri evre in petindvajset centov, ki te bo v petih minutah brez truda spremenil v zdravo osebo z močnim značajem brez problemov in travm. Draga moja, prvih pet let bo treba delat na sebi intenzivno, misli o spletanju normalnih vzorcev pa nostit v sebi do smrti.

Ampak - nadaljuj.

[Secirator]

itaq.

u bistwu sam nouga desca išče

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Ja, ampak to šele na konc pride na vrsto. Tega še ne ve verjetn.

[Yasmina]

Da me ma oče res rad, me je prepričal dogodek na morju. Spali smo v istem šotoru. Oče, mama, sestrica in jaz. Tam nekje 15 let sem imela. Še danes se spomnim kako sem začutila golazen na roki. Škorpijon. Pičil me je. Ko so me zdravniško oskrbeli smo poskušali zaspati. Zaspala je samo sestrica. Oče pa je nonstop drezal v mamo kako sem, če je vse vredu itd. Jaz sem se pa delala da spim. So bile njegove besede balzam za mojo dušo.<br style=""> <br style="">

 

Secirator tudi se zavedam, da če črtam pir in tobak, mi ostane več kot dovolj za preživetje. Tudi vem, da mi država plača vse, pa še da socialko po vrhu. Če se le spravim do socialne službe. A tja se spravljam že več kot leto. Mogoče prav za to, ker me je sram. Ker vem da mi ni potrebno in da ni fer do vseh tistih ki pridno delajo kot mravlje. Mogoče si nočem priznati, da sem res na dnu.

 

Ne, Secirator. Nisem kupila pijanca. Sploh se ne spomnim, da bi bil kadarkoli pijan. Bil je pa sezonski đanki in živčen človek. Danes ima novo punco in novega otroka. Vmes pa je bil zgubljen. Si je želel nazaj in živel prazno življenje v svojem svinjaku. Dobesedno. Zabuhel in sam. Moja alergičnost nanj je trajala kar nekaj časa. Je prišel na obisk, pa mi je blo kako uro čisto ok, potem sem pa komaj čakala da izgine. Ampak danes je ok. Kot da se je vdal in ni več podoben sam sebi. Skupaj pridejo na kakšno družinsko praznovanje in se dobro razumemo. In vedno sem trdila, da je dober človek. Samo nekaj ga je zjebalo. Vzori, verjetno. Njegov oče je bil človek s katerim sva se najbolj štekala. Bil je pa tudi pijanec na intervale. Takrat je bil res kot norc. Drugače pa je bil dober družinski človek, ki se mu je vsake toliko spipalo. Men bi se tudi. Če bi imela takšno tečno babo ob sebi.

 

Ne počutim se krivo za njegova stanja, je pa res, da mi je po mnogih letih očital zakaj nisem bila strožja z njim. Ker lahko bi bili srečna družina. Lahko bi bili.

 

Nikoli se nisem počutila princeska, dekla pa res. Deklo špilam že mnogo let. Vsem in vedno. In nisem si všeč.

 

Da je vse za nekaj dobro sem pomislila tudi ob smrti staršev. Res je. Vprašanje kaj bi bilo z mano če ne bi imela svojega doma. Ker pri Davidovih nikoli ni bil moj dom. Vedno sem se počutila prišlek. Niti kruha si nisem upala vrezati. Vzela sem tisto kar so mi dali in se poskušala zahvaliti s čiščenjem njihove bajte. Ta je bila res v razsulu. Umazana. Saj drugače ni bilo možno. Služba, kosilo in cajtunge. Pa radio in tv. Hkrati. Pa križanke.

 

Oče uspešen poslovnež? V primerjavi z mano, sigurno. V kratkem času je postavil hišo in nekako smo bili finančno v mejah normale. Mama je bila skromna. Odlična gospodinja. Odlična kuharica. Pa šivilja in štrikarica. In hiša se je bleščala. Pa imela je čas za svoje starše in vsak dan obiskovala naju. Z polnimi torbami na svojem malem vrtu vzgojenih dobrot. In vedno s čim novim za tamalo. Razkošja pa nismo poznali.

 

 

 

Res sem bila vržena v vodo. Naenkrat. A imela sem vzor. In talent za gospodinjske zadeve. Kuhati sem se naučila z lahkoto. Brez kuharske knjige. In vedela sem kako mora izgledati pospravljena bajta. In tudi jaz sem štrikala in kvačkala in šivala. Želela sem biti kot mama. A želela sem biti tudi kot oče. In vsega skupaj sama nisem zmogla. In že zaradi tega se nisem imela rada. Rada bi bila najboljša. Kot onadva. Samo v eni sami osebi.

 

 

 

Da, rešujem trenutno stisko. Vem, da me samo to ne bo obdržalo nad vodo. To sem poskušala že nič kolikokrat. Pa sem vedno padla spet dol. Začeti bi morala pri temeljih. Vem. Zdaj je kot da bi barvala fasado ki že razpada. In zato sem tu med vami. Da mi pomagate spregledati in prepoznati.

 

 

 

Secirator, vem da v moji zgodbi nekaj manjka in res bi rada to poiskala.

 

 

 

Iknee, mogoče sem se narobe izrazila. Vem, da ne polivate mene. Vem, da mi skušate povedati, da nisem tako močna in ah in oh in sploh. Ampak ne znam si predstavljati da bi preživela če ne bom takšna.

 

 

 

Mogoče sem res čutila pomanjkanje ljubezni. Sploh se ne spomnim, da bi me mama vzela v naročje. No, ja. Enkrat sem ji zlezla sama. Tako za hec. Pri dvajsetih. Občutek je pa bil blazno dober. In ko je mama umrla sem mislila samo na to, da bi lahko to še vsaj enkrat ponovila.

 

 

 

Hvala. Grem v knjižnico ta teden.

 

 

[Yasmina]

Kot da se moram popolnoma sesut, ja. Kot da sama lezem v brezno in pol bom…. Ne vem, mogoče legla k počitku, ker itak je brezveze. Rada bi razmišljala in res je, da se še dolgo ne bom sesula. Ker se preprosto ne smem. In ker še čutim nekaj energije v sebi.

 

 

 

Sex….. Vedno sem sex povezovala z ljubeznijo. Ljubezen mi pomeni delati skupaj, si drug drugemu pomagati….. Tega ni bilo, posledično tudi ne sexa. Mogoče kazen. Če pa sem že pristala na moledovanje, je bila muka. In pol…. Začaran krog ja. Vem.

 

 

 

Vem da me čaka delo. Pa tudi če delam na sebi še sto let….. Samo, da bi lahko mirno zaspala. Ker zdaj niti tega ne morem in ne smem. Nočem pustiti za sabo finančne luknje, niti ne nepospravljene bajte…

 

 

 

Da iščem novega dedca…. Ne vem. Pogrešam nekoga ki bi šel z mano v štric. To kar imam zdaj(a o je že druga zgodba) ni to. Novega dedca se bojim. Ker kot ponavadi bom spet izbrala »barabo«. Pa čeprav jih je nekaj v vrsti, ki bi ravnali z mano kot z princesko. <br style=""> <br style="">

[Yasmina]

Če so imeli moji starši enake vzorce……Hm. Težko vprašanje…

 

Oče je odraščal v delavski družini. Njegov oče je bil pijanec in cestni pometač. Za vso družino nič vreden. Utopil se je in nihče ni žaloval za njim. Pokopan je nekje na samem. In samo tu pa tam mu kdo prižge kako svečko. Družinski grob pa je svetišče.

 

 

 

Drugi so pa živeli čisto povprečno življenje. Oče in njegovi so bili razvajenci. V hiši so ločeno živeli teta, mama in babica. In izbral je tisto hrano ki mu je najbolj ugajala. In babica mu je vedno grela čevlje v pečici. In mama je vedno pripravila vroč, v brisačo zavit cegl. In teta je tudi znala dajat.

 

 

 

Kmalu je postal lider. Glava družine. In to je bil do smrti. Tudi lider v kraju. Danes mi znanci pripovedujejo, da so se ga celo bali. Čeprav ni nikomur nič storil. Ampak tak vtis je dajal.

 

 

 

 

Če pomislim so imeli vsi neke travme. Teta je bila dobričina na x potenco in pijanka prav tako. Se mi zdi, da me babica nikoli ni prav marala. Spomnim se samo, da me je nekoč prav močno nahrulila, ker sem kot trileten otrok prdnila. Od takrat tega ne počnem, če pa se mi že zgodi v družbi, se grozno počutim. Pa včasih me je vzela s seboj na delo. Ona je čistila bajte, jaz pa sem se igrala. Se spomnim, da je bila na delu čisto ponižna. Nekoč sva celo spili slano kavo, ker se ni spodobilo kaj reči.

 

 

 

Če tu vidiš kako povezavo…. Jaz je ne. Razen tega da čutim, da bi naj bila lider in se hrati zavedam, da ne zmorem. Oziroma zmorem, če dvignem rit. Pa je ne. Zakaj ne, pa mi ni jasno. Še ne.

 

 

 

 

V mamini družini je bila prababica, dedejeva mama, zakon. Vse se je vrtelo okoli nje. Mlečna biga je bila takrat dobrota. Ampak samo zanjo. Joj kako sem si včasih želela tega mlečnega kruha in šalice vročega mleka…. Pa pred tv-jem je vedno sedela spredaj, ne glede na to, če smo ostali videli kaj preko.

 

 

 

Deda je bil predan komunist. Imam lepe spomine na njega. Se ga je pa tako včasih napil, da smo se vsi razbežali. Recimo crknjena domača mačka babici za osmi marec. Pa včasih kri. Tu pa tam.

 

 

 

Babica je od nekdaj trpela. Dekla v službi, dekla doma. Navajena. Vloge med ženskami in moškimi so bile jasno razdeljene. Vrhunec je bil že to, če ji je deda podal roko, da je lahko šla navkreber z polnim košom na rami.

 

 

 

Mama ji je bila podobna. Jaz jima nočem bit podobna, a čeprav razmislim, sem bolj deklasta kot obe skupaj. Razlika je v tem, da je v njunih družinah za finance in bajto skrbel mož.

 

 

[Secirator]

Ne, draga Mantis, Yasmini dobra služba ne bo pomagala. Če bo dobro zaslužila, bo enako dobro zatrajbala plačilo. Tudi, če se ne moreš premakniti in imaš kup težav s sabo, kdo pa te bo gledal takega v dobri službi?

Zaspat za vedno ne moreš. Obesijo se dedci, babe gredo pa v norišnico.

Ne rabiš se sesut, sesuta si že, samo še malo (preveč) se otepaš. To je čisto normalno - kdo pa bi kar na prvo žogo priznal vzroke svojih težav?

Ne bom se skliceval na posamezne vrstice v tvojem sporočilu. Prebral sem same čudne trditve: dober človek, ki je obenem džanki, dobri dedi in babice dobričine, ki so bili obenem pijanci... Pijanec je lahko priliznjen, dober človek pa ni, že zaradi tega ker družini zapije dobro življenje. Piješ preveč in kadiš preveč, če bi to brisala iz seznama, bi ostalo dovolj za spodobno življenje (!!!???). Saj razumem folkloro in mislenost tistega prejšnjega časa, ko je bil dedec normalen le če se je vsako soboto nasul in zvečer dobro preluftal babo, vendar te po vsem tem sprašujem:

ALI SI ALKOHOLIK? (razumem samo odgovor JA ali NE).

[Brezo]

ALI SI ALKOHOLIK? (razumem samo odgovor JA ali NE).

 

Mi je prišla na misel asociacija z dohtarji...ko doktor vpraša pacienta ali pije in ta reče da ne...v izvidu mu pa potem piše "pitje zanika"...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif Bodo moral na medicinskih fakultetah mal drugač učit...to mi zvuči mal čudno...si lahko vsak pacientek drugače tolmači...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Secirator]

Mi je prišla na misel asociacija z dohtarji...ko doktor vpraša pacienta ali pije in ta reče da ne...v izvidu mu pa potem piše "pitje zanika"...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif Bodo moral na medicinskih fakultetah mal drugač učit...to mi zvuči mal čudno...si lahko vsak pacientek drugače tolmači...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Ja, ali pa druga varianta, ko pacient reče, da spije kdaj pa kdaj kakšen pir, pa v kartoteki piše: alkoholik.

Vendar je v tem konceptu uporaba besede alkoholik popolnoma jasna brez opletanja z medicinskimi štorijami in vici iz vicoteke o dohtarjih. Pacientek pa si tako ali tako vedno tolmači, da beseda nima nobene zveze z njim. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Yasmina]

Yasmina, občudujem tvoj slog pisanja. Lepo te je brati, čeprav omenjaš tudi hude stvari.

Praviš, da te pestijo te finačne težave, na socialno pa nočeš, doštudirala pa si nekaj (nisi rekla kaj).

Kot prvo ti iz srca želim, da bi ti uspelo dobiti dobro službo, da je vsaj to rešeno. Pa dobrega zdravja!

 

Hvala mantis.

Na socialno nočem, pa mogoče celo grem. Si dopovedujem, da naši politiki in gospodarstveniki tako ali tako denar zapravijo. In delovni ljudje ne bodo prikrajšani.

 

Študirala sem, celo na dveh fakultetah hkrati, doštudirala nisem. Papirja nimam. Znam veliko. Sproti sem se kot samouk učila tisto kar sem potrebovala. In tega mi nobena fakulteta ne bi dala. Računalništvo, računovodstvo, marketing, praktično delo z stroji, poznavanje barv in materialov, delo z ljudmi in vse ostalo kar je bilo potrebno, da je firma funkcionirala. Vse v enem človeku.

 

Redne službe si ne želim. Po dvajsetih letih, ko sem bila sama sebi šef, si ne znam predstavljati kšihta od 7h do 15h. Nisem lenuh. Lahko delam tudi od 6h do 20h. Vedno sem. Le da se je v mojem delovnem času vse prepletalo. Posel, hčerini treningi, gospodinjstvo.....

Nove opcije so na obzorju in želim si, da mi rata.

 

Zdravje je ok. Verjamem, da je. Včasih me peče v želodcu od skrbi in včasih sem zjutraj mačkasta. Drugače pa zdrava kmečka hrana, semena, zelišča, čaji, domači kefir, skoraj brez mesa.....Preveč kave, alkohola in cigaret. Razgibana od fizičnega dela. Premalo športa.

[Secirator]

Mantis, zelo dobro in pozitivno razmišljanje, vendar je to razglabljanje zdrave osebnosti, namenjena človeku brez težav.

Ja, če smo odvisniki, se prej ali slej spet in spet srečujemo s praznino, kar se Yasmini tudi dogaja - prisluhni ji. Naj sama razišče, ali ji ravno neke odvisnosti, ki so morda samo posledica nekih travm, povzročajo te praznine in jo ovirajo pri pogledu v prihodnost.

Midva bi lahko predebatirala in ugotavljala, koliko odvisnosti ovirajo človeka pri normalnem življenju in koliko negativnih odvisnosti si lahko človek omisli in vseeno normalno živi, vendar naj o tem vsak ustvari svoje mnenje. Moje mnenje je velik NIČ. Jaz sem svoje odvisnosti spremenil v deloholizem, kar ni pozitivno, ni pa negativna odvisnost in s tem lahko zdaj živim. Vseeno se matram in imam izrabljena kolena, je pa moja odvisnost družbeno in osebno sprejemljiva odvisnost, ki mi v življenju celo pomaga. Maraton, pa tudi deloholizem nista edini zdravili, tako da je treba o teh metodah vedeti veliko več za kakšno konstruktivno debato, ampak to je druga zgodba.

Yasmini ne pripisujem samo slabo, rad bi ji slekel oklep samoprevar, ker bo s tem lahko našla vzroke svojih težav. Lahko bi to naredil bolj z občutkom, ampak božanje odvisnikov je izgubljanje časa.

Naj Yasmina sama pove, kaj misli o redni službi in o odvisnostih.

[Yasmina]

Ne, draga Mantis, Yasmini dobra služba ne bo pomagala. Če bo dobro zaslužila, bo enako dobro zatrajbala plačilo. Tudi, če se ne moreš premakniti in imaš kup težav s sabo, kdo pa te bo gledal takega v dobri službi?

Zatrajbala plačilo? Zakaj tako misliš? Znam kupčkat. In dajat na stran. Zapravljivec nisem. V potrošniško družbo nisem padla. In najbolje se počutim, če imam kje v kotu skrit kupček. Za hude čase. Ampak zdaj ga nimam.

 

Zaspat za vedno ne moreš. Obesijo se dedci, babe gredo pa v norišnico.

Ne rabiš se sesut, sesuta si že, samo še malo (preveč) se otepaš. To je čisto normalno - kdo pa bi kar na prvo žogo priznal vzroke svojih težav?

Jaz bi res najraje zaspala. Dobesedno. Zaspiš in se zjutraj ne zbudiš. In ti nima kdo kaj očitat. Psihiatrija mi je pa vedno bila pod nivojem.

 

Ok. Sesuta sem. Če tako praviš. Tolk sem sesuta, da priznam, da imam težave. Te težave imajo vzrok. Kakšen je vzrok mi še ni jasno. Se pa trudim. Iščem.

 

Ne bom se skliceval na posamezne vrstice v tvojem sporočilu. Prebral sem same čudne trditve: dober človek, ki je obenem džanki, dobri dedi in babice dobričine, ki so bili obenem pijanci... Pijanec je lahko priliznjen, dober človek pa ni, že zaradi tega ker družini zapije dobro življenje. Piješ preveč in kadiš preveč, če bi to brisala iz seznama, bi ostalo dovolj za spodobno življenje (!!!???). Saj razumem folkloro in mislenost tistega prejšnjega časa, ko je bil dedec normalen le če se je vsako soboto nasul in zvečer dobro preluftal babo,

 

V tem abnormalnem svetu se mi zdi naša familija še dokaj normalna. Kake boljše nisem srečala.

Ali pa je vse v razsulu..........

 

vendar te po vsem tem sprašujem:

ALI SI ALKOHOLIK? (razumem samo odgovor JA ali NE).

Kako že gre v filmih?

SEM YASMINA IN SEM ALKOHOLIK.

 

Nisem si mislila, da bom morala kdaj to reči. Ampak zdaj ko sem to priznala, bi se morala počutiti bolje, ne?

Ne počutim se slabo. Dan bom preživela ob vodi, zeliščnem čaju, kavi, kefirju. Zmorem.

In trezna naredim veliko več. Zato.

[Yasmina]

Secirator, mislila sem samo na to, da bi bilo Yasmini lažje s službo, saj negotovost jutrišnjega dne še bolj ubija in v izgubljenosti in preveč časa pride vse hudo na plano.

Ne rabim službe. Rabim gotovost za jutrišnji dan. Negotovost jutrišnjega dne me tišči k tlom.

 

Ni nujno, da bi Yasmina vse zapravila. Zakaj ji pripisuješ tako slabo? Ja pa naj ima te svoje čike, pa kaj pol , če kadi.

Dolga leta sem živela tako. Tu pa tam kakšen pir, recimo dva na teden. Pa kakšen kozarček preveč nekajkrat na leto ob družinskih praznovanjih. Cigaret je bilo vedno preveč. Posel je dobro laufal. Imela sem odgovornost. Denar je bil nujno potreben, da sem lahko plačala treninge in opremo in dala kaj v pisker. Hči je zdaj odrasla. Treningov več ni. Tudi živi ne doma. In nimam več tiste nuje, da moram.

 

Ti pa daješ vtis, kot da človek ne more bit z ničemer zadovoljen in kot da je edina resnica v nas samo praznina, s katero da se slej kot prej spet soočimo...

Praznina. Razočaranost nad ljudmi. In sposobnost, da lahko pogledam skozi maske. Prešla sem fazo ko sem neiskrene(=podmukli, hinavci, bedaki) sovražila. Vsak je takšen kakršen je v danem trenutku najboljši. Kvečemu čutim usmiljenje. Samo to. Potem pa se na daleč izognem. In hvala bogu (to se samo tako reče) poznam nekaj krasnih ljudi. In lahko s kom tudi kaj rečem in imam še kakšno družbo razen črvov na vrtu in same sebe. A najraje sem sama s seboj. In z črvi.

 

Ampak če si Rugljev učenec, dvomim, da redni maratoni ubijajo praznino v nas. Menjava ene odvisnosti za drugo. Pa še kolena se obrabijo. In ponavadi pride do okvar in onemogočenega športa.

 

Več koristi naredi ena normalna več kilometrska redna hoja vsak dan, pa redno druženje s soljudmi, pa kakšno pivce za živce, to je ugodno za naše zdravje in dušo.

 

Mogoče je v resnici tud čist vseeno, s čim se kdo v premagovanju praznine in nesmisla zadeva :, cigareti,alko, intenzivni šport.

 

Vseeno zato, ker itak vse na svetu mineva, umira, tudi mi. Fajn je res, če vmes na poti kaj dobrega nardimo, ampak ne se v življenju kakorkoli pretirano izčrpavat. Razen če je za višje cilje in skupno dobrobit. Tega pa tu ne vidim.

Dokler je bilo eno pivce za živce je bilo ok. Eno obsedenost je treba zamenjati z drugo. Je nujno, da gremo iz ekstrema v ekstrem? Športni fanatik se mi zdi enako prazen kot pijanec. Pa tisti ki gleda tv limonade. Sama sem obsedena z družbeno koristnim delom. Brezplačno, za dobro naše matere Zemlje, nekaj ur na dan. To mi da potrditev. A zadovoljena nisem. Pomirjena tudi ne. Še bolj prazna, ker je prazen moj žep. In ker spotoma spoznaš da si dekla družbe.

[Yasmina]

Mantis, zelo dobro in pozitivno razmišljanje, vendar je to razglabljanje zdrave osebnosti, namenjena človeku brez težav.

Secirator ima seveda spet prav. Nisem zdrava osebnost in imam en kup težav. In naj še tako dobro vem kako naj razmišljam in kaj naj naredim, ne morem.

 

Ja, če smo odvisniki, se prej ali slej spet in spet srečujemo s praznino, kar se Yasmini tudi dogaja - prisluhni ji. Naj sama razišče, ali ji ravno neke odvisnosti, ki so morda samo posledica nekih travm, povzročajo te praznine in jo ovirajo pri pogledu v prihodnost.

Nekje v podzavesti že dolgo vem, da sem odvisna in se vedno znova in znova srečujem s praznino in padam pol še v večjo odvisnost in sem si še manj všeč. Potem pretepem samo sebe in se prisilim v akcijo in se imam fajn. In se imam rada. Potem me pa nekaj malega spet iztiri. In tako znova in znova. A vedno bolj navzdol gredo moja kroženja. O traumah iz preteklosti nisem nikoli razmišljala, niti da so moje odvisnosti posledica teh travm. O tem, da mi odvisnosti povzročajo praznine, pač. Torej se moram najprej pretolči skozi travme in se rešiti odvisnosti. In pol praznin več ne bo in bo cesta prihodnosti videti lepša?

Midva bi lahko predebatirala in ugotavljala, koliko odvisnosti ovirajo človeka pri normalnem življenju in koliko negativnih odvisnosti si lahko človek omisli in vseeno normalno živi, vendar naj o tem vsak ustvari svoje mnenje. Moje mnenje je velik NIČ. Jaz sem svoje odvisnosti spremenil v deloholizem, kar ni pozitivno, ni pa negativna odvisnost in s tem lahko zdaj živim. Vseeno se matram in imam izrabljena kolena, je pa moja odvisnost družbeno in osebno sprejemljiva odvisnost, ki mi v življenju celo pomaga. Maraton, pa tudi deloholizem nista edini zdravili, tako da je treba o teh metodah vedeti veliko več za kakšno konstruktivno debato, ampak to je druga zgodba.

Delo me je vedno osvobajalo. Bi to lahko bila moja odvisnost. Delati ni težko. To bi zmogla. Pa še žepe bi si napolnila. Tudi zmerni šport se mi zdi dobro zdravilo. Bo moje telo spet lepo oblikovano in vredno občudovanja.

Še kakšno zdravilo?

Kajenje je neumno, ker dela gubice in prazni denarnico, alkohol pa rdeč nos in popokane žilice.

Mater sem neumna!

 

Yasmini ne pripisujem samo slabo, rad bi ji slekel oklep samoprevar, ker bo s tem lahko našla vzroke svojih težav. Lahko bi to naredil bolj z občutkom, ampak božanje odvisnikov je izgubljanje časa.

Nimam občutka, da bi Secirator samo slabo mislil o meni. In rabim trdo roko. Božanje ni pomagalo. Čeprav tudi to rabim. Zato hvala vsem, kakršnikoli je že vaš pristop. Je vsak dobrodošel.

[Brezo]

Še ena, ki pravi "Arbeit mach frei"...in to taka ki je strastna kadilka in še alkoholik...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif...jaz sem s tistimi občasnimi perčki samo alkoholik...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Kaj pa kakšno delo na črno (gospodinjska posla, nega, likanje...) http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Družbeno koristna dela ni slabo, vedno pride tudi kakšna mana iz nebes, če je motiv dober...Povedano drugače, če to ni samo beg pred drugimi problemi, ampak je nekak iz srca...Je pa Mantis dobro povedala najprej je treba poskrbet nekak za sebe, šele potem za druge...

 

Ponavadi se s pomočjo meditacije glih gre v takem vrstnem redu...najprej se poskrbi za svoje fizično in duševno stanje, šele potem se lahko pomaga drugim, drugače je vse samo slepilo in iluzija...bolj ko ima človeček pošlihtan pri sebi, več lahko da in stori drugim...altruizem namreč narašča šele z odpiranjem srca...srce se pa ponavadi začne odpirat šele ko prihaja človeček v stik s svojim višjim Jazom, obenem pa tudi razrešuje svoje probleme dokler jih enostavno ni več...obstaja pa tudi meditacija na praznino...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

 

 

[Yasmina]

Kajenje in kozarčki ob praznikih se meni ne zdijo tako problematični, no mačkastost pa ni zdrava, tega se ogibat.

To je bilo včasih. Kozarčki ob praznikih. Brez praznikov na pivo niti pomislila nisem. Kadila pa kot turk. Vedno.

Dandanašnji se mi alkohol prileže in se moram ornung potrudit, da se ga ne dotaknem. In iz trgovine ne grem brez vsaj enega pira.

 

Žal mi je, da te družbeno koristno delo ne zadovoljuje in se na koncu vendarle počutiš kot dekla... Ampak nič čudnega, evo tukaj imaš spoznanje o sebi : najprej moramo poskrbeti zase, potem šele lahko za druge. Probaj vrstni red menjat, če gre in če najdeš moč za vse druge, jo skušaj še zase. Bi pa za to menjavo rabla pozitivnejše mnenje o sebi. Zavedat se svoj vrednosti!

Se zavedam, ampak tolk sem not padla v to družbeno delo da me množica zahteva vedno več. In če rečem, zdaj pa vas mam dost in se umaknem, me peče vest. Ker sem jih kao pustila na cedilu. In se zavedam, da že ves čas sama sebe puščam ob strani. Ni časa. Ni energije. In z problemi drugih se je lažje ukvarjat. Zato me pa skoz najde kak nov pacient in mi naloži nove travme. Hm. Res sem rojena za socialnega delavca. Ja, ok. Saj to je lep poklic. Če bi kaj v žep padlo, bi blo pa sploh vrhunsko.

 

Iz vsega zapisanega se zdi, kot da ti je v življenju vse še kar šlo, dokler si morala skrbeti za druge, ki so bili odvisni od sebe, za hčer, izkazala si se, celo deloholična si bila, s pretiravanjem pri delu, kot opisuješ. (delat 12 ur itd))

 

Zdaj pa, ko so otroci šli in bi morala samo zase skrbet, pa kot da ni vredno. In nimaš moči. Morda si pregorela skozi življenje, skozi delo za druge, pa se tako nizko ceniš. Pa kaj bom jaz pametovala, sam razmišljam, oprosti.

Res je. Vse mi je nekako šlo. Na vseh področjih. Že takrat ko še nisem imela hčere. Kar dovolj brihtna, da se ni bilo treba s šolo mučit, med nadarjenimi za glasbo, umetnost in šport, predsednica razreda, od fantov oblegana, pri sošolcih priljubljena. Tudi v poslu sem z nekaj urami dela na teden zbrala denar, ki sva ga potrebovali. Delati ni bilo nikoli ne vem kak problem, je pa res, da sem velikokrat delala napačne ali nepotrebne stvari. Obveznosti sem pogosto odlagala na stran. Ne, nisem pregorela.

 

Samo to še povem. Imam občutek, od kod ta tvoj trud. Ker so zate slabo skrbeli oz. te začasno nekoč zapustili, ko si ti druge potrebovala. Poleg tega pa so od tebe kot od otroka zelo veliko zahtevali, imam občutek, da si morala veliko delati in se razdajati za druge že takrat, namesto da bi se tebi dajalo.

Ne, nič niso zahtevali od mene. Samo odličen izkaz. No ja, če je bila kaka štirica v izkazu ni bilo več čist ok, a sprejemljivo. In to se je dalo doseči brez učenja. Nikakršnega dela mi niso naložili. Moje delo je bilo učenje. Kao. Med počitnicami sem pa morala posteljo poslati in posodo umiti. Pol sem bla pa fraj. Do teme. Tema je bila namreč vedno moja policijska ura. Pa za osmi marec in mamin rojstni dan sem pomila posodo. Da bi ji polepšala dan. In kupila bombonjero, ki sva jo z sestrico potem tako sami požrli.

Hm. Mogoče je to, da mi nič ni bilo treba, da je šlo vse zlahka, moja težava. Nedisciplina me je pogosto speljala v težave.

 

Ti pa si ta svoj manko vse življenje očitno nekako zapolnjevala še dalje z razdajanjem in skrbjo za vse druge okrog sebe, kot da bi se se takrat (tudi zaradi zapustitve staršev) naučila boleče NERESNICE, da si ti "manj pomembna". Zato pa, ko gre govora in aktivnostih v zvezi z dobrim zate osebno (naj je polnejši žep ali pa kaj drugega), naletiš na občutek praznine ali nepomembnosti. In nimaš več moči zase. Reši se že enkrat tega privzgojenega občutka manjvrednosti! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Kako naj povem. Fajn se je dodobra zavesti tega, da si pomembna, se ceniš in si vredna ter upravičena do vsega dobrega v življenju tako kot vsi drugi ljudje ! (ne samo nekaj posebnega, to si itak, vsak od nas)in da imaš lahko moč TUDI ZASE, ne le za vse drugo. In da si delaš samo dobro!

 

Pa čeprav je v tebi privzgojen zapis, da nisi nikol dovolj dobra (veš, da to ne drži )

Hm. Fora je v tem, da sem se vedno počutila pomembno in mi je nekaj manjkalo če drugi niso videli tega. In sem se pol spraševala kaj je z njimi narobe, ne z mano. Pogosto se zdim sama sebi zelo dobra in v šoli sem bila navajena da sem dobila petico če sem vložila svoj trud. Moti me da pogosto ostanem praznih rok, čeprav se trudim.

V bistvu sem ena razvajena, nedisciplinirana deklina, ja.

 

Mantis, hvala za tvoje besede. Mi odpiraš neke nove smernice o katerih lahko razmišljam

[Yasmina]

Kaj pa kakšno delo na črno (gospodinjska posla, nega, likanje...)

Uf, samo tega ne. To je meni nujno zlo, kaj šele da bi to delala za druge. Sposobna sem več. Če le dvignem svojo rit. Če bi šlo samo za pomanjkanje denarja in alkohola, se zlahka odpovem. Priznam, s cigareti bo težje, ker kadim že od svojega 15.tega leta. Intenzivno pa pijem pet let. Rada bi se dokopala odgovora na to, zakaj to sploh počnem.

 

Družbeno koristna dela ni slabo, vedno pride tudi kakšna mana iz nebes, če je motiv dober...Povedano drugače, če to ni samo beg pred drugimi problemi, ampak je nekak iz srca...Je pa Mantis dobro povedala najprej je treba poskrbet nekak za sebe, šele potem za druge...

Družbeno koristno delo je iz srca. Niti ni samo za druge. Je tudi zame. Ker se ob problemih onesnaženosti, prednosti zdrave prehrane, lastne pridelave itd. tudi sama veliko naučim. Se pa strinjam najprej moram dat sebe v vrstni red.

 

Ponavadi se s pomočjo meditacije glih gre v takem vrstnem redu...najprej se poskrbi za svoje fizično in duševno stanje, šele potem se lahko pomaga drugim, drugače je vse samo slepilo in iluzija...bolj ko ima človeček pošlihtan pri sebi, več lahko da in stori drugim...altruizem namreč narašča šele z odpiranjem srca...srce se pa ponavadi začne odpirat šele ko prihaja človeček v stik s svojim višjim Jazom, obenem pa tudi razrešuje svoje probleme dokler jih enostavno ni več...obstaja pa tudi meditacija na praznino...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

Meditirala sem, po čakrah, od spodaj navzgor in res so se mi odpirala nova obzorja. Pred časom. A pol me je nekaj zdrmalo, pa sem prenehala. A lahko spet pričnem, kajne?

 

Hvala, Brezo!

[Secirator]

Ne, nisem pregorela...

...Hm. Mogoče je to, da mi nič ni bilo treba, da je šlo vse zlahka, moja težava. Nedisciplina me je pogosto speljala v težave.

...V bistvu sem ena razvajena, nedisciplinirana deklina, ja...

 

Huuuuuuuuuu, na, pa si sama povedala, preden sem zavrtal v tole. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Ja. Počasi boš razpletla in zložila svojo zgodbo. Mi bomo pa pametovali. Iskali vzroke v odnosih s starši, meditirali, tolerirali, prigovarjali... Heh, zadeve so zelo enostavne, ampak moraš takole sama prit do njih. Ko boš razčistila in verjela vanje, boš tudi vedela, s čim smo te le provocirali in ne drži ali pa nima veze in kaj je res pomembno. Potenciranje dela je ponavadi znak, koliko težko je bilo to delo opravit. Garači dela niti ne omenjajo, jih pa pogosto potegne še iz večjega dreka.

Pomni, da je delo danes balast. Potrebuješ samouresničenje, ne garanje. Ampak zdaj bo čas, ko bo treba garat, ne samo fizično, ampak predvsem mentalno.

Čeprav je tole samo posledica, je treba najprej odpravit to, ker ti žre 90% energije za normalno življenje.

Pomisli, s kom živiš in ali si boš z njim lahko pomagala iz dreka. Ti bo kimal, ti bo pomagal ali te bo oviral. Vprašaj ga, kaj meni o tem in boš dobila odgovor. On tvoje probleme že pozna, ampak jih ne odpira zaradi nekih koristi. Z zapito žensko lahko živi samo pijanec ali moški, ki nima it kam drugam, ki živi z njenim denarjem, ki lahko dobro manipulira z njo in se znaša njadnjo tako ali drugače, ali pa zaradi seksa, ker jo lahko pokavsa čisto kamorkoli in kakorkoli že. Sliši se grdo, ampak tako je. Normalen moški že ne bo gledal skozi pijane babe.

Dogovori se s socialno službo za sestanek in preveri svoje možnosti. Saj ne rabiš fehtat socialne podpore, lahko pa jo vzameš. Zato mi vsi zdaj odvajamo prispevke, naj te ne bo sram vzeti, jaz bi že, če bi mi kaj dali. Rabiš svetovanje, ampak dobro svetovanje. Ne tako za tiste, ki se jim ne ljubi delat. Sicer je moje mnenje o socialnem skrbstvu zelo zelo slabo, ampak vseeno.

Ko boš šla v knjižnjico, namesto filozofije vzemi kakšno Rugljevo ali Ramovševo knjigo. Recimo Dolga pot ali Uspešna pot.

Poišči lokalno skupino za samopomoč ali zdravljenje alkoholizma, kjer boš srečala sorodne duše in našla odgovore na vsa svoja vprašanja. Nisi edina in vedi, da te ljudje vidijo tako že dolgo časa in se brez veze skrivaš. Vedi tudi to, da bi bili tvoji bližnji (hčerka, sestra, tete etc) veseli spremembe. Vedi tudi to, da boš z zdravljenjem pridobila na spoštovanju okolice in tudi same do sebe. Patrner te bo verjetno oviral, ker bo izgubil nek status. Ko boš zrela, se boš o tem odkrito pogovorila s sestro in hčerko in to naj bo kmalu.

Razmišljaj o odločitvi, kdaj boš definitivno dokončno, za vedno zaključila z alkoholom. Datum nam boš povedala tukaj in svojim domačim, kasneje pa tudi znancem. Ta korak je bistven. Ne prehitevaj, ker boš za to morda rabila pomoč in podporo koga drugega. Naredi to v krogu skupine za zdravljenje alkoholizma. Če se bo zatikalo, si zrihtaj zdravstveno zavarovanje (16 E, ne me basat, da toliko denarja nimaš če maš vsak dan za pir!) in poišči zdravniško pomoč. Če ne drugega, ti bodo pomagali pri vzporednih težavah, ki jih povzroči nevrotičnost. Mimigrede, tega se do zdaj nisem namenoma dotaknil - vsak pijanec je tudi hud nevrotik. Rugelj je imel prekleto prav - nevrotikov se ne da zdravit, pijance pa. Imaš skorajda srečo.

Pazi - korak nazaj je zelo navaren.

Našla si vrata in dva ključa. Vtakni ključ v ključavnico in vstopi, čakamo te.

[Secirator]

Zatrajbala plačilo? Zakaj tako misliš?

 

V tem abnormalnem svetu se mi zdi naša familija še dokaj normalna. Kake boljše nisem srečala.

Ali pa je vse v razsulu..........

 

Kako že gre v filmih?

SEM YASMINA IN SEM ALKOHOLIK.

 

Nisem si mislila, da bom morala kdaj to reči. Ampak zdaj ko sem to priznala, bi se morala počutiti bolje, ne?

Ne počutim se slabo. Dan bom preživela ob vodi, zeliščnem čaju, kavi, kefirju. Zmorem.

In trezna naredim veliko več. Zato.

 

Zdaj veš, zakaj bi zatrajbala plačilo?

Ja, zdi se ti normalna družina, ker si rasla v takem okolju. Otroci iz zdravih družine tega ne poznajo in ne razumejo, da je alkoholizem kar defolt.

Zdaj povej še hčeri in sestri in jima povej, da boš morda potrebovajla pomoč. Pa ne finančno ali materialno. Onidve te čakata. Hči morda še ne, ker imata na grbi še nekaj za počistit.

Nekje si se spraševala, kako si prišla do tega. Enostavno. Ker si bila v otroštvu osamljena, si se naučila živet tako. Bila si bistra in samostojna, ker osamljeni otroci razvijejo posebno inteligenco. Bila si scrkljana, ker ti ni bilo treba naredit nič razen šole. Imela si vse. Bila si center sveta. Nato si padla v drek in ker si bila vseeno vzgojena kot odgovorna oseba, si skušala zadeve odgovorno poštimat. Vseeno je bil to prevelik napor zate, matrala si se in ko si okusila omamo, je šlo lažje. Zdaj brez tega ne moreš živet.

Je blo to tko težko? http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Še nekaj - ne zmoreš. Kakšen dan morda, ko pa bo prišel kakšen stres ali obremenitev, boš najprej poiskala flašo. Proces je dolg.

[Brezo]

Ruglja bi jaz jemal z zadržkom...edino tist z gibanjem ipd. se 100% strinjam z njim...Ma za njega pravijo, da je sam imel probleme pa je druge učil...who cares...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Človeček ponavadi začne kaditi al pa piti iz različnih vzrokov...odraščanje, probavanje novih stvari...bla...bla...bla...če pa postane kronično je pa največkrat vzrok notranja stiska, beg v omamo, nezmožnost soočanja s problemi, depresija, manjvrednostni kompleks itd.

 

Če hoče človeček nehat s škodljivimi razvadami mora najprej imeti VOLJO da nekaj spremeni v svojem življenju, nato pa še znanje in moč da se premakne iz neke točke kjer stagnira. In temu služijo v terapevtskih programih podporne skupine. V skupini je pač neke stvari lažje začet in narest kot če posameznik to sam izvaja. Če pa ima voljo, vztrajnost in še druge določene lastnosti pa lahko naredi to tudi sam, ampak takih ljudi je malo...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Za meditacijo ni nikoli prepozno...je pa meditacija na čakre za moje pojme bolj za začetnike, počasna in z določenimi cakami...zlasti je treba biti previden pri pozornosti na čakre pod trebušno prepono...Za moje pojme obstaja primerna pozornost samo na 4. (srčna) čakro in 6. (ajna)...na te dve čakri se večinoma koncentrirajo tudi napredni jogiji, tantriki ipd. človečki...na kratko povedano te dve čakri sta medsebojno povezani in v bistvu kontrolirata in usmerjata vse ostale...

Odnosi z ljudmi in čustvovanje je povezano s 3. čakro in če se človeček koncentrira na nižje čakre in mu pride kaj hudega iz podzavesti na površje je v večini primerov mrzel...da lahko prenese določene travme al pa kakšne druge zadeve se mora naučit delovat iz čaker nad prepono...in dosti ljudi ki začnejo s takimi in podobnimi meditacijami se ustraši določenih zadevic ko pridejo na površje...če ni pozornost pravilno usmerjena znajo bit težave, od vsakega posameznika in njegovega karakterja je pa odvisno kako se bo s tem spopadel...

 

Poznam ljudi, ki so bili kadilci in alkoholiki in ko jim je enkrat kar nenadoma naredilo "klik" v glavi so se lahko takoj odpovedal tem razvadam...Ma ajde nekateri niso več poskusil, drugi so si pa občasno (parkrat na leto) še zmeraj privoščil kakšno tako razvadico...Point je v tem da niso bili odvisni od tega...Pojem meditacija pa obsega veliko stvari in lahko pomaga pri temu "kliku" na hiter al pa počasen način, odvisno od sposobnosti posameznika...odvisno tudi kakšno metodo bo uporabil- easy al pa full hudo in učinkovito...za vsakega posameznika pač obstaja neka tehnika oz. način, ki mu je bližji in ljubši...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

[Secirator]

Če hoče človeček nehat s škodljivimi razvadami mora najprej imeti VOLJO da nekaj spremeni v svojem življenju...

 

Zelo dobro razmišljaš, le tule je napakica. Zdravi ljudje imajo voljo, ljudje v stiski pa NIMAJO VOLJE za spremembe, ker so obupani, zgubljajo energijo za obrambo in imajo uničeno čustvovanje. Zato jim meditacija koristi šele kasneje pri čiščenju svinjarije. V bistvene spremembe jih prisili partner, zdravje, služba, le zelo zelo zelo redki se lotijo težav sami. Kljub temu še vedno potrebujejo nekoga, ki ga vleče. V procesu zdravljenja pride najprej na vrsto telesna aktivnost, pisanje, branje, terapevtske debate, ko pa se odpravijo nevrotične motnje, pa šele meditacija.

[Brezo]

Zelo dobro razmišljaš, le tule je napakica. Zdravi ljudje imajo voljo, ljudje v stiski pa NIMAJO VOLJE za spremembe, ker so obupani, zgubljajo energijo za obrambo in imajo uničeno čustvovanje. Zato jim meditacija koristi šele kasneje pri čiščenju svinjarije. V bistvene spremembe jih prisili partner, zdravje, služba, le zelo zelo zelo redki se lotijo težav sami. Kljub temu še vedno potrebujejo nekoga, ki ga vleče. V procesu zdravljenja pride najprej na vrsto telesna aktivnost, pisanje, branje, terapevtske debate, ko pa se odpravijo nevrotične motnje, pa šele meditacija.

 

Hm...stvari so ponavadi mal bolj zakomplicirane če se gre v detajle...mi pa zadnji stavek že mal liči na Rugljeve radikalne izjave s katerimi je včasih sprovociral javnost...Kdo je pa rekel da gre za nevrotične motnje http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Te so lahko samo posledica, kaj so pa vzroki...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif skratka odvisno ali je oseba ekstravertirana ali introvertirana...zlasti pri tadrugih telesna aktivnost sploh ni nujni pogoj...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Kdo pa je danes zdrav...po medicinskih standardih skoraj noben, vsak ima kakšno težavico...lahko bi rekel da je večina ljudi kao v mejah normale...Ljudje v stiski imajo željo po spremembi, včasih pa nimajo dost volje in moči, da bi naredili odločilen korak...Ampak najprej se gre po majhnih korakih, ko se pa zbere dovolj moči se pa naredi korenito spremembo...Da pa se lotijo v tej smeri jih mora pa okolica, bolezen al pa kaj drugega včasih dobesedno prisilit da se mal zmigajo...lahko pa na različne načine dobijo tudi brco v rit, da se mal zmigajo...

 

In ker na splošno obstajata dve vrsti ljudi nekateri potrebujejo zunanjo pomoč kao v obliki terapevtskih druženj, pogovora...drugi pa teh zadevic ne rabijo in se naslanjajo na druge stvari...ampak večina nas je itak malo mešana in rabimo iz obeh strani nekaj...Pomoč ni nujno da pride samo od zunaj, lahko je tudi od znotraj- v sanjah, kakšen preblisk, vizija...

 

In kot sem rekel najprej je treba razumet kaj beseda meditacija sploh pomeni...obstaja na tisoče vrst meditacij...za zunanje in notranje usmerjene osebe...za vsakega nekaj...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

Poznam kar nekaj primerov, ki so razčistil svoje probleme na čist kontra način kot je govoril Rugelj...brez telovadbe, brez terapevtov, brez skupinic...poznam pa jih tudi nekaj, ki so šli samo parkrat kao bioterapevtu na pogovor, seanso in parkrat na nek druženje in konec. V enem, dveh mesecih so bili že sposobni sami funkcionirat...edino branje dobre literature se mi zdi full priporočljiv, še bolj pa izvajanje nekaterih zadevc tudi v praksi...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

[FixMinze]

Hello Yasmina

 

Kolikor sem prebiral to temo in se mi dozdeva, da življenje zate počasi izgublja smisel vendar še obstaja, iščeš pa ga s pomočjo pijače ?