Jasnina

[Yasmina]

Veš, je takoooo dolgo od tistih časov, da sem že pozabil nanje in se mi zdi, da zdaj živim še kar normalno življenje. Je pa netoleranca do alkohola in tobaka ostala v meni in bo tam do smrti. Tako bom popolnoma toleranten, če spiješ pivo zaradi žeje, če pa prideš na obisk in imaš litrco v avtu za vsak slučaj, pa ne več.

Če me slučajno kdaj povabiš na obisk, obljubim, da ne bom imela literce v avtu....hihihihihi

[Secirator]

Daj povej, zakwa?

 

Nak! Kdaj drugič. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Yasmina]

Iz tvojih besed neprestano veje ravno to, da si nekaj boljšega. Morda bi bilo bolje, da bi ta svoj jaz očistila te navlake, ker bi se lažje spustila med nas običajne ljudi.

Kdo pa ti je rekel, da moraš svoj jaz izražat na ta način? Imam občutek, da si se res odmaknila od svojega bistva, vendar imaš malo čudne predstave o tem svojem bistvu.

Kaj ša če je ravno nasprotno, da se tisti, ki te spregleda, raje umakne?

Pa nisem nič boljša. Drugačna od množice. Nisem rekla, da drugačna od tebe. Pač ne funcioniram tako da tulim kot vsi ostali. ne znam razložit.

Zakaj bi se pa tisti ki me spregleda umaknil? Saj ne grizem. A misliš, da zato ker imam probleme? No ja, če išče idealno žensko zna to že bit problem. Ampak, kot da mi je tega mar? Se mi ne da nobenega fascinirat. Bom kar sebe.

[Yasmina]

Nima pomena, sebi si že večkrat marsikaj obljubila. Obljubi nam - držali te bomo za besedo.

A da bi vam obljubila? A ima to kak smisel? Saj me ne morete pocukati za rokav, v oči vam pa tudi ne rabim pogledat, ne? A ni to največ, če se zaobljubiš sebi? In tega si še nisem obljubila. Obljubim sebi.

[Secirator]

Zakaj skrbim za druge? Daj namigni mi vsaj v ktero smer naj kopljem, please....

So mi napovedovali, da je moj poklic socialni delavec in res včasih tako čutim. Mi ljudje kar zaupajo težave, tudi če me vidijo prvič. Stranke npr. Zakaj, pa ne vem. Mogoče je to moje poslanstvo?

 

Nak.

 

En del je biološka naravnanost ženske, tudi če se otepaš.

Drugi je povezan z začetkom zgodbe, kamor se morda še vrneva. Kupuješ in plačuješ. Pusti jih pri miru, nihče tega ne potebuje. Vzamejo pa, če se že siliš. Saj ti to rabiš, ne oni. Daj, kolikor zmoreš, ne pa da nagraniš svojo odvisnost. Če ti zaupajo, je to del tvoje igre. Saj sama tudi padeš na to finto...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Yasmina]

Nak.

 

En del je biološka naravnanost ženske, tudi če se otepaš.

Drugi je povezan z začetkom zgodbe, kamor se morda še vrneva. Kupuješ in plačuješ. Pusti jih pri miru, nihče tega ne potebuje. Vzamejo pa, če se že siliš. Saj ti to rabiš, ne oni. Daj, kolikor zmoreš, ne pa da nagraniš svojo odvisnost. Če ti zaupajo, je to del tvoje igre. Saj sama tudi padeš na to finto...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Ja,ja. Saj zdaj mi je približno jasno. Se mi zdi. Nimam se rada. Potem pa delam za druge, da sem deležna nekaj ljubezni. In moj ego se za kratek čas nasiti. Ampak potem je spet lačen. In se spet nimam rada. Še huje je ko vidim, da mi pol hočejo požreti roko, jaz sem jim pa samo prst nastavila. Pa mi vsega tega res ni treba.

Hm. Nujno grem po brestove kapljice.

[Secirator]

Pa nisem nič boljša. Drugačna od množice. Nisem rekla, da drugačna od tebe. Pač ne funcioniram tako da tulim kot vsi ostali. ne znam razložit.

Zakaj bi se pa tisti ki me spregleda umaknil? Saj ne grizem. A misliš, da zato ker imam probleme? No ja, če išče idealno žensko zna to že bit problem. Ampak, kot da mi je tega mar? Se mi ne da nobenega fascinirat. Bom kar sebe.

Vežda ne znaš razložit, ker MISLIŠ da si nekaj posebnega. Ampak v vsej tvoji zgodbi nisem našel niti ene reči, ki bi se lahko naredila nekaj posebnega. Si verjetno čisto vredu baba, ki je imela zaradi raznih reči tako in tako življenje, imela otroka, desca, bajto, vrt in solato na njem... Poznam kupico bistrih bab, uspešnih, takih ki imajo dobre ali slabe desce, ki se ukvarjajo s sto in eno rečjo, pa zapite, no res takih ki bi bankrotirale, res ne poznam mnogo, ker ženska že po biološki funkciji najprej poskrbi za otroke, ja. Le eni dve kockarci, ampak ti dve sta bili res nekaj posebnega ker sta otrokom zatrajbali stanovnaje in premoženje, morda ti dve, no... ampak res, kaj pa bi bilo tako posebnega - razen lastne osebnosti, na katero si mal pozabila tačas ko si se ukvarjala z oklepom?

Ja, normalni desci res proč od problematičnih bab bežijo. Pol pa samo kilavi ostanejo in se pasejo okoli, da kak dinar ali pir zastonj pade. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

V prvem in drugem odstavku si se spet skregala sama s sabo. To pa res ne gre počet!http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Yasmina]

Vežda ne znaš razložit, ker MISLIŠ da si nekaj posebnega. Ampak v vsej tvoji zgodbi nisem našel niti ene reči, ki bi se lahko naredila nekaj posebnega. Si verjetno čisto vredu baba, ki je imela zaradi raznih reči tako in tako življenje, imela otroka, desca, bajto, vrt in solato na njem... Poznam kupico bistrih bab, uspešnih, takih ki imajo dobre ali slabe desce, ki se ukvarjajo s sto in eno rečjo, pa zapite, no res takih ki bi bankrotirale, res ne poznam mnogo, ker ženska že po biološki funkciji najprej poskrbi za otroke, ja. Le eni dve kockarci, ampak ti dve sta bili res nekaj posebnega ker sta otrokom zatrajbali stanovnaje in premoženje, morda ti dve, no... ampak res, kaj pa bi bilo tako posebnega - razen lastne osebnosti, na katero si mal pozabila tačas ko si se ukvarjala z oklepom?

Ja, normalni desci res proč od problematičnih bab bežijo. Pol pa samo kilavi ostanejo in se pasejo okoli, da kak dinar ali pir zastonj pade. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

V prvem in drugem odstavku si se spet skregala sama s sabo. To pa res ne gre počet!http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Pa daj povej mi od kod ti izvira da trdim da sem nekaj boljšega? Sem taka pač kot sem. Očitno me še vedno šteješ med zapite, bankrotirane. Zagotavljam ti, da sem najprej pomislila na tamalo ko sem zašla v težave in uredila tako, da ni nič prikrajšana. Pa kaj, a sem edina ki sem bankrotirala? A me je treba zato kar ubit? Popravit za nazaj itak da ne morem.

Okolje je štelo moje dejanje ko sem kot mlada, nekaj čez dvajset stara prevzela firmo, se naučila posla, skrbela za hišo, kar za pogumno. Nikoli nisem gledala nase. Nikoli zase nič vzela. Vse ostalo mi je bilo pomembneje. Zdaj se pa ob tvojih besedah počutim kot en zmazek, hkrati pa se moram met rada. Baje. Kako naj se vzljubim?

In na razpolago so mi samo pomijeki, pa še ti so v bližini samo zato da me izkoristijo.

Čista žalost.

I feel blue.

eh, grem kar spat.

yasmina

[Secirator]

Ja,ja. Saj zdaj mi je približno jasno. Se mi zdi. Nimam se rada. Potem pa delam za druge, da sem deležna nekaj ljubezni. In moj ego se za kratek čas nasiti. Ampak potem je spet lačen. In se spet nimam rada. Še huje je ko vidim, da mi pol hočejo požreti roko, jaz sem jim pa samo prst nastavila. Pa mi vsega tega res ni treba.

Hm. Nujno grem po brestove kapljice.

 

Potem počasi prideva nazaj na začetek zgodbe, kjer se je mala deklica naučila igrice, pri kateri je namesto pravih prijateljev ustvarjala jemalce darov. Tako je obvladovala svojo okolico, in rastla, rastla, rastla...

Eh, bom kar nehal nakladat, bi še, pa se boš spet spuntala. Greva po malem.

Lej, tudi jest sem tak. Moj primer ni enak kot tvoj, potreboval pa je enake ukrepe. Še vedno rabim potrditev, ampak v glavnem samopotrditev. Drugi mi tega do zdaj niso mogli dat in tud če me kdo hvali, mi paše, ampak mu enostavno ne verjamem. Tudi jaz sem odvisnik od uspeha, ampak za to, da ga dosegam, sem moral počistiti precej podobne navlake, kot se je vztrajno držiš ti. Če sem nekaj naredil, ustvaril, napisal, morda tudi pomagal, se počutim izpolnjenega in to je to. Kaj ti čem nakladat. A se da videt svoj uspeh iz svoje perspektive? Da, če si realen, če pa imaš lažno predstavo o sebi in visoko leteče cilje, pa ostaneš neizpolnjen, ker rezultata ne zmoreš doseči. Lahko si vsak dan zjutraj rečeš: to moram in to moram, pa je zvečer dan še vedno enak jutru.

Nisem vsemogočen in moje življenje ne bo večno, zato vsega ne bom mogel naredit, kar sem si zamislil. Morda je zato zdaj bolje, da neham zreti čez ograjo in pogledam na svoje dvorišče, kako dobro ženo imam, kako se mi po dvorišču sprehajajo sinovi in vnuki in kako me bolijo kolena.

Jebeš druge. Mir. Mir v sebi.

In niti ne vem, kdaj in kako mi je to uspelo. Meditacija brez meditiranja? Neki zdravilec mi je povedal, da je to to. Čas prinese svoje, telo najde mir in takrat upravljaš s svojimi mislimi in dejanji samostojno brez podzavestnih gonil. Če pa imaš telo in misli razjebane od življenja, tega miru ne najdeš.

Če se imaš še za nekaj posebnega in na grbi kup osebnostnih težav, je edina možnost, da oklestiš vso to navlako lažnih predstav o sebi in začneš gradit novo stavbo. In ko ti uspe nekaj dobrega naredit, si v sebi zadovoljen in te ne zmoti niti to, da ti hočejo izpulit celo roko. Zato te mečem ob tla in vsakič odpade ena ploščica oklepa. In če kje falim, se ne sekiram, saj si že tako dovolj v riti. Če pa falim na celi črti, bova šla pač vsak po svoji poti naprej - v nove zmage ali zgube.

Bok.

[Brezo]

Pri eni stvari je pa Secirator zadel point...ko se boš lotila družinskih problemov in še ostalih detajlov, se boš počasi začela spreminjat po karakterju...to pa skoraj vedno vodi do zamenjave družbe oz. ljudi s katerimi se družiš. Razen, če se tudi oni ne začnejo spreminjat s tabo vred...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

V razne skupince pa tudi ni treba nujno hodit, ker obstajajo tudi drugi načini...in eden izmed njih so razni forumi in klepetalnice po netu...pri vsaki taki stvari so pa določene prednosti in slabosti...Je pa tudi pogovor s par človečki kao ob kavici in v kafiču lahko kao terapevtski pogovor...odvisno koliko so razgledani in koliko imajo znanja sogovorniki...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Tvoja pomoč drugim je pa bolj beg pred lastnimi problemi, ampak to si že ugotovila...ne veš pa da so v ozadju tudi stvari, ki daleč presegajo tvoje zdajšnje dojemanje in da se ti bo to tudi razkrilo, ko boš začela delat na sebi in razreševanju svojih problemov in odnosov...Na kratko povedano najprej mora človeček dosežt v sebi mir, ljubezen in druge pozitivne vrednote...šele nato lahko te zadeve razširi na druge in dobesedno izžareva te lastnosti...in to nekateri opazijo in se začnejo lepit kot vešče na luč...Takrat se mora pa človeček znat postavit zase in včasih tudi reči besedico NE...plus ostale stvari o katerih ne mislim nakladat...vse to je pač lepo napisan v taboljših psiho knjigicah...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

[Secirator]

Zdaj se pa ob tvojih besedah počutim kot en zmazek, hkrati pa se moram met rada. Baje. Kako naj se vzljubim?

 

Zdaj sva pristala na realna tla. Počutiš se tako kot si se prej, le da zdaj nimaš več zdravil, s katerimi si ublažila to resnico.

Čas je da se pobereš. Počasi, trezno, s knjigo v roki, z uspehi na koncu dneva. Nariši si v mislih rezultat jutrišnjega dne in ko bo večer, bom vesel s teboj. Samo tako, da delaš tisto kar misliš in sprejmeš kar delaš, ti bo pomagalo vzljubiti samo sebe. Pazi nase, pot bo dolga.

Srečno Yasmina. Jutri je nov dan, naj bo dober s tabo. Na tej strani štrika bom navijal zate.

[Yasmina]

En del je biološka naravnanost ženske, tudi če se otepaš.

Drugi je povezan z začetkom zgodbe, kamor se morda še vrneva. Kupuješ in plačuješ. Pusti jih pri miru, nihče tega ne potebuje. Vzamejo pa, če se že siliš. Saj ti to rabiš, ne oni. Daj, kolikor zmoreš, ne pa da nagraniš svojo odvisnost. Če ti zaupajo, je to del tvoje igre. Saj sama tudi padeš na to finto...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

Da imamo ženske to bolj v sebi, razumem. Da kupujem in plačujem, to tudi razumem. A to se dogaja zdaj. Če se probam spomnit kdaj se je to začelo.... Verjamem, da v otroštvu ni tako delovalo. Takrat sem darovala ker mi je bilo lepo deliti. Takrat se mi ni dalo iti trič-trača. In darovati, da bi bila priljubljena. V srednji šoli tudi ne. Pogosto sem se celo odmaknila.

Z hčerinim očetom je bila najprej čista ljubezen, brez nekih preračunavanj. In ko je ljubezen zbledela, ga nisem poskušala podkupovati.

Z gradbenikom sem šla v egoistični odnos, čimveč prejeti za trpljenje in sramoto. Ne ljubezni, te od njega niti sprejela ne bi. Samo materijo.

Mogoče se je začelo z mistikom. Dati ljubezen in pričakovati ljubezen. In poskušala biti taka, da bi on to najino vesoljno ljubezen uzrl. Saj jo je. In se pol potegnil nazaj. Meni pa ni bilo jasno kako je to mogoče.

Z "dragim" se pa grem (sem se šla) svašta. Ga kulinarično razvajam, usmerim vso pozornost na to, da mu je lepo (da pospravim kar ga moti, da se njegovi frendi dobro počutijo pri nas, da se lahko naspi in spočije....). Neke vrste podkupovanje, ja. In pričakujem plačilo. Nekaj malega za moj trud. Kaj velikega od njega tako ni zapričakovati, ker je pač tak kot je. In ker ne plača, se po eni strani še bolj potrudim, po drugi strani ga pa čisto stisnem v kot. Zdaj mi je jasno, da bi ga že zdavnaj morala spustiti iz svojih krempljev. Verjetno bi, če moja gušenja vsaj malo ne bi zalegla. Za milimeter naprej. Toliko da se nisva razšla.

Zdaj ko razmišljam se mi zdi, da se je ta moja potreba po plačilu začela z gradbenikom. Takrat sem zasovražila samo sebe. Ker sem poteptala svoje bistvo in dostojanstvo. Takrat sem sklenila, da me nikoli več nihče ne bo izkoriščal. Tudi nisem več na razpolago raznim kradljivcem mojega časa in energije. Znam reči ne.

A pri "dragem" sem.....

 

Zdaj mi je vseeno za druge. Rada bi dala sebi. In če se bom že kdaj razdajala, naj bo to kar tako. Brez nekih pričakovanj plačila.

[tantra]

Bom pizda pa ti bom skušal sesut igro, ki jo igraš,

jo nočeš videt [še] v celoti. Lahko sem pa v zmoti. -)

 

Kupuješ naklonjenost od nekdaj. ...

Cenijo te pa ne. ...

 

Odločaš sama, kdaj boš svojo igro "kupovalca" naklonjenosti nehala igrati/

jo spregledala. Zanalizirala. Se kaj naučila iz nje. ...

 

Do takrat boš služkinja [strežnica], objekt sprostitve/ sproščanja.

"Perioda" koriščenja prostega časa "dragega" and &. ...

 

Objekt navezanosti koga zaradi ugodja, ki ga nudiš s pedigrejem priklepanja nase

z nudenjem koristi ljudem, da se te držijo. ...

 

Dokler ustrezajo tvojim planom v tvoji glavi. Potem občasna zamenjava/ zamenjave ...

z nadaljevanjem igre pridobivanja naklonjenosti. ... -)

 

Ko so čustva iskrena [ko je Toplina v Srcu/ Srcih], se to čuti.

Naklonjenosti kupovati z nudenjem ugodja, komforta, ... ni potrebno. ... -)

 

! Enostavno Biti [brez planov v glavi], dopustiti, da se dogaja. Dopušča ...

Se prepustiti brez kalkulacije/ kalkulacij ni enostavno. ... -)

 

Bolje biti sam, kot pa glumiti vloge, ki niso posamezniku po meri. ...

Do tega treba priti. ... -)

 

Z napisanimi neumnostmi se zdaj ne obremenjuj. Delaj kot misliš, da je Zate ok.

Z izkušnjami se učimo. ... Se dvigujemo/ padamo, dvigujemo/ ... "Rastemo" ... -)

 

Igraj igro/ igre dalje. Dokler misliš, da ti znese/ znesejo. ...

Čas za spremembe pride z uvidom/ uvidi, ... Ščasoma, če kdaj. ...

 

Še je upanje Zate -) Sunny Day še naprej -)

 

Don't Worry Be Happy [bobby McFerrin]

 

Don't Worry Be Happy [Acapella Version]

http://www.youtube.com/watch?v=nRywLXk2X4g

[Secirator]

Tantra http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Uvid v igro pride po sesutju trdnjave lažnega ponosa. Dva stolpa še stojita.

Ko si globoko v igri, te mora zunanja sila usmerit na dobro pot, ker ne vidiš dlje od konca odra. Nisem rekel pravo, ampak dobro, tako ki nalega samo tebi.

Čas za spremembe, ja, Tantra, pride z uvidom. Res, če kdaj... Imaš srečo, Yasmina. Če boš le vztrajala...

Budnica!

 

Yasmina, povej - kdo je v tvojem življenju RES POMEMBEN?

 

Yasmina, povej mi, na kaj si v svojem življenju RESNIČNO PONOSNA!

[Secirator]

...ne veš pa da so v ozadju tudi stvari, ki daleč presegajo tvoje zdajšnje dojemanje in da se ti bo to tudi razkrilo, ko boš začela delat na sebi in razreševanju svojih problemov in odnosov...

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Pinka]

Mi ljudje kar zaupajo težave, tudi če me vidijo prvič. Stranke npr. Zakaj, pa ne vem. Mogoče je to moje poslanstvo?

 

Men tud. Se zato potem kr mal zaprem, da ne pridejo več tok do mene, ker mi je že res too much. Ne želim si več tok časa posvečat drugim in njihovim težavam. Itak k jim jih pomagam rešit, se pa potem oni odmaknejo. Mah cel roman bi lahko o tem napisala.

Verjetno pa, da je res to tvoje poslanstvo, ker zgleda znaš dobro poslušat in ljudje to začutijo. Jim pomagaš, da se po tem bolje počutijo

[Secirator]

Z "dragim" se pa grem (sem se šla) svašta. Ga kulinarično razvajam, usmerim vso pozornost na to, da mu je lepo (da pospravim kar ga moti, da se njegovi frendi dobro počutijo pri nas, da se lahko naspi in spočije....). Neke vrste podkupovanje, ja. In pričakujem plačilo. Nekaj malega za moj trud. Kaj velikega od njega tako ni zapričakovati, ker je pač tak kot je. In ker ne plača, se po eni strani še bolj potrudim, po drugi strani ga pa čisto stisnem v kot. Zdaj mi je jasno, da bi ga že zdavnaj morala spustiti iz svojih krempljev. Verjetno bi, če moja gušenja vsaj malo ne bi zalegla. Za milimeter naprej. Toliko da se nisva razšla.

...

 

Orwell, Živalska farma, oseba: kobila, sem pozabil kako ji je bilo ime. Kako že gre...?

[Secirator]

Men tud. Se zato potem kr mal zaprem, da ne pridejo več tok do mene, ker mi je že res too much. Ne želim si več tok časa posvečat drugim in njihovim težavam. Itak k jim jih pomagam rešit, se pa potem oni odmaknejo. Mah cel roman bi lahko o tem napisala.

Verjetno pa, da je res to tvoje poslanstvo, ker zgleda znaš dobro poslušat in ljudje to začutijo. Jim pomagaš, da se po tem bolje počutijo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

 

Jah, nevrotični ljudje rabijo poslušalce ali pa so samo firbčni. So žreci energije, zato proč od njih. Zbežijo pač zato, ker rešitve svojih problemov ne potrebujejo.

He, lahk pa da so tud poslušalci samo malo firbčni...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

[Yasmina]

Potem počasi prideva nazaj na začetek zgodbe, kjer se je mala deklica naučila igrice, pri kateri je namesto pravih prijateljev ustvarjala jemalce darov. Tako je obvladovala svojo okolico, in rastla, rastla, rastla...

Eh, bom kar nehal nakladat, bi še, pa se boš spet spuntala. Greva po malem.

Lej, tudi jest sem tak. Moj primer ni enak kot tvoj, potreboval pa je enake ukrepe. Še vedno rabim potrditev, ampak v glavnem samopotrditev. Drugi mi tega do zdaj niso mogli dat in tud če me kdo hvali, mi paše, ampak mu enostavno ne verjamem. Tudi jaz sem odvisnik od uspeha, ampak za to, da ga dosegam, sem moral počistiti precej podobne navlake, kot se je vztrajno držiš ti. Če sem nekaj naredil, ustvaril, napisal, morda tudi pomagal, se počutim izpolnjenega in to je to. Kaj ti čem nakladat. A se da videt svoj uspeh iz svoje perspektive? Da, če si realen, če pa imaš lažno predstavo o sebi in visoko leteče cilje, pa ostaneš neizpolnjen, ker rezultata ne zmoreš doseči. Lahko si vsak dan zjutraj rečeš: to moram in to moram, pa je zvečer dan še vedno enak jutru.

Nisem vsemogočen in moje življenje ne bo večno, zato vsega ne bom mogel naredit, kar sem si zamislil. Morda je zato zdaj bolje, da neham zreti čez ograjo in pogledam na svoje dvorišče, kako dobro ženo imam, kako se mi po dvorišču sprehajajo sinovi in vnuki in kako me bolijo kolena.

Jebeš druge. Mir. Mir v sebi.

In niti ne vem, kdaj in kako mi je to uspelo. Meditacija brez meditiranja? Neki zdravilec mi je povedal, da je to to. Čas prinese svoje, telo najde mir in takrat upravljaš s svojimi mislimi in dejanji samostojno brez podzavestnih gonil. Če pa imaš telo in misli razjebane od življenja, tega miru ne najdeš.

Če se imaš še za nekaj posebnega in na grbi kup osebnostnih težav, je edina možnost, da oklestiš vso to navlako lažnih predstav o sebi in začneš gradit novo stavbo. In ko ti uspe nekaj dobrega naredit, si v sebi zadovoljen in te ne zmoti niti to, da ti hočejo izpulit celo roko. Zato te mečem ob tla in vsakič odpade ena ploščica oklepa. In če kje falim, se ne sekiram, saj si že tako dovolj v riti. Če pa falim na celi črti, bova šla pač vsak po svoji poti naprej - v nove zmage ali zgube.

Bok.

Danes sem dopoldan preživela delovno. Posli. Za ljubi kruhek. Sprehajala sposojenega psa in se vpisala v knjižnico. Po dvajsetih letih. Da bi razumela in čistila na vlako. Priznam, da je je veliko.

In v zgodbah spoznavam sebe in mi je marsikaj jasno. A v tej zgodbi ki mi jo pišete vi tukaj in pravite da sem glavni akter, se ne vidim. Res ne. Da bi namesto pravih prijateljev ustvarjala jemalce darov. Res ne. Sploh mi takrat prijatelji niso kaj veliko pomenili. Šola in domov. Tam pa druženje s sosedi. Od sošolk, ki mi je bila bližje je bila ena ki je bila hkrati moja soseda. In imela je polno rit vsega. Njej že nisem mogla podkupiti. Niti se ne spomnim nekih drugih tesnih odnosov. Bila sem najbolj razvita v razredu in tega me je bilo včasih sram. Tudi dinderla s predpasnikom ki sem ga morala včasih obleči. Pa torbe, ki je spominjala na delovsko aktovko. Sem namreč vse uničila in sem dobila potem tako kompaktno. Joj kako me je bilo sram. Pa nevoščljivo sem pogledovala za tistimi, ki so imeli kavbojke iz Ponte Rosa. Kaki frajerji! Pomagala sem slabšim učencem pri učenju. Bila vzorna tabornica. In bila v šolskih ekipah za rokomet, košarko, namizni tenis, tek na 600m. Šele v višjih razredih osnovne šole, ki sem jih preživela na drugi šoli, smo spletali prijateljstva. Na začetku tri, pol štiri, potem se je krog razširil. Ampak v glavnem tri, ki smo bile kao "največje frajerke". Smo špricale, kadile, motale fante. Pri fantih smo bile v prednosti, ker smo bile vse tri nove in še neodkrite. Ampak res se ne spomnim, da bi bil kdo dober z mano, ker sem mu kaj dala ali bila z njim kaj posebej prijazna. Sem bila bolj direktne sorte in sem znala povedati kar mislim na glas tudi če se pol ni nihče pogovarjal z mano. Še danes mi je malo mar kaj si mislijo drugi. Ljudi sem spoznala, jih sprejemam takšne kot so in res ni moj problem, če oni mene ne sprejemajo.

Kakega dajanja je bilo v srednji šoli še manj.

Hčeri sem dajala ker je bilo to normalno.

Pri gradbincu sem bila kao v službi.

Ja. "dragemu" pa v bistvu dajem, mu nudim komfort in nekako normalno se mi zdi, da nekaj naredi. Pa saj naredi. Ni tak podn kot si mislite.In vem, da ga gušim in me to boli ker nočem nikogar gušit, še najmanj ljudi ki so mi blizu in jih imam rada.

Pa dajem družbi. Ker se mi zdi, da lahko nekaj naredim, da ne gre vse v maloro.

 

Predvsem miru bi rada. V sebi. Če se zdiscipliniram, se neham omamljat, se neham ukvarjati z drugimi in vzljubim sebe, potem je še upanje da dosežem mir v srcu.

 

Posebna sem v toliko, da življenje res ni bilo najbolj prijazno z mano ko sem brez vsakršnega znanja prevzela podjetje, hišo, gospodinjstvo, starševstvo in sestro. Saj sem zmogla sama, samo zase mi ni ostalo nič. Ja, to je moja največja specialnost.

 

Zdaj imam spet možnost da se sestavim. Podjetja več ni, hišo in gospodinstvo obvladam, tamala in sestra pa imata svoj lajf. Za ljubi kruhek pa imam ugodno ponudbo v žepu.

 

Moji cilji niso nič kaj visoko leteči. Shujšat s 66 na 60 (ker mi ni več nič prav), nehat pit in kadit, zaslužit nekaj malega za ljubi kruhek, več športat, več brat, bit več v naravi. Nekaj zase končno storit in se met rada.

[Yasmina]

Pri eni stvari je pa Secirator zadel point...ko se boš lotila družinskih problemov in še ostalih detajlov, se boš počasi začela spreminjat po karakterju...to pa skoraj vedno vodi do zamenjave družbe oz. ljudi s katerimi se družiš. Razen, če se tudi oni ne začnejo spreminjat s tabo vred...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

V razne skupince pa tudi ni treba nujno hodit, ker obstajajo tudi drugi načini...in eden izmed njih so razni forumi in klepetalnice po netu...pri vsaki taki stvari so pa določene prednosti in slabosti...Je pa tudi pogovor s par človečki kao ob kavici in v kafiču lahko kao terapevtski pogovor...odvisno koliko so razgledani in koliko imajo znanja sogovorniki...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

Tvoja pomoč drugim je pa bolj beg pred lastnimi problemi, ampak to si že ugotovila...ne veš pa da so v ozadju tudi stvari, ki daleč presegajo tvoje zdajšnje dojemanje in da se ti bo to tudi razkrilo, ko boš začela delat na sebi in razreševanju svojih problemov in odnosov...Na kratko povedano najprej mora človeček dosežt v sebi mir, ljubezen in druge pozitivne vrednote...šele nato lahko te zadeve razširi na druge in dobesedno izžareva te lastnosti...in to nekateri opazijo in se začnejo lepit kot vešče na luč...Takrat se mora pa človeček znat postavit zase in včasih tudi reči besedico NE...plus ostale stvari o katerih ne mislim nakladat...vse to je pač lepo napisan v taboljših psiho knjigicah...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

Največje breme sem si sama naložila ko sem prevzela podjetje, kljub nasprotovanju vseh sorodnikov. A meni se je zdelo, da moram nadaljevat, pa čeprav o biznisu nisem imela pojma in mi je tudi oče svetoval(ko sem se hotela zaposlit v njegovem podjetju): "Daj raje doštudiraj. Si dovolj pametna. Ta posel je trd." Jaz sem si pa mislila, da pisatelju tudi ne sežgeš knjig ko umre. Kako naj potem razprodam očetovo firmo?

In pol sem se ves čas dokazovala sorodnikom, da zmorem. Jaz zmorem vse. Tudi preživnini sem se odrekla.

Saj je bilo vse ok, dokler ni prišla tista nesrečna investicija in veza z gradbincem. Se spomnim da sem takrat rekla familija:" Pa, da mi ni nihče nikoli več rekel v smeri "Daj dedca si najdi!" In od takrat so tiho.

 

Če je kaj za popucat s familijo, bom. Svoj krog ljudi že menjujem. Se družim s krajani, čisto preprostimi ljudmi, pa s tistimi, ki so bogati po duši in imajo urejena družinska življenja in imajo zdrave odnose in zdrav način življenja. Čisto res se mi zdi, da so našli nekaj dobrega v meni in me vzeli pod svoja okrilja, čeprav so mi dali vedeti, da moram marsikaj popucati. In hvaležna sem za te nove odnose.

 

Na seanse res ne vidim smisla, da se vozim. Meni je seansa že tukaj. Marsikaj ste mi pomagali spregledat. Zdaj sem okupirana z vsem in mi zmanjkuje časa, da bi prebrala še ostale teme. Ampak našla se bom v vaših zgodbah in izluščila bistvo zase. In imam res dobro prijateljico, ki že dolgo dela na sebi. Ne polaga mi besed na jezik, ne kima, ne sodi. S svojim vzgledom mi kaže pot.

 

Thanks Brezo. Ugotovila sem kaj je moj problem. Zdaj hlastam za informacijami in prebiram in se probam imet rada. Rada bi se dokopala do tistega česar se še ne zavedam.

Odpuščam. Danes sem se zavedla, da še nisem odpustila staršem da so me zapustili (ker so umrli v prometni, ne ker so odšli v tujino). In ker sem sfurala lajf sem odlašala s pokopališčem. Kot da bi me bilo sram pred njimi. Kolikokrat sem si dejala:"Mami, kje si? Tako te rabim!" ali pa "Oče, zakaj si me pustil v poslu ki ga ne obvladam?" Včasih sem se jima pa tudi pohvalila, da sem kaj dobrega naredila. Ampak tega je že dolgo. In danes sem jima odpustila. In mi je lažje pri duši.

 

Da moram nekaj za svet naredit, čutim. Res se mi zdi poslanstvo. Ni se mi pa treba s posamezniki ukvarjat. Vem. In znam reči ne.

[Yasmina]

Zdaj sva pristala na realna tla. Počutiš se tako kot si se prej, le da zdaj nimaš več zdravil, s katerimi si ublažila to resnico.

Čas je da se pobereš. Počasi, trezno, s knjigo v roki, z uspehi na koncu dneva. Nariši si v mislih rezultat jutrišnjega dne in ko bo večer, bom vesel s teboj. Samo tako, da delaš tisto kar misliš in sprejmeš kar delaš, ti bo pomagalo vzljubiti samo sebe. Pazi nase, pot bo dolga.

Srečno Yasmina. Jutri je nov dan, naj bo dober s tabo. Na tej strani štrika bom navijal zate.

 

Thanks Secirator. Da si na oni strani štrika in navijaš zame. Takole nedisciplinirana in zgubljena kot sem, ne znam drugače kot da si vsak dan urnik pripravim za naslednji dan. Danes so bile moja naloga stranke in knjižnica. In branje. Gospodinjstvo bo počakalo. Kaj drugega tudi. Ostale sem dala na stran. Zdaj sem JAZ na vrsti!

Vem, da bo pot dolga. Mi ni mar. Samo da nekam pelje.

[Yasmina]

Bom pizda pa ti bom skušal sesut igro, ki jo igraš,

jo nočeš videt [še] v celoti. Lahko sem pa v zmoti. -)

 

Kupuješ naklonjenost od nekdaj. ...

Cenijo te pa ne. ...

 

Odločaš sama, kdaj boš svojo igro "kupovalca" naklonjenosti nehala igrati/

jo spregledala. Zanalizirala. Se kaj naučila iz nje. ...

 

Do takrat boš služkinja [strežnica], objekt sprostitve/ sproščanja.

"Perioda" koriščenja prostega časa "dragega" and &. ...

 

Objekt navezanosti koga zaradi ugodja, ki ga nudiš s pedigrejem priklepanja nase

z nudenjem koristi ljudem, da se te držijo. ...

 

Dokler ustrezajo tvojim planom v tvoji glavi. Potem občasna zamenjava/ zamenjave ...

z nadaljevanjem igre pridobivanja naklonjenosti. ... -)

 

Ko so čustva iskrena [ko je Toplina v Srcu/ Srcih], se to čuti.

Naklonjenosti kupovati z nudenjem ugodja, komforta, ... ni potrebno. ... -)

 

! Enostavno Biti [brez planov v glavi], dopustiti, da se dogaja. Dopušča ...

Se prepustiti brez kalkulacije/ kalkulacij ni enostavno. ... -)

 

Bolje biti sam, kot pa glumiti vloge, ki niso posamezniku po meri. ...

Do tega treba priti. ... -)

 

Z napisanimi neumnostmi se zdaj ne obremenjuj. Delaj kot misliš, da je Zate ok.

Z izkušnjami se učimo. ... Se dvigujemo/ padamo, dvigujemo/ ... "Rastemo" ... -)

 

Igraj igro/ igre dalje. Dokler misliš, da ti znese/ znesejo. ...

Čas za spremembe pride z uvidom/ uvidi, ... Ščasoma, če kdaj. ...

 

Še je upanje Zate -) Sunny Day še naprej -)

 

Don't Worry Be Happy [bobby McFerrin]

 

Don't Worry Be Happy [Acapella Version]

http://www.youtube.c...h?v=nRywLXk2X4g

 

Thanks Tantra. Ko sem poslušala pesem so me oblile solze, pa sploh na nič nisem mislila. Katarza. Mogoče?

Da mi sesuvaš igro, je ok. Trenutno še ne vidim dajanja od nekdaj in verjamem, da me ljudje cenijo. Ves kraj mi je hvaležen za projekt, ki ga trenutno izvajam. In za svoje delo sem bila že večkrat poplačana. Čeprav, se v takem položaju počutim nelagodno. Nič kaj takega ne delam. Delam tisto kar se mi zdi prav.

Igro kupovalca bi rada končala. For sure. Me ma, da bi vprašala tiste ki so mi bili blizu, kako so me dojemali. Nočem bit več strežnica, ne obupanka ki prosi, nočem koga priklepati nase, nočem vsega ostalega kar si napisal. Ker ni ok. Ker se ne počutim ok.

[tantra]

S konstruktivnim namenom Ti igro "sesuva" Secirator.

Z namenom pridobivanja uvida/ uvidov v celovito situacijo.

Z namenom preseganja neželjenega & doseganje željenega. ...

Skušam "kdaj pa kdaj" kaj povzeti za kak "premik" naprej. ...

 

Igranje igre/ iger, idealiziranih vlog [pričakovanih vlog, podob,

ki jih drugi pričakujejo od nas] je poraba energije. ...

Predvsem pa zna utesnjevati. ...

 

Najbolje biti to, kar smo. Energetsko še najmanj potratno.

Pametno se sporazumevat z ljudmi. ... Delati na svoji zdravi samopodobi &

zdravi samozavesti, izpoljšanem počutju. ...

 

01 Mantra/ Afirmacija: "Mir. Miren/ Mirna sem."

02 Mantra/ Afirmacija: "Mir v Meni, Mir v Srcu."

03 Mantra/ Afirmacija: "Open Head, Open Heart." [Odprti Um, Odprto Srce.]

 

Verjamem vase [10 člankov]

http://www.tosemjaz.net/clanki/289/category.html

 

Motivacija & Cilji & Problemi_reševanje

http://tinyurl.com/37fzlzg

[Brezo]

Kar se biznisa in pomoči tiče...včasih je treba tudi sklonit glavo in sprejet pomoč...pa naj se gre ego, vzvišenost, trma, ponos...nekam solit...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

 

Ko človeček razčisti s preteklostjo ne omenja več kaj je bilo in kaj bi lahko bilo...ravnal je tako kot je takrat pač mislil da je bilo najbolje...

 

Dvomim, da si glih prišla do jedra problemov, ker te se ponavadi nahajajo v podzavesti...to kar misliš da je problem je samo površinski vzorec, ampak pri takih je treba začet...potem se pa gre v globino...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Kar se pa pesmice in solz tiče je pa to čist običajna reakcija, ko pridejo potlačena čustva na površje...je pa to najbolj easy manifestacija...če se boš pa res lotila razreševanja določenih zadev se zna pa še marsikaj več dogajat...

 

Želja po služenju svetu pa pomeni odpiranje srčne čakre...ni pa to nobeno poslanstvo, ampak čist normalno stanje oz. hrepenenje duše...se mi zdi da bi bilo najprej bolje če bi se mal prizemljila in šele potem delovala v tisti smeri al pa oboje istočasno...Imam feeling da si še zmeraj mal preveč v zraku, je pa opazen kar dost velik napredek od takrat ko si začela s posti...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

 

Se mi zdi da bi bila full dober poskusni zajček za nekatere stvari, ki jih še nisem probal na drugih...govorim o zadevcah, ki jih izvajajo kao bioterapevti...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

[Secirator]

1. ...Želja po služenju svetu pa pomeni odpiranje srčne čakre...ni pa to nobeno poslanstvo, ampak čist normalno stanje oz. hrepenenje duše...se mi zdi da bi bilo najprej bolje če bi se mal prizemljila in šele potem delovala v tisti smeri al pa oboje istočasno...Imam feeling da si še zmeraj mal preveč v zraku, je pa opazen kar dost velik napredek od takrat ko si začela s posti...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

 

Se mi zdi da bi bila full dober poskusni zajček za nekatere stvari, ki jih še nisem probal na drugih...govorim o zadevcah, ki jih izvajajo kao bioterapevti...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

 

1. !!! http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

2. Imam občutek, da si Yasmina hudo trd oreh, zato sem se te tudi lotil. Zakaj, ti bom povedal čez deset let, ker sem pes in to pes na kubik in imam za to tri vzroke. Sistematično 'sesuvanje' je namen, vendar delam le po občutku in nepotrpežljivo, ker nakažem končni rezultat problematike, o katerem moraš razmišljat. No saj je lahko tudi ta pot dobra ali celo boljša, saj moraš o stvareh razmisliti sama, je pa nevarna, ker se lahko zaradi nerazumevanja teme upreš tako kot na začetku. Zato vsem v debati hvala za podporo, sploh Tantri, Janku in Brezu. Žal moram nekatere, predvsem ženske 'božalnike' potamanit, da se naša igra ne sfiži, pa če imam v tem prav ali ne. Vzvod za začetek sprememb ni nikoli božanje, ampak batina, bodisi ultimat, zdravje ali razkrinkanje, božanje pa le podaljšuje prepričanje, da si kul.

Po drugi strani imam občutek, da je Yasmina zelo inteligentno bitje in bi utegnila iz sebe v probrazbi naredit mnogo več kot običajna oseba v procesu spreminjanja. V vlogi zdrave osebe bi lahko svoj potencial obrnila v - ne navidezno, ampak resnično, pravo pomoč ljudem, če je že to njena življenjska vloga. Tako ne bi zavrgel niti te možnosti glede 'poskusnega zajčka'. Brezo, mi lahko nakažeš, za kaj se gre?

V vseh naših debatah smo odprli mnogo problemov, od katerih so nekako načeti, kaj šele obdelani le površinski ali 'posledični'. Napredek je viden, saj si odprla in dojela nekaj bistvenih vprašanj, katera si sprva kategorično zavrnila. To je razumljivo, saj si nekaj desetletij gradila obrambne mehanizme in okope, katerih se ne bo dalo podret v nekaj dneh. Zato bo tale debata od prvega tvojega stavka verjetno boljša knjiga za prebiranje kot vse ostale psihologije sveta. Mi te samo vodimo, ti pa si tista, ki odgovarjaš sama sebi na vprašanja. Zato se občasno vrni na začetek in se sama pri sebi pošteno za vsako trditev vprašaj, ali drži ali ne.

 

>>>Posebna sem v toliko, da življenje res ni bilo najbolj prijazno z mano ko sem brez vsakršnega znanja prevzela podjetje, hišo, gospodinjstvo, starševstvo in sestro. Saj sem zmogla sama, samo zase mi ni ostalo nič. Ja, to je moja največja specialnost.

 

Končno. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Zdaj pa pojdi nazaj na začetek.