Pomagajte najti kuzka, ki je zbezal iz Gmajnic

[janajam]

vceraj smo na pasjem sprehodu v ljubljani nasli malega svetlorjavega , okli osem mesecev starega kuzka, s crnim obrazckom, ki spominja na mesanico s pekinezerjem, ali mopsom.nosi rdeco ovratnico. klicali smo gmajnice, od koder so ga prisli iskat, ampak jim je tam zbezal skozi luknjo v ograji. zgodba tegale kuzka je taka, da sem popoldne srecala gospo iz sosescine, ki je jamrala, da ga sin ne more vec imet, da bi ga ona imela, pa ji moz ne pusti. ker jih poznam le od dalec, in sem imela parkrat bliznje srecanje z njenim mozem, sem sicer vedela, da bo tezko, ("gospod" je milo receno katastrofa od cloveka, tezak, agresivc)ampak sem nekako upala, da se bo postavila zase. koncalo se je tako, da so kuzka zgleda na sprehodu "po nesreci" zgubili, ker je bil ze uro kasneje viden sam begati naokoli. na vecernem sprehodu sem ga nasla pred vecstanovanjsko hiso, kjer zivijo, ob cesti, na dezju, ura je bila pol enajstih. nazajgrede sem s sabo privlekla se ostale pasje sprehajalce, s katerimi se srecujemo na nocnem pasjem pohodu, da potuhtamo, kaj naredit. kuzek je bil zvit v kotu in ocitno cakal, da se ga usmilijo, kar je bilo se bolj ocitno zaman.zato so se zdele gmajnice najboljsa resitev.

danes sem klicala tja in zvedela, da jim je pobegnil in da se potika po ulici petra borca na dolgem mostu, ter da se ne pusti ujet. to je na koncu trzaske, se naprej od gostilne pri babici, na desni strani ceste.sla sem tja, ampak precej na hitro, ker sem morala na neko pot. tamkajsnji otroci so takoj povedali, da so ga videli in da bezi od ljudi. ko smo ga vceraj sami ulovili, je sicer prisel, ampak je precej pomagalo, da smo imeli pse zraven, ker so ga ti bolj zanimali od nas.jutri imam cas in ga grem probat najt in ulovit. naprosam vse, ki zivijo tam blizu, da ste pozorni, in ce je mogoce, da bi ga kako zvabili k sebi. dobro je imeti povodec s seboj, pa kaksen pasji priboljsek, kot ze receno, je bolj zaupljiv, ce je zraven kaksen kuza,ce ga v tem casu kdo vidi, naj prosim sporoci v gmajnice, ker ga takoj pridejo iskat.njihova tel. stevilka je 01 256 02 79(pridejo ob katerikoli uri)

najlepsa resitev bi seveda bila, da si kdo,ki to bere zeli takega kuzka. je luskan za znort, pa upam da je prezivel tole dezevje in trzasko cesto.

[Andreja:)]

Dobro bi bilo določiti njihovo identiteto in jo sporočiti Gmajnicam. Zapustitev je kaznivo dejanje. Kot tako se šteje tudi izguba, ki v roku 48 ur (ali nekaj takega) ni sporočena pristojnim službam.

 

Upam, da ga najdete/jo čim prej živega in zdravega in da končno dobi dom, ki si ga zasluži! Glede na to, da si objavla na pravih mestih, bodi brez skrbi, da bo imelo kar veliko ljudi oči na pecljih

[janajam]

se bom pozanimala, ceprav me skrbijo tile nasi zakoni, ki vse prej, kot scitijo zival. opozorili so me tudi, da se lastnik lahko sklicuje na to, da smo ga ukradli izpred hise, ampak me tolazi tole, kar si napisala o izgubi-nisem vedela. druga tezava je, da ne vem, kako dokazes lastnistvo, ce pes nima cipa. je sploh dovolj, da reces, da si videl te in te, kako so ga imeli, potem pa ne vec, ali kako?s tem se najbrz nihce ne ukvarja, namrec z dokazovanjem, kdo ima prav in kaj je res.evo, bom porocala, kaj dogaja

[Andreja:)]

Direktnih izkušenj s tem lastništvom žal nimam. Iz prve roke boš dobila, če pokličeš ali na Gmajnice ali v Horjul ali kakšnega DPMŽja.

Drugače pa, kolikor je meni znano, če ne prijaviš najdbe psa, ki ni tvoj in tega ne prijaviš se šteje ali kot odtujitev-kraja ali pa da je pes tvoj, če imaš priče, ki videvajo redno tega psa pri dotičnih.

 

Moje mnenje je tako, da tudi če teli ne dobijo direktne kazni, bodo vsaj vedeli, da obstajajo neka pravila, ki živali ščitijo, da ljudje ne gledajo stran in bodo opozorjeni nanje in na neprimerno ravnanje. Dostikrat se dogaja, da ljudje ne delajo prav zaradi slabe vzgoje-nerazumevanja tujih vrst, napačnemu mišljenju... Ne vedno iz neke želje po mučenju ali pač škodoželnosti. In če so se ljudje pripravljeni vsaj malček izobrazit in pogledat izven svojih okvirjev, so lahko boljši skrbniki. Druga varianta pa, da si ne omislijo več živali, ker so vidli, da je z njimi delo, da ne zmorejo ali pa da vsaj nekaterim ni vseeno in bodo lahko imeli tečnosti, ker imajo tudi živali svoje pravice. Kazen ni vedno edina pot, da pride do izboljšanja, ker je zadeva večplastna.

 

Kakorkoli je potrebno sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Če bomo vsi gledali proč, ker je splošno razmišljanje, da se itak ne da naredit nič, bo žal res ostalo tako. Več kot nas bo težilo, da se tako ne dela in težilo pristojnim da ukrepajo, več bo narejenega Se dogaja! Brez skrbi!

 

Če se nočeš ubadat z njimi, ni panike. Če pa sporočiš Gmajnicam, bodo vsaj vedeli pri čem so, oz. s kom imajo opravka, in se na podlagi lastnih izkušenj s terena in pač glede na njihovo vstaljeno prakso, odločili kako in kaj.

 

Še to: Ti kot najditelj, ki je prijavil psa, ki je bil brez kontrole ali ga celo odpeljal na Gmajnice nimaš nikakršnega razloga, da bi ti kdo na grbo obesil kako krajo! Če bi se moj pes zgubil, bi od mene dobila nagrado! Ne pa očitanje

Brez skrbi. Nihče ti ne more čisto nič, ker si ravnala super in edino pravilno in vsi si samo želimo, da bi takih ljudi bilo ČIM VEČ!!!

[Marsa]

Tudi meni se zdi super in res lepo in odgovorno, kako si ravnala, Janajam!

Se pridružujem Andreji: ko bi bilo več takih!

 

Je kaj novega, si kej zvedla?

Upam da je vse kul.

[janajam]

Hvala obema za tole, sem rabila malo podpore, ker sem se že cist zapletla in se malo ne znajdem. Namrec ravno se odpravljam na lov, pred tem sem pisala na mojpes.net, kjer so zelo organizirani in vejo dosti o zakonih in o tem, kako ravnat v takem primeru, se pa, globlje kot sem, vedno bolj srečujem z ovirami, ki se mi zdijo visoki zidovi. Na eni strani imam svojo vest, na drugi pa sto problemov, ki bi jih najrajsi pozabila in pustila vse skupaj. Kadarkoli namreč pokličem v gmajnice, od njih ne dobim nobenega namiga niti volje, da bi mi prišli naproti, kar do neke mere lahko razumem, ker so natrpani s še hujšimi problemi in stotimi psi. Po drugi strani pa se prvič ukvarjam s takimle reševanjem in sem stara pet let, ker je vsak korak, korak v prazno, ali neznano, kjer ne veš ali boš stopil v drek, ali ne. V resnici to ni nič v primerjavi z resničnimi problemi, je pa veliko, če si negotov in se sprašuješ, kako bi bilo prav. Mah, grem ga probat najt, pa da vidimo, ali diplomiram ali ne. Druga stvar je identiteta teh ljudi. Ne mika me hodit po vogalih in oprezat kdo so. Gledano od zunaj je tole macji kašelj, sama pa doživljam kot goro smeti. Upam da bom zmagala, pa da mi takele stvari ne bojo več problem.

[Andreja:)]

Sej ni treba nič oprezat. Kakega soseda prijazno vprašaš, če vejo kdo ima takega in takega kužka.

 

Zdaj sem se spomnila! Kontaktiraj društvo Lajka, kjer deluje tudi Jadranka Juras. Oni ogromno sodelujejo z Gmajnicami in mislim, da ti bodo znali dobro svetovat.

http://www.lajka.org/

[janajam]

hvala za vse napotke, ravnokar sem se vrnila iz pohoda, pa ni več sledu o njem, nazadnje je bil viden včeraj popoldne. na gmajnicah nimajo nobenih podatkov, v okolišu kjer je bil viden, sem pustila številko zavetišča, upam da ga najdejo. trenutno nimam nobene ideje več kaj naredit. bom počakala da se kje spet pojavi. V zavetišču imajo toliko dela, da vsakič sproti razlagam zgodbo od začetka. torej, če ga kdo opazi, naj javi, mogoče ga je pa že kdo vzel k sebi...

[Marsa]

pa ni več sledu o njem

glede na to, da ne gre za mednarodnega kriminalca , je to morda dobro, v bistvu.

Žal so 'sledi' lahko tudi (sori ) sledi povoženega na cesti...

Če ni trupla, ni smrti, dejmo se pa morda vseen zanašat, da obstaja (vsaj) fifti fifti dobrih ljudi!

 

(ker namreč - upam da ne bo zamere zdaj - je tudi tu v tej temi vseeno preveč nekakšnih domnev - če se že vnaprej da take energije, morda tudi ono kar je res gud dobronamerno in v pomoč, ne samo da ne izpade tako, ko se izvede, se tudi ne izvede, ravno zato....)

 

Tako da morda pa obstajajo ljudje, ki so prestregli v dežju nemočnega mladega kužka, mu nudili prenočišče in zavetišče in morda niso tako osveščeni, da bi prec klicali na prave številke, morda nimajo neta, gledajo TVS in programe ki se nudijo.... skratka čist drugi vidiki, drugačne okoliščine, percepcije in konkretne situacije, faktor nepredvidljivosti...

[Guest razlika]

Tale mačka, s katero živiva že štiri leta, je en tak primerk. Greva sredi noči domov s frendico in zagledava eno plazečo glisto, na robu živčnega zloma. Jo zagrabim in ajde gremo. Po moje je imela kakšno leto. Ma se je čudno obnašala, prede in prede, potem pa kar nalepem, piha ko zmešana in se skriva po kotih. Zelo popadljiva in hkrati rahlo krvoločno nastrojena, da o osebni higijeni niti ne govorim. Svašta, za mačko čist nespodobno. Sama sebe umila ni, kadar se je pa usrala, se je še usedla v svoj iztrebek. Nevrotik. In sem dala par oglasov po blokih... ker se mi je zdelo, da je mogoče tako izrazito notranja, da je izgubila razum, ko je enkrat, čez okno padla.... ne vem.... in se v enem tednu ni nihče javil. Potem sem jo pa ven spustila. Ajde, pojdi domov. Naslednji dan, se je spet pojavila pred vrati. In sem jo pohopsala. Niti pod razno pa nisem pomislila na gmajnice. Nekaj sem se menila, da bi šla (ona) na kras živet, pa potem iz tega ni bilo nič. No, z njo je zdaj vse ok. Razen blazno ma rada če se jo boža medtem ko je (pride kar iskat človeka)...... ampak potem tako hitro je, da se že davi. Zverina pofaulana. Me res zanima, če jo je kdo takrat pogrešal.

[Andreja:)]

Marsa, takih je žal manj kot 1/2. Pa taki potem tudi malo okrog sprašujejo sosede prijatelje kaj naredit in je na koncu tako kot mora bit

 

Sicer pa ni nikakršen problem, če se napiše, da je treba mislit pozitivno, če se zraven zaveda, da je treba tudi kaj naredit. Ne pa da se pelješ mimo zgubljene, poškodovane, bolne... živali in pošiljaš pozitivne misli tisti trenutek, čez minutko ali dve pa ne veš več niti da obstaja, zvečer pa zadovoljno ležeš v posteljo zadovoljen sam s sabo. Zakaj? Ja kakšna pomoč pa je to? A pošiljat pozitivne misli, da bo čez 5 sekund prišel drugi, ki jo bo rešil? Hvala za take misli. :xx!: Sploh taki, ki zraven še na polno vzdihujejo kako se jim živalca smili in oh in sploh, pa vseeno mirne vesti odpeljejo naprej. Teli se celo zavedajo, da nekaj ni v redu!

 

Živali z odprtim zlomom tačke, ki ždi ob cesti recimo ne bo nič pomagalo, sploh če na veliko krvavi. Če pa ustaviš, jo oskrbiš in pelješ v zavetišče ali prej pokličeš pristojne in vprašaš, je pa lahko vprašanje o življenju in smrti ali pa smrti brez bolečin v primerjavi z nekaj dnevi bolečega trpljenja in na koncu neizogibnega. Pa niti ni treba da je žival poškodovana. Definitivno je prestrašena in v življenski nevarnosti zaradi avtomobilov, idiotskih ljudi, ki bi jo lahko trpinčilo, pomanjaknje hrane in vode ter zavetja in tako naprej.

Mladič ob cesti recimo ne bo dosti časa rabil, da ga kaj povozi itd itd... Pa v bistvu je dovolj že klic v pristojno zavetišče, d aje tami n tam poškodovana žival. Morda še na policijo, če je to mesto, kjer bi žival lahko povzročila kako nesrečo.

 

Problem je povsod, ne samo pri živalih, ker je lažje it mimo kot pa kaj za res naredit. Malo ljudi se dotakne in naredijo razliko.

 

Da ne govorimo, da naj bi bilo zakonsko predpisano, da se pomaga živalim in ljudem v stiski. Že to, da mora bit napisano se mi zdi žalosto, to pa, da se tega skoraj nihče ne drži pa je sploh za se zjokat. Morala in etika sta samo še besedi brez pomena

 

Uf, in pol se še kdo najde in tistim, ki že itak ogromno naredijo še očitajo, da naredijo premalo, sami pa sedijo na svoji sveti riti in razmišljajo pozitivno. To ni nikakršno pozitivno mišljenje, ampak izogibanje odgovornosti.

 

Upam, da se da razbrat kaj sem hotela povedat

[janajam]

na tihem upam, da so se ga usmilili, ker je bil v soseski, kjer je veliko psov in vecina s katerimi sem govorila, so bili pasjeljubci. Sem se pa s tako silo zagnala, da bom svet resila, (aha, spet sem pozabila na ščž, bom popravla, ce hitro tipkam, jih ne upoštevam), da sem se sama vase zdruznila, ker mi ni ratalo, a ma niič. Pol si pa rečem, mar bi ga pustila, kjer je bil, pa kaj bi bilo, če bi to in ono. Skratka cel drek. Mal se tolažim, da je bil pametnejši od mene, pa je vedel, zakaj jim je ušel. Pregledala sem cesto od dolgega mostu do Brezovice, pa ni bilo nič povoženega, kar je dober znak. Sicer ima pa šanse, ker je majhen in simpatičen, in se ga vsaj bali ne bojo. Ga imam na sumu, da se bo vrnil od koder je prišel.

[Guest razlika]

evo, to je mene sem not prignalo.... sem mislila, da si tolk zlo noter padla, da si se dala na ponovi vajo (ko si 4x objavla komentar)

 

******

 

je pa res, da nikoli, verjetno, ne boš izvedela, koliko slabega si naredila, s tem, kar si pač naredila. In to v dobri veri! Mogoče ti bo enkrat odleglo, ni pa nujno.

[Andreja:)]

Kaj pa naj bi bilo slabega?

 

Sej ni ona kriva, če jim je na Gmajnicah zbežal. Tam bi imel šanso najti boljši dom. Če bi ga pa lastniki iskali, bi ga živega in zdravega našli tam. Janajam ravnala si edino pravilno! Sploh, ker si rekla, da bi lahko bil lastnik nasilen...

 

Boš vidla, da ga bo nekdo našel in se bo pojavil. Sej si pol Ljubljane agitirala na mojpes.net-u

 

Žal se mi pa zdi, da ga mogoče iščejo vsi razen tisti, ki bi ga v prvi vrsti morali pa ga ne

[Guest razlika]

Itak. Strinjam se, zato, ker je najbolj varno bit politično korekten.

 

Ampak nekako ne zaupam človekovi pameti. Mogoče bom mal tih. Mogoče pa tud ne. Bom videla. Odvisno, kako in kaj, nasplošno.

 

Je pa res, da so ta bitja včasih manj izgubljena, kot se nam zdi. Ali pa še bolj, kot se nam zdi. Težko dorečt, brez da bi izpustil vitalen del resnice.

[Andreja:)]

Z A K O N

O ZAŠČITI ŽIVALI uradno prečiščeno besedilo (ZZZiv-UPB2)

 

11. člen

 

Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.

 

Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.

 

Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

 

15. člen

 

Prepovedana ravnanja so:

...

– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;

...

 

Ne vem kaj je tukaj nejasnega Pravice in dolžnosti bi morali poznati preden domov prinesemo iz bilokakega razloga bilokakšno žival. Sej tako ravnamo več ali manj v ostalih primerih. Zakaj pri živalih ne? A niso več kot recimo avto? A stavim, da ogromna večina več ve o avtomobilih, kot o lastni živali, njenih potrebah in lastni odgovornosti, ki naj bi prišla v paketu z živim bitjem.

 

Povezava: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&stevilka=2354

[Guest razlika]

11. člen.... a prav zakonsko je to določeno? Tega pa nisem vedela. Za moje pojme čist nepravično, do živali. Evgenika Fuj. Ti je že iz tega zakona lahko jasno, da človek sploh ne bi smel imeti hišnih živali. Nezaželenih živali.... še huje! Globoko sovraštvo gojim trenutno do vas, zakonskih živaloljubcev. Je pa ena pozitivna poanta temu zakonu, še malo, pa hišnih živali ne bo več.Ker tisti, od človeka zregulirani... verjetno pasemski, so gensko švoh.

[Guest razlika]

Hecno vprašanje. Po kakšnem kriteriju bom jaz ocenila, kaj je zaželjena in kaj nezaželjena žival. Verjetno je tista zaželjena, ki jo bo hitro kdo vzel. Nezaželjena pa tista, ki ima malo manj podjetnega skrbnika? Pač, človek pri tem ne bi smel bit faktor. Žival ima svoj lasten libido.

[Guest razlika]

Je pa tudi nekaj res. Da nimam pravega odgovora. Tako da, ... naglas razmišljam o stvareh ki me peklijo. Naj se s tem ukvarjajo ljudje, ki so kompetentni. Jaz bom pa po svoje. Tako kot vedno. In tudi spoštujem zavzetost janajam in andreje. Ampak včasih v tem ne vidim rešitve niti smisla. Mogoče kdaj kasnej. Ko se bom drugače znala izrazit. Srečno.

[Beli lotos]

Upam da se bo za kužka dobro končalo.

Sama sem v zavetišče Gmajnice enkrat peljala enega malega, izgubljenega psička, bilo je pozimi in bil je precej zmrznjen. V zavetišču so bili zelo prijazni in dali so ga kar med mačke v mačjo kletko, ker je bil tako majhen imel pa je čip in lastnika, ki je prišel ponj.

[Andreja:)]

Beli lotos

[janajam]

ojej, vse sem zamudila. takole po dveh dneh živčne vojne sem se uspela pomirit in z distance pogledat. kar sem naredila je bilo iz občutka, da bi rad za žival poskrbel. kaj pa je prav in narobe v absolutnem smislu?nikoli ne moreš vedet, kaj bodo povzročila tvoja dejanja. v tem primeru je šlo na videz vse narobe, vsaj kolikor imam vpogleda v stvari. lahko samo upam, da so ga spleti okoliščin pripeljali do nekoga, ki ga bo imel rad. Na drugi strani pa enako obstaja druga slika. Kar pa mi povzroča veliko težav v življenju, je pa ravno naprezanje, da bi storil vse prav. In potem samoobtoževanje, ker se ni izšlo, kot si si zamislil. V bistvu pa velikokrat sploh nimaš vpogleda v celotno sliko.

Dokler so pa zavetišča polna in se živali usmrti, ker jih nimajo kam dat, je sterilizacija in kastracija edina rešitev. Ko bom naslednjič našla zavrženo žival , je ne bom pustila tam. Še vedno mislim, kljub tej izkušnji, da je je ne moreš prepustit cesti.

[Andreja:)]

Se strinjam! In še vedno mislim, da si ravnala edino pravilno in še vedno ravnaš...

[janajam]

tole je pa za film lesi se vraca.kuža se je vrnil domov! Prepotoval je pot od viča do šiške, ne morem verjet. Govorila sem z lastniki,od katerih sem zvedela za vse detajle, ki so manjkali v zgodbi in zagotovili so, da ga bodo čuval in ne bo spal na cesti, tako da je zgleda ta izkušnja malo vendarle zalegla. Hvala za vse nasvete in spodbude, tokrat je zmagala pasja pamet, sem vesela čist.

[Marsa]

dbest!

Res super!

 

in da je srečno prišel in vse obvladal!