Duhovnost

[free]

Cer

 

Sorry, ampak sam nisi razumel.

Ne, debata se razvije tudi med razlicno mislecimi, a vedno med tistimi, ki v osnovi razmisljajo o istem. Konkretno tule kot ti odpres temo in tisti, ki komentirajo seveda razmisljajo o tistem na kar se prvi post nanasa. Torej se eventuelno razvije debata na podlagi prvega posta oz. podane teme.

 

Aha, torej zaradi razsirjanja tvojega obzorja.

 

Seveda je, je osebno, ne nujno tudi zaupno, sicer ne bi tule pisal/i ane. Da, lahko je v istem "rangu", lahko pa ne, odvisno od posameznikovega odnosa, koliko je komu osebno ali zaupno; a tudi politicno mnenje, o meditaciji itn, gre se vedno osebno mnenje.

 

Ne, ampak nisem povedal tistega kar TI zelis slisati v tvojem okviru predstav kaj je duhovnost. Jaz mnenja nisem tako zakolicil.

Vsako mnenje ki ga tule napisemo, je bolj kot ne subjektivno pogojeno z zgoraj navedenim.

Tako potem oseba ki odpre temo, na nek nacin podari prostor, kjer lahko posameznik razmislja lahko tudi asociativno, samostojno ali v sodelovanju z drugimi o uvodno podanem.

V interpretaciji mentalne naravnanosti si gremo razsirjat mentalna obzorja. Tut prou.

In ce je torej moje ali tvoje ali cigarkoli mnenje zgolj mnenje iz nivoja zavedanja posemeznika, lahko razumes moje napisano tudi tako, da je zame lahko duhovnost nekaj kar ne zakolicis v neke mentalne okvirje. Vsaj vedno ne. Lahko pa post tudi tako razumes kot ga ze razumes ali drugace. itaq.

 

Veliko pisem sebi, a tudi drugim pisem. Odvisno. Mesano. Ni pa to toliko odvisno samo od moje naravnanosti, kot tega, ce nekdo moje napisano sploh bere. Torej, ce nekdo moje napisano bere, avtomaticno pomeni, da nisem pisal zgolj zase.

No tko, zdej ce si moj odgovor prebral, pomeni, da nisem pisal zgolj zase! Obenem pa me veseli, ce so ti moji posti odprli obzorje.

 

Torej se razvije debata med istomislečimi, drugače pa ne ? Tale tvoja misel je pa resnično poučna...

 

Čemu ti odpiraš teme? verjetno (vsaj sam zaradi tega), ker te zanima mišljenje o čem, o čemer sam imaš določeno mnenje in bi rad razširil svoja obzorja s izkušnjami in videnjem drugih...Zanimivo vprašanje- čemu beremo knjige? Čemu se pogovarjamo ? ....Isti koncept...

 

Saj nisem vprašal kaj počneš zvečer v spalnici To je povsem preprosto vprašanje v rangu strahu, politike, meditacije, kaj pa vsem čega vse... Če je to zate intima, osebno, zaupno itd...???

 

Temo si pa zgrešil, ker v vseh tvojih 7 prispevkih nisi povedal svojega mnenja, razen nekaj objektivnih pogojenosti doživljanja duhovnosti.

Sicer si mi odgovor že povedal s prejšnjim postom- da pišeš sam sebi.

[free]

Duhovnost, spirit že sama beseda nakazuje na nekaj onkraj fizičnega.

 

Sama sem ljubitelj narave, ....

 

Če vam prodamo našo zemljo, ....

 

Zemlji se zgodi ....

 

To Zemljo ljubimo, ...

 

Zemlja nam je ...

[Beli lotos]

Kaj ti ni jasno Free

[Alan_New]

Lepo jutro vsemhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

V eni temi je mojca govorila o duhovnosti pa me zanima, kako si jo posameznik predstvlja, kaj komu ta beseda pomeni?

In kaj menite o tem - ali je duhovnost dovolj, ali premalo prisotna v naših vsakdanjih življenjih?

 

Lepo boditehttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

 

Matjaž

Nekaj najlepšega, kar se mi dogaja, je to, da mi življenje vedno poruši vse predstave, ki jih imam o čem, vključno s predstavami o duhovnosti.

[Matjaž Bogdan]

To Zemljo ljubimo, kakor novorojenec ljubi materin srčni utrip. Če vam torej prodamo našo zemljo, jo ljubite, kakor smo jo mi ljubili. Skrbite zanjo, kakor smo mi skrbeli. Ohranite v umu spomin na zemljo, kakršna je bila, ko ste jo prejeli. Ohranite jo za vse otroke in jo ljubite, kakor vse nas ljubi Bog. Kakor smo mi del zemlje, tako ste tudi vi del zemlje. Zemlja nam je dragocena, torej mora biti dragocena tudi vam. Eno stvar vemo - samo en Bog je.

 

 

Zelo lepo...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif povedano.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[Matjaž Bogdan]

Jaz nimam pojma o duhovnosti in tem, ampak ko sem malo prebirala neko literaturo živimo na različnih stopnjah zavesti...se pravi da tisti ki so na višji stopnji že živijo nekako duhovno življenje, tisti ki so na nižji morajo do višje ravni še priti...z delom na sebi...Ne vem, razmišljam prav? S tem ko greš višje mislim predvsem da spremeniš sebe in svoje poglede na svet in dogajanje okoli nas in v nas.

 

Ojla nekdokje- pa še kako imaš pojma...vsakdo ima duhovnost v sebi in vsakdo je duhovno bitje.

Višja, nižja stopnja...zavest...Poglej- če imaš ti 30 let ( v mestu) in se lotiš kmetovanja na kmetiji, ki jo kupiš . In vzameš sosedovega Jožeta v primerjavo, ki 30 let DELA na kmetiji in je njemu to delo vsakdanje življenje, medtem, ko je zate na začetku cela znanost. Zakaj....seveda zaradi izkušenj. In tudi ti si jih sčasoma pridobiš in postane zate delo z zemljo- življenje. Stopnje...stopnje ne moreš tu jemati kot nekaj (sem že napisal) kar postavljaš v določene predalčke, ker že v osnovi sta tako ti, kot tudi Jože- oba človeka. Le da je on prehodil določeno pot na določenem področju in ti še ne, kar pa ne pomeni, da je ne boš...seveda jo boš.

Kot sem napisal je zame duhovnost zavedanje, zavest pa duša, torej bi se lahko reklo- zavedanje duše (torej vseh aspektov človeka) v okviru zavedanja in sprejemanja delovanja po zakonu vzrok-posledica.

Stopnja zavedanja pa je vsekakor pogojena s tem, kar si prinesla že v svoji duši v to življenje in kako to nadgrajuješ (kot kaj in kako sprejemaš trenutne preizkušnje v življenju) ali pa tudi ne.

Z delom na sebi...ja, nekateri, čeprav bi lahko rekel kar vsi. Sam ne poznam nikogar, ki je razrešil svojo karmo. (ga tako ne morem)

Kdaj začneš delati na sebi? Takrat, ko se zaveš tistega, kar je napisala Beli lotos. Do tega lahko prideš spontano, med kakšnimi daljšimi psihofizičnimi boleznimi ali pa ker te življenje samo pripelje do tega...Da se zaveš, da poleg fizičnega, obstaja še nekaj več- v tebi, v drugih ljudeh, v naravi, v univerzumu itd...In začneš iskati v sebi svoje mesto kamor pašeš. To je začetek poti zavedanja, ne pa stvarne poti, ki se začne pri prvi inkarnaciji.

Zdaj - opisal si Butlov primer življenja...ja, se strinjam...

Če je človek zaradi prejšnjih izkušenj, ki so integrirane v njemu, potegnil to, da jih uporablja za vsakdanje preizkušnje, je to duhovnost, ali pa duhovno življenje. Sem pa tudi napisal, da vsak živi duhovno življenje, zavestno ali pa podzavestno, ker vsakdo ima dušo. Razlike so le- ali se trudiš in trpiš na poti ali pa sprejemaš življenje kot naloge in postanejo skoraj rutina, če uporabiš tisto, kar je v tebi. Koliko pa potrebuješ, je pa odvisno od posameznika in njegove vsebine.

Ko si govorila o STOPNJAH ZAVESTI...Kaj je zate na višji stopnji, otrok ali odrasel človek? Iz perspektive človečnosti noben ni višji od drugega, le nekdo ima več izkušenj (pa ni rečeno da odrasel), nekdo manj (otrok jih ima lahko v potencialu več), oba pa sta duši v telesih. Ena ima še mnogo poti pred seboj, druga manj. Tudi leta tega življenja nujno ne pogojujejo tega življenja, ker lahko spet pomisliš na izkušnje duše - torej perspektivo.

Spreminjaš sebe ? Ja, če ugotoviš, da je v tebi nekaj kar ne podpira tvoj namen in razvoj duše...

Ni pa nujno, ker lahko pade le eno samo slabo prepričanje in se poruši ves destrukcijski sistem v tebi, če je to bilo pogojeno s slabim sprejemom zemeljskega življenja. Pri tem igra veliko vlogo ljbezen, ki jo čutiš ali pa je nisi deležen ob in po rojstvu.

 

Jaz sem sama zase ugotovila da se definitivno iščem in imam boje na različnih področjih življenja...a na splošno kakorkoli obrnem so to lepi boji http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/biggrin.gif Nekaj me je življenje že naučilo, in še vedno se učim, samo jaz, ki si želim razložiti na vprašanje - zakaj na take in drugačne situacije odreagiram tako kot odreagiram, ne najdem vedno logičnega odgovora...Včasih ne morem ugotoviti ali so določene stvari ki se jih oklepam v življenju iluzija ali resničnost...

 

Vsakdo, ki je na tem svetu se uči, pa ali si prizna in se tega zaveda ali pa ne...čisto vseeeno je- učimo se vsi. Tudi ti, kot vsi- skozi lastne izkušnje, le da jih imajo nekateri več nekateri manj. Govorim le o IZKUŠNJAH, ne ponavljajočih se slabih rekcijah, ki jim nekateri rečejo izkušnje. Nekdo, ki se je petkrat poročil in ločil, malce težko govori o medpartnerskih odnosih v zakonskem življenju, ker jih očitno ni sprejel in opravil kot izkušnjo, le kot ponavljajoče se preizkušnje. Torej se je bolj malo naučil.

 

Joj, upam da nisem čisto zašla s teme, vaša mnenja mi bodo zanimiva, o tem ne dvomim, če pa ne paše v to temo, me pa lahko vržete na pravo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_blush.gif

 

Joj, kok vprašanj imam še jaz http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/biggrin.gif hehe...bom mogoče še jaz kdaj kako temo odprla, samo kaj ko bi morala it prej prebrat kaj vse ste tu že povedali http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif težka http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Nč, tole je za tale petek z moje strani... Lep vikend vam želim!

 

 

 

 

Tudi tebi lep vikend in lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[Sensei.]

a ni že samo življenje ena sama duhovnost? mislm, action-reaction, vzrok-posledica, skoz se učimo. Narediš nekaj in potem instant-karma z dvema variantama: al si nagrajen in posledično vesel al te pa užge po buči in veš za drugič. ubistvu se mi tuki poraja eno vprašanje: je sploh možn živet, ne da bi se nekaj naučil kar ti pomaga napredovat? jst mislm, da ne.

 

[Matjaž Bogdan]

a ni že samo življenje ena sama duhovnost? mislm, action-reaction, vzrok-posledica, skoz se učimo. Narediš nekaj in potem instant-karma z dvema variantama: al si nagrajen in posledično vesel al te pa užge po buči in veš za drugič. ubistvu se mi tuki poraja eno vprašanje: je sploh možn živet, ne da bi se nekaj naučil kar ti pomaga napredovat? jst mislm, da ne.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/smile.gif

 

 

Ojla sensei

 

Nekaj se zanesljivo naučimo, vendar koliko... Saj ne gre za duhovnost v smislu boja za ne vem kakšno prehitevanje, saj tako ne moreš prehitevati razvoj duše, sprejemaš le tisto, kar ti je namenjeno, kar lahko sploh prebaviš, kar sploh razumeš. Mislim, da se na silo ne da... Je pa vprašanje koliko se sploh kdo ukvarja s tem vprašanjem... koliko sploh koga zanima, čeprav se zanesljivo popolnoma vsak v nekem trenutku ali trenutkih, obdobju sprašuje-kaj je sploh moj namen? Zakaj se mi dogajajo določene stvari? Zakaj ravno jaz? itd....

To pa bodi zihr da nihče ne preskoči. Tudi, če "živiš" duhovnost, je skoraj zanesljivo to po določenem posledičnim namenom. Torej te življenje in izkušnje pripeljejo do tega...Kljub izkušnjah v duši, moraš prebiti otroštvo v takšnem ali drugačnem okolju in to pogojuje (poleg ža vstavljenega spomina) kako boš živel. Če ne potrebuješ v fazi življenja nikoli zgoraj naštetih vprašanj, je fajn, pač živiš in se ukvarjaš s svojimi željami in hotenjem...Tudi to je del "odraščanja". V bistvu ničemur ne ubežiš...slej kot prej pride. Če se pa s tem obremenjuješ ali pa ne, je pa stvar vsakega posameznika, a ne?

 

Lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[Sensei.]

Lep komentar, Matjaž!

 

samo eno stvar bi povedu... napisal si, da sami ne moremo prehitevati razvoj duše in s tem se popolnoma strinjam... (sam sicer vrjamem, da je bolj pomembno, koliko pustimo, da se duša manifestira v naših življenjih, kot pa razvija - tema za drugič). mislim pa, da posameznik lahko vpliva na svoj razvoj. Vsak slej ali prej pride do točke, ko se zaveda kaj vse narobe delajo v življenju in kako bi stvari lahko počeli bolje, v dobro drugih in ne samo sebi. Ampak tuki se pa malo zalomi: živeti tako, da deluješ v dobro drugih in okolici pomeni, da se moraš odrekovati in ne postavljat sebe na prvo mesto - to je pa neki, kar našemu ego niti malo ni po volji. Kar hočem povedati je: večina ljudi ve, kakšna je prava pot... ampak še vedno hodi po napačni, ker je le-ta bolj "udobna".

 

[Sensei.]

Kar hočem povedati je: večina ljudi ve, kakšna je prava pot... ampak še vedno hodi po napačni, ker je le-ta bolj "udobna".

 

...in nato se ves poduhovljen usedem v svoj avto (ki onesnažuje okolje) in grem na pir (ki škoduje mojemu zdravju).... (vzdih), kurc!

[free]

Koncno nekdo ki si upa priznat!

Nekaj najlepšega, kar se mi dogaja, je to, da mi življenje vedno poruši vse predstave, ki jih imam o čem, vključno s predstavami o duhovnosti.

 

Nic nic. Odvisno od dneva.

Kaj ti ni jasno Free

[Alan_New]

težko bi rekla, da je zmeraj fajn ampak ja, se strinjam

Ja, res ni zmeraj fajn, običajno sploh ni fajn. Je pa lepo kasneje, ko pogledam nazaj in ugotovim, da sem rešen ene iluzije.

[Matjaž Bogdan]

Lep komentar, Matjaž!

 

samo eno stvar bi povedu... napisal si, da sami ne moremo prehitevati razvoj duše in s tem se popolnoma strinjam... (sam sicer vrjamem, da je bolj pomembno, koliko pustimo, da se duša manifestira v naših življenjih, kot pa razvija - tema za drugič). mislim pa, da posameznik lahko vpliva na svoj razvoj.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifSeveda se strinjam, saj imaš svobodno volj, vendar poglej: trije ljudje predelujejo isto snov, recimo gredo na določeno predavanje o čustvenih ozivih v nas in iz nas na okolico. En bo stvar dojel v celoti in jo uporabil z doslej pridobljenimi in "zavestnimi" izkušnjami ter deloval v bodoče malce drugače - bolje in prijazneje zase in za svojo okolico.

 

Drugi se bo trudil (stvar ga zanima zaradi težav, ki jih ima ) in bo "poskušal" uporabiti novo znanje v prihodnjih preizkušnjah, ker pa enostavno nima pozitivnih izkušenj (življenje pač dojema strogo skozi ego, svoj prav), mu ne bo uspelo ali pa delno, čeprav se zavestno trudi pa - lahko bi dejal "nima notranje opore, na kar bi se oprl pri realzaciji...nima temelja.

 

Tretji pa je tam nezainteresiran in je tam zaradi spleta okoliščin. Vendar ker ima določeno zavedanje lastnih čustev( slabih in dobrih), ker ima nekje v svojem dušnem spominu izkušnje, ki potrjujejo to, o čemer je govora na predavanju, bo nove vidike postavil v svoje življenje in nekako spontano začel delovati v tem konceptu.

 

Hotel sem reči, vpis na fax iz osnovne šole še ne pomeni, da bo snov faxa v tebi nadgradnja, ker med temeljem( osn.šola) in faxom (streha), manjka nekaj etaž. V tem stilu sem mislil....Seveda pa če ni namena, potem tudi ni nikakršne realizacije. Vidiš- tu se marsikdo moti, ki misli da tao pomeni pasivnost...daleč od tega. Je le primer....

 

Vsak slej ali prej pride do točke, ko se zaveda kaj vse narobe delajo v življenju in kako bi stvari lahko počeli bolje, v dobro drugih in ne samo sebi.

 

Ja, vendar ne obvezno v "tem" življenju...

 

Ampak tuki se pa malo zalomi: živeti tako, da deluješ v dobro drugih in okolici pomeni, da se moraš odrekovati in ne postavljat sebe na prvo mesto

 

Ni nujno, ker v končni fazi je tvoje lastno "resnično " zadovoljstvo tudi prenešeno na druge. Saj veš kako potuje energije, kako poteka akcija-reakcija na medčloveški ravni. Obenem pa tudi veš, da jeza, žalost, ljubosumje, strah in nestrpnost v tebi zaradi zunanjih vplivov, povzročajo destriktivno lastnost plat energije in počutja. In to še kako čutiš. Saj vsako dobro delo okolici izhaja iz dobrega dela napram samemu sebi. Kar sebi, to drugim, a ne?

 

- to je pa neki, kar našemu ego niti malo ni po volji. Kar hočem povedati je: večina ljudi ve, kakšna je prava pot... ampak še vedno hodi po napačni, ker je le-ta bolj "udobna".

 

...in ker še ni prišel čas, da bi kaj spremenili...ni dozorelo...včasih je zavedanje, dokler je na zavestni ravni - premalo, duša se nahaja v človeku v podzavesti in med zavedanjem, odločitvijo in realizacijo obstaja IZBIRA. Zavest uma je nekaj, kar še ne nujno izzove ralizacijo, zavest duše pa jo...

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/yinyang.gif

 

Lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[nekdokije]

Hvala Matjaž za tako izčrpno mnenje

 

 

Razlike so le- ali se trudiš in trpiš na poti ali pa sprejemaš življenje kot naloge in postanejo skoraj rutina, če uporabiš tisto, kar je v tebi. Koliko pa potrebuješ, je pa odvisno od posameznika in njegove vsebine.

 

No, se mi zdi da je tisto na čemer moram jaz največ delati...da se na preizkušnje in "slabe stvari" ne odzivam z žrtvijo. Včasih je zanimivo pogledat okoli in videti, da tisto kar meni predstavlja velik boj samo s seboj je nekomu čisto samoumevno, medtem ko nekdo drug bije svoj boj kje drugje...

 

 

Ko si govorila o STOPNJAH ZAVESTI...Kaj je zate na višji stopnji, otrok ali odrasel človek? Iz perspektive človečnosti noben ni višji od drugega, le nekdo ima več izkušenj (pa ni rečeno da odrasel), nekdo manj (otrok jih ima lahko v potencialu več), oba pa sta duši v telesih. Ena ima še mnogo poti pred seboj, druga manj. Tudi leta tega življenja nujno ne pogojujejo tega življenja, ker lahko spet pomisliš na izkušnje duše - torej perspektivo.

 

Včasih se mi zdi da so otroci celo na višjih ravneh kot marsikateri odrasli, saj je v njih neka čistost, veselje do življenja, radovednost ki jo izkazujejo in ob tem imajo take poglede da se zamisliš kdaj si sam nekaj počel s tako strastjo kot to dela otrok. Koliko vprašanj si zastavljajo...mi se pa danes ne upamo vprašati, ne upamo pokazati da česa ne vemo...govorim zelo na splošno in nismo si vsi enaki...ampak resnično sem mnenja da znajo otroci na nek način bolj polno živeti kot odrasli, ki imamo za seboj že vzgojo, norme, v nas vrednote...

Kdo je na višji stopnji in kdo na nižji je pa pomoje ni potrebno definitati direktno, tudi ni bilo tako mišljeno...kakor jaz sem tu in ti si tam, ker tu je za moje pojme že prisoten naš ego, s katerim imamo težave. Je pa definitivno vsaj iz mojih izkušenj res, da spoznaš nekatere ljudi in se ti zdi da vedno nekaj več kot ti...da so na neki višji ravni zavedanja...

 

Spreminjaš sebe ? Ja, če ugotoviš, da je v tebi nekaj kar ne podpira tvoj namen in razvoj duše...

Ni pa nujno, ker lahko pade le eno samo slabo prepričanje in se poruši ves destrukcijski sistem v tebi, če je to bilo pogojeno s slabim sprejemom zemeljskega življenja. Pri tem igra veliko vlogo ljbezen, ki jo čutiš ali pa je nisi deležen ob in po rojstvu.

 

No tukaj se mi je pojavilo recimo vprašanje...sem bila na džotišu (upam da sem prav napisala), kjer sem izvedela da je bila moja mati v času mojega rojstav v veliki čustveni stiski...po pogovoru s svojo teto (mame žal ni več med nami da bi jo lahko vprašala kaj več o tem) mi je povedala da si je moja mami zelo želela še enega otroka (mene), moj oče pa ne in da je bila resnično v veliki stiski ko so se njene želje uresničile. Ne vem čisto kako naj razumem tvoje besede ki si jih napisal, ker meni se je to zgodilo. Kakšne vplive ima sedaj to an moje življenje? Jaz sem definitivno opazila da sem v življenju hotela vsem ugajat, vsem sem dala in ponudila tisto kar so rabili od mene, saj imam neki čut za ljudi če lahko tako rečem....a sem ugotovila da s tem grem marsikdaj čez sebe, da ne poslušam sebe, da s tem ko molčim trpim jaz in sedaj to počasi spreminjam, ni vedno lahko povedati ljudem v obraz nekaj kar misliš...a se sedaj počutim veliko bolje kot prej...

 

 

 

Ok, spet nekaj vprašanj Koliko jih je še...hehe

 

Želim vam lepo soboto, kljub temu da je deževna...včasih je tudi to zelo prijetno...ko je okoli tebe tišina in slišiš kako padajo kaplice...kot da te hočejo umiti...umiriti.

 

LP

[Matjaž Bogdan]

Hvala Matjaž za tako izčrpno mnenje

 

 

Je pa definitivno vsaj iz mojih izkušenj res, da spoznaš nekatere ljudi in se ti zdi da vedno nekaj več kot ti...da so na neki višji ravni zavedanja...

 

Bo že držalo, vendar boš nekoč tam tudi ti, enako kot vsi...

 

No tukaj se mi je pojavilo recimo vprašanje...sem bila na džotišu (upam da sem prav napisala), kjer sem izvedela da je bila moja mati v času mojega rojstav v veliki čustveni stiski...po pogovoru s svojo teto (mame žal ni več med nami da bi jo lahko vprašala kaj več o tem) mi je povedala da si je moja mami zelo želela še enega otroka (mene), moj oče pa ne in da je bila resnično v veliki stiski ko so se njene želje uresničile. Ne vem čisto kako naj razumem tvoje besede ki si jih napisal, ker meni se je to zgodilo. Kakšne vplive ima sedaj to an moje življenje? Jaz sem definitivno opazila da sem v življenju hotela vsem ugajat, vsem sem dala in ponudila tisto kar so rabili od mene, saj imam neki čut za ljudi če lahko tako rečem....a sem ugotovila da s tem grem marsikdaj čez sebe, da ne poslušam sebe, da s tem ko molčim trpim jaz in sedaj to počasi spreminjam, ni vedno lahko povedati ljudem v obraz nekaj kar misliš...a se sedaj počutim veliko bolje kot prej...

 

Vprašaj se kdaj- čemu si hotela vsem ugajati in ugoditi? Odgovor ni tvoj čut za ljudi, temveč nekaj drugega..

 

Vidiš to"sem ugotovila da s tem grem marsikdaj...." je lep primer izkušnje. Si ugotovila, da pri tem početju trpi tvoja lastna integriteta ( del tebe , ki je namenjen le "tebi ") in na podlagi tega, deluješ drugače...

Mimogrede- saj veš- daješ dokler imaš, če zapustiš sebe, nekoč ne boš imela ničesar za dati, tudi sebi ne.

 

 

Ok, spet nekaj vprašanj http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/biggrin.gif Koliko jih je še...hehe

 

Želim vam lepo soboto, kljub temu da je deževna...včasih je tudi to zelo prijetno...ko je okoli tebe tišina in slišiš kako padajo kaplice...kot da te hočejo umiti...umiriti.

 

LP

 

 

Tudi tebi naj bo lep dan, saj dež, ki pada ni nujno odsev počutja duše, ta potrebuje, kot si napisala - včasih tudi mir.

Hvala tudi tebi za mnenje...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Lepo bodi http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[pjotra]

...zame duhovnost pomeni (po)iskati mir v sebi,

 

in ker živimo tukaj in zdaj (s tem mislim v materialnem svetu), težiti k ravnotežju med duhovnim in materialnim...živeti in pustiti živeti...z zavedanjem, da smo vsa (živa) bitja enakovredna...

[Silvija]

Duhovnost je zame ena taka vzvišena beseda. Če me kdo vpraša, kaj me zanima, imam na jeziku, da med drugim tudi "duhovnost", potem pa se mi zdi, da je to preširoko področje. Nenazadnje še tega vredu ne vem, kaj je sploh "duh" in kaj duša in sem ravno te dni ponovno iskala te pojme na netu. Če že moram kaj reči, potem raje odgovarjam, da so mi blizu zadeve, s katerimi se poskušam bolje spoznati in izgrajevati. Duhovnost je doma v velikem, nesebičnem srcu, v drevesih in oblakih, dišečih travnikih, v družini in prijateljstvu, v ljubezni... povsod, kjer smo tisti trenutek iskreno MI SAMI.

[free]

Taksno jo delamo zgolj sami.

 

Zame zelo lepo povedano

Duhovnost je zame ena taka vzvišena beseda.

 

Če me kdo vpraša, kaj me zanima, imam na jeziku, da med drugim tudi "duhovnost", potem pa se mi zdi, da je to preširoko področje. Nenazadnje še tega vredu ne vem, kaj je sploh "duh" in kaj duša in sem ravno te dni ponovno iskala te pojme na netu. Če že moram kaj reči, potem raje odgovarjam, da so mi blizu zadeve, s katerimi se poskušam bolje spoznati in izgrajevati. Duhovnost je doma v velikem, nesebičnem srcu, v drevesih in oblakih, dišečih travnikih, v družini in prijateljstvu, v ljubezni... povsod, kjer smo tisti trenutek iskreno MI SAMI.

[Iknee]

Če že moram kaj reči, potem raje odgovarjam, da so mi blizu zadeve, s katerimi se poskušam bolje spoznati in izgrajevati. Duhovnost je doma v velikem, nesebičnem srcu, v drevesih in oblakih, dišečih travnikih, v družini in prijateljstvu, v ljubezni... povsod, kjer smo tisti trenutek iskreno MI SAMI.

 

 

Duhovnost je doma tudi v sebičnosti in žlehtnobi, osamljenosti, streli in gromu, smrdečem dreku ... ker ko se bolje spoznamo in smo iskreno MI SAMI, ugotovimo, da smo tudi vse našeteto,pa še marsikaj zraven...

[free]

da.

[butl]

si do tega prišel ker te je življenje v to nekako potisnilo in si potem v neki točki spregledal...kako si začel delati na sebi...(PS - hvala za dobrodošlico)

 

Hojla Nekdokije

 

Jap, življenje me je v to nekako potisnilo /milo rečeno/ http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif /zdej se smejem, takrat se pa nisem/

 

Čeprav ne bi blo treba, a ne, lahko bi se premaknu prej, tko kt eni tud se, jst se pa nisem. Ker sem mislu, da zmorem sam. Šele ko sem padu na podn, in to na glavo, sem dojel, da tko ne gre več, da ne znam, da ne zmorem sam. In sem začel iskat pomoč, se učit...in velik kasneje tud delat. In to počnem še zmerej.

 

Kako sem začel? Verjetn tko kt večina, ki so v stiski. Ko sem nehal zanikat, sem šel k "dohtarjem" in jim reku "tle sem, vi me pozdravte". Brezuspešno jasn. Al pa tud ne. Ko sem počas začel spoznavat, da sem za svoje početje, počutje in posledice /se prav za svoje življenje in njegovo živetje/ odgovoren sam, se je začel dogajat. Tko. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

No, se mi zdi da je tisto na čemer moram jaz največ delati...da se na preizkušnje in "slabe stvari" ne odzivam z žrtvijo. Včasih je zanimivo pogledat okoli in videti, da tisto kar meni predstavlja velik boj samo s seboj je nekomu čisto samoumevno, medtem ko nekdo drug bije svoj boj kje drugje...

 

Jst se v takih primerih najprej vprašam zakva se počutim kt žrtev in kdaj sem se tko počutu.

 

resnično sem mnenja da znajo otroci na nek način bolj polno živeti kot odrasli, ki imamo za seboj že vzgojo, norme, v nas vrednote...

 

Otroci so še spontani...dokler jih ne vzgojimo.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg

 

Jaz sem definitivno opazila da sem v življenju hotela vsem ugajat, vsem sem dala in ponudila tisto kar so rabili od mene, saj imam neki čut za ljudi če lahko tako rečem....a sem ugotovila da s tem grem marsikdaj čez sebe, da ne poslušam sebe, da s tem ko molčim trpim jaz in sedaj to počasi spreminjam, ni vedno lahko povedati ljudem v obraz nekaj kar misliš...a se sedaj počutim veliko bolje kot prej...

 

Zakva si hotla ugajat? Kako si se pa počutila, če nisi ugajala? Kdaj si se že tko počutila? Pa tko.

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[unis]

prejšnjič sm se v prijetnem klepetu razgovoril s pravkar upokojenim vaškim zdravnikom.Po 40letih prakse bom pa kar zagovarjal njegova načela, čeprav nimam možnosti ne veselja tako vztrajno pomagati ljudem.

Po njegovem se v zadnjih 20 letih vsa znanost trudi popredalčkati še tako majceno karakterno posebnost ljudi in ji predpisati zdravilo. Zastrašujoče, šokantno. Vsi ste bolani, dokazano. Moč kapitala nad razumom in čustvovanjem ranjene duše, ki preživlja ne po svoji vesti ampak po pohoti svojih staršev, delček ljubezni na tem plavajočem kamnu.

druga stvar, ki je še kako pomembna od časa marije terezije, je samokritičnost in samodržnost.Ljudje ne znamo kritično razmišljati, sploh, če znamo razmišljati.In to je prvo, kar bo vsak pri sebi branil, svojo intelektualnot!

Nadalje, kozmično ravnovesje narekuje v fizikalnih in metafizičnih spremembah, fluktacije. To pa ne pomeni,da mi bodo deviantni ljudje, ki so se zjutraj zbudili s trdim, navsezadnje pomislili, v smislu"hja, mogoče sm pa jez prerok".

Pravilen pristop, korekturna drža, ki izraža ekshibistionistične poteze samozavesti, so vse kar v pospeševanju prodaje in telemarketingu poznajo še preden so prodali cesarju nova oblačila.

 

Ali lahko kdo sam pri sebi dvigne roko?Pa ne nad sabo, da ne bo kdo mislil napačno.Ali si lahko kdo sam pri sebi izpove, da misliti in čutiti, da s svojimi podzavestnimi raziskavami le vzbuja mentalno masturbacijo?Uživa v lastnih odkritjih?Poskuša doseči še boljši orgazem, naj si bo to v sprejemanju drugačnih, širjenja pozitivnih misli in ostalega, ki je BREZ MOŽNOSTI UGOVORA ŽE ZNANO KOT NEVPRAŠLJIVO!

 

 

resnično pa vsi trpimo, želimo in hrepenimo. Žalostno je, ko spoznaš, da "te" duhovnosti ni in da smrt je konec.

Nato se začne nov dan.Lep, res je lep, Sonce sije, ljudje hitijo, vidiš jih v trenirkah laufat na vse zgodaj, tebe te čaka kup gradiva za predelat in končno si v zmešnjavi našel mir.spokoj.

 

Moj spokoj in moj mir in moja tolažba je v uničevanju spiritualističnih mitov in čimboljše ozemljenje z zemljo, kamnjem, vodo, brinjem..Povohat kamen, polizat fasado. Ne zakaj, kako, čudno, grdo, morbidno.

Zagotovo je moje prepričanje prepričljivo možno spremeniti. Nič več, ko si našel mir sam s sabo.

 

želite duhovnost?Sprehodite se po zapuščenem vojaškem pokopališču, na žalost so iz 1. svetovne vojne najbolj množični prav na našem koncu.Žalostno je, si spogledovati s kamnom, na kateri je zapisana letnica fanta 22 let, ki je moje starosti, končal tukaj. njegove želje?cilji?ljubezen?strah?

Žalostno je, ko se zazreš in najdeš ostalih 17000 želja na kupu, na najbolj urejenem pokopališču vEvropi in pod evropsko zaščito.

Žalostno je, da je zame to duhovnost, ki mi da odgovor, in ne vprašanja.

 

vi pa želite lov na vprašanja, mentalne slike, ki vam vzbudijo občutja po telesu in možnost-masturbacije.

da, vi ste zasvojeni z miselnostjo. Vi ste mentalni narkomani

Vem kaj ste, ker sem sam poskusil vašo robo.

Pravim, da je potrebno duhovnost jemati za biznis!

srečno pa hvala ker ste prebrali do konca, upam, da vam je pasalo in ga naredilo trdega/mokro.

[free]

no, meni zgleda da te matra masturbiranje

torej, what's the point?

[unis]

ej ful dobro vprašanje, k rabi odgovor.

 

pejd drkat z idejami

[nimbus]

unis, kje bo tebe človek prebral do konca. mi preberemo samo zadnji stavek, da se prepričamo, da ni nedelja.