Afirmacije o bogastvu

[Čuško]

Hojla Čuško

 

A veš da si ne morem mislt, da bi en Bog, ki naj bi bil sinonim za, kva že, brezpogojno ljubezen in popolnost in ostale superlative tak sadist, da bi nam dal nekej tko čudovitga kt je naše telo zato, da bi ta inštrument ignoriral. Da bi bi bil to cilj našega bivanja tle, mislm, znebit se vseh materialnih želja in čutnih užitkov? Da bi nam dal oči, ušesa, usta, vse tiste živčne končiče v koži in pod njo zato da ne bi vidl, slišal, okušal, otipal? Da bi nam dal nekej tko čudovitga kt je um, sposobnost čutenja, čustvovanja... da bi glumili gljive?

 

Zakva že?

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Poglej to je pač ena izmed filozofij in kot sem napisal ni dobro tega delati na silo. Ni se ti zdaj treba odrekati čutnim užitkom, verjemi mi tudi jaz se jim rad prepuščam. In prav imaš, Bog je dal nam in živalim te materialne in fizično čutne darove in hvala mu za to. Ampak dal nam je pa tudi bolj subtilne čute (intuitivni čuti), katere pa zelo malo izkoriščamo, ker jih povečini tudi ne znamo in so precej zamegljeni z našimi fizičnimi čuti. In tudi s temi subtilnimi čuti se da uživati, vendar dokler boš imel želje in hotenja po materialnih stvareh in fizičnih občutenjih na nivo stalnega astralnega uživanja ne boš prišel.

Tako ti ne predlagam, da nehaj seksat, jest dobro hrano, kadit, si želet velke bajte itd. Jst samo vrjamem, da z duhovno evolucijo človeka to pride samo po sebi, korak za korakom. Da se čemu odrečeš je to samo malo groblji poseg v pravo smer. Verjetno nam pa Bog ni dal fizičnih občutkov samo zato, da bi v njih uživali. Vprašaj se, če bi bil res srečen in bi vedno čutil notranji mir, ali bi res potreboval bazen ob hiši, BMW-ja in poln hladilnik dobrot? In kolk mi za te naše potrebe in užitke uničujemo planet in drug drugega. Verjetno ni bil to božji namen a ne?

Pa še nekaj, zavest in čustvovanje ne spadata pod fizična občutenja.

 

Matjaž, prebral sem že tvoj prvi post natančno in se strinjam s tabo. Moj post ni bil namenjen nekemu nasprotovanju tvojemu. Seveda nas določa podzavest in tam not je svašta. In z močnejšimi metodami manifestacije obilja se moramo tega vsega zelo dobro zavedati in natančno definirati naše zahteve ali želje. Saj so lahko manifestacije skoraj takojšnje. Mislil sem samo to, da z zavestnimi afiramcijami tudi napačnimi vendar pozitivnimi ne boš naredil kakšne hude škode. Tako je vsaj moje mnenje glede na ljudi, ki jih poznam.

 

Lep pozdrav

Čuško

[butl]

Ampak dal nam je pa tudi bolj subtilne čute (intuitivni čuti), katere pa zelo malo izkoriščamo, ker jih povečini tudi ne znamo in so precej zamegljeni z našimi fizičnimi čuti. In tudi s temi subtilnimi čuti se da uživati, vendar dokler boš imel želje in hotenja po materialnih stvareh in fizičnih občutenjih na nivo stalnega astralnega uživanja ne boš prišel.

 

Lep pozdrav

Čuško

 

Hojla Čuško

 

Kteri pa so intuitivni, bolj subtilni čuti in zakva naj bi bli v nasprotju s fizisom in kva so to astralna uživanja. Aja, kva sta zavest in čustvovanje? In kva ma sreča z BMW-jem al pa nima? Kva sploh sreča je?

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_shy.gif

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Matjaž Bogdan]

Poglej to je pač ena izmed filozofij in kot sem napisal ni dobro tega delati na silo.

 

Upam, da tole ni bila mišljena debata med dvema, če pa je- se opravičujem.

Poglej čuško, Gautama je to temeljil s tem, ko je želje, oziroma vezanost postavil kot vzrok trpljenja. Vendar če imaš svojo osebno voljo in izbiro razumevanja, odločanja in niso povsem ortodoksni teravada budist, boš menda sprejel, da je tukaj govora o "življenjih" in ne enem-tem življenju. Pa tudi če verjameš v vzrok posledica - karmo, ne rabiš niti v reinkarnacijo, lahko vidiš, da je odrekanje željam, čustvom in vsem vezanim na materialne aspekte- popoln nesmisel, ker sam sebe prikrajšaš za tisto, kar naj bi te nadgrajevalo in naj bi bilo morda tudi vodilo glede splošnega ali pa osebnostnega razvoja- izkušnje.

 

Če vzameš reciva filozofijo shri kumarswamijija, lepo vidiš- želje so normalna pojava -ker so del poti učenja skozi življenje(a)...On recimo pravi- vse želje se ti bodo nekoč uresničile, vendar ni obvezno v tem življenju. In če postaviš to teorijo v tukaj in sedaj, potem se s tem ne obremenjuješ preveč, ker enostavno "veš. Ali je zavedanje o dolgotrajni poti večih življenj prisotno ali pa ne, vseeno je, doživel in preživel boš natanko to, kar počneš, kaj ti je namenjeno - kot zrcalni odboj dejanja- vzroka.

 

 

Ni se ti zdaj treba odrekati čutnim užitkom, verjemi mi tudi jaz se jim rad prepuščam. In prav imaš, Bog je dal nam in živalim te materialne in fizično čutne darove in hvala mu za to. Ampak dal nam je pa tudi bolj subtilne čute (intuitivni čuti), katere pa zelo malo izkoriščamo, ker jih povečini tudi ne znamo in so precej zamegljeni z našimi fizičnimi čuti. In tudi s temi subtilnimi čuti se da uživati, vendar dokler boš imel želje in hotenja po materialnih stvareh in fizičnih občutenjih na nivo stalnega astralnega uživanja ne boš prišel.

 

Tule se ne morem strinjati, ker v celi stvari holističnega dojemanja človeka in življenja ter sveta, je poudarek natanko na tem- celovitosti. Da zato ne bi bilo dosegljivo astralno (se bom oprl na prevod- subtilnejša, nevidna, morda višja ?? raven ) uživanje, je nonsens, ker kako lahko primerjaš svetove in stopnje uživanje, če ne izhajaš iz osnovne- snovne-materialne. In slej ko prej BOŠ prišel do usklajenega dojemanja in delovnja, tako in tako...

Tisto kar počneš med npr.-meditacijami, so izleti, in ravno ti izleti ti dajo vedenje, da poleg materiala obstaja še nekaj, a ne? Vendar, glede na to, da živiš fizično življenje, je smiselno, da tista izkustva iz "nekaj" integriraš v zemeljski svet, pa verjemi mi, bodo zadovoljni tako ti, kot tudi okolica...najbližji itd...

Pri takih filozofijah nikakro ne gre za dobesedno ortodoksno prakso, ker ni pisana večini ljudi... Sam si napisal- ne na silo, torej je to povsem lepo povedano, ko dozoriš v to, potem stopi, dokler pa ne čutiš tega, še ni prišel tvoj čas. Živiš pač življenje in poskušaš vstaviti v svoje izkušnje vse aspekte življenja- od materialnega do duhovnega, kar pa zopet ni mus, ker če človeku odgovarja živeti le v fizičnem smislu, čemu pa ne?...Vsak ima svojo izbiro in ni rečeno da je naša najboljša.

Tako ti ne predlagam, da nehaj seksat, jest dobro hrano, kadit, si želet velke bajte itd. Jst samo vrjamem, da z duhovno evolucijo človeka to pride samo po sebi, korak za korakom.

 

Lej čuško, ne gre le za DUHOVNO evolucijo, duhovnost je STOPNJA evolucije, gre za osebnostno evolucijo (ki je skupek različnih vidikov v celotnem-končnem konceptu človeka), ki priznava določene štenge, ki pa niso tako enostavne za razbrat. Dostikrat rečem, da lahko ima kmet v nevem kakšnih hribih in rovtah potencialno in tudi realno mnogo več duhovnega v sebi in ga tudi izraža, kot pa marsikdo, ki se 50 let trudi z meditacijo, odrekanjem seksa, mesa, kajenja, alkohola, brenjem 1001 duhovno knjigo-obenem pa ima v sebi NIČ strpnosti do drugače mislečih.

In en kmet zanj nima zavedanja...ali ga res nima??' Ali ga pa ima in to spontano, ker on to zavedanje živi. Duhovnost ne zna opredeliti, ker je to njegovo vsakodnevno dogajanje in program po katerem pač deluje...

In tudi se ne rabi zavedati korakov...samo enostavno jih hodi...živi življenje ...

 

 

Da se čemu odrečeš je to samo malo groblji poseg v pravo smer. Verjetno nam pa Bog ni dal fizičnih občutkov samo zato, da bi v njih uživali. Vprašaj se, če bi bil res srečen in bi vedno čutil notranji mir, ali bi res potreboval bazen ob hiši, BMW-ja in poln hladilnik dobrot?

 

Ja, mislim, da najprej pride hrepenenje po BMW, bazenu itd..šele potem morda potreba po notranjem miru...Želje so nujno potrebne za izkušnje...ker nismo vsi dalaj lame, da bi nas usmerjali od 5 leta dalje v to kar dalaj lama naj bi bil.

 

In kolk mi za te naše potrebe in užitke uničujemo planet in drug drugega. Verjetno ni bil to božji namen a ne?

 

Moram odgovoriti, da je čisto možno da je tako....Smisel življenja je uk, učenje in brez napak ( kdo to opredeljuje - kaj je to??), bi živjenje ne bilo napredovanje in učenje, temveč sedenje na mestu in čakanje nečesa, kar nikoli ne pride. Ne skrbi za planet- ima dobro mero samoregulacije,...brez skrbi...zna odgovoriti.

 

Pa še nekaj, zavest in čustvovanje ne spadata pod fizična občutenja.

 

Oboje moramo povezati s fizično sfero, ker eno in drugo občutimo kot info v obe smeri- medsebojna odvisnost. Zavest in čustva vplivata na telo, telo vpliva na zavedanje in čustva...Orenk dokazano- biokemični procesi v naših telesih...Zdajle ne bom našteval vse možne vire...vendar je tako.

 

Matjaž, prebral sem že tvoj prvi post natančno in se strinjam s tabo. Moj post ni bil namenjen nekemu nasprotovanju tvojemu. Seveda nas določa podzavest in tam not je svašta. In z močnejšimi metodami manifestacije obilja se moramo tega vsega zelo dobro zavedati in natančno definirati naše zahteve ali želje. Saj so lahko manifestacije skoraj takojšnje.

 

Mislil sem samo to, da z zavestnimi afiramcijami tudi napačnimi vendar pozitivnimi ne boš naredil kakšne hude škode. Tako je vsaj moje mnenje glede na ljudi, ki jih poznam.

 

Poglej, že termina- pozitivno ali negativno sta nerazumljiva naši podzavesti ( morda tega ne veš).Z lepim namenom ljudje delajo toliko škode okoli sebe, da je groza. Lahko se tudi vprašaš- ali dober namen nosi vedno dober rezultat? in - ali je pri rezultatu-manifestaciji kaj pomembno ali je prišla z lepim ali slabim namenom- v primeru, da je enaka.

Poglej samo dokaj razširjeno dogajanje- človek se z lepimi nameni osebnostnega razvoja flikne v meditativne, reciva indijske prakse...fajn...marsikomu ta "duhovnost" prinese mnogo, mnogo gorja...še huje pa- tudi njegovi družini..zakaj? Mnogo je možnih razlogov - od neznanja, nepotrpežljivosti, nedoraslosti zahtvanega, do naukov, ki jih sprejema...In vse z dobrimi nameni...Z dobrimi nameni pomagati nekomu ljudje uničijo deset življenj, če se nekomu zazdi tisto eno vrednejše, kot ostala...ma primerov imaš toliko, da je brezveze razkladat...Namen ne pogojuje rezultata, še manj pa ga opravičuje neznanje...Nasploh sem tam nepisal, da je treba biti previden...če že nekdo vpraša...je pač tako moje mnenje...

 

Lep pozdrav

Čuško

 

 

Lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[Čuško]

 

Upam, da tole ni bila mišljena debata med dvema, če pa je- se opravičujem.

Poglej čuško, Gautama je to temeljil s tem, ko je želje, oziroma vezanost postavil kot vzrok trpljenja. Vendar če imaš svojo osebno voljo in izbiro razumevanja, odločanja in niso povsem ortodoksni teravada budist, boš menda sprejel, da je tukaj govora o "življenjih" in ne enem-tem življenju. Pa tudi če verjameš v vzrok posledica - karmo, ne rabiš niti v reinkarnacijo, lahko vidiš, da je odrekanje željam, čustvom in vsem vezanim na materialne aspekte- popoln nesmisel, ker sam sebe prikrajšaš za tisto, kar naj bi te nadgrajevalo in naj bi bilo morda tudi vodilo glede splošnega ali pa osebnostnega razvoja- izkušnje.

 

Če vzameš reciva filozofijo shri kumarswamijija, lepo vidiš- želje so normalna pojava -ker so del poti učenja skozi življenje(a)...On recimo pravi- vse želje se ti bodo nekoč uresničile, vendar ni obvezno v tem življenju. In če postaviš to teorijo v tukaj in sedaj, potem se s tem ne obremenjuješ preveč, ker enostavno "veš. Ali je zavedanje o dolgotrajni poti večih življenj prisotno ali pa ne, vseeno je, doživel in preživel boš natanko to, kar počneš, kaj ti je namenjeno - kot zrcalni odboj dejanja- vzroka.

 

Tudi sam sem že napisal, da se to dogaja čez mnogo življenj oz. inkarnacij. In vsekakor se ne rabiš s tem obremenjevat saj ti to prav nič ne koristi. Jst sem samo mnenja, da je to končni cilj naše evolucije. Se pa tudi strinjam s tem, da se ti bodo vse želje enkrat uresničile. Kar pomeni več želja več inkarnacij na zemlji. Jst osebno budizma ne poznam tako, da tukaj nimam kaj več dodat.

 

 

Tule se ne morem strinjati, ker v celi stvari holističnega dojemanja človeka in življenja ter sveta, je poudarek natanko na tem- celovitosti. Da zato ne bi bilo dosegljivo astralno (se bom oprl na prevod- subtilnejša, nevidna, morda višja ?? raven ) uživanje, je nonsens, ker kako lahko primerjaš svetove in stopnje uživanje, če ne izhajaš iz osnovne- snovne-materialne. In slej ko prej BOŠ prišel do usklajenega dojemanja in delovnja, tako in tako...

Tisto kar počneš med npr.-meditacijami, so izleti, in ravno ti izleti ti dajo vedenje, da poleg materiala obstaja še nekaj, a ne? Vendar, glede na to, da živiš fizično življenje, je smiselno, da tista izkustva iz "nekaj" integriraš v zemeljski svet, pa verjemi mi, bodo zadovoljni tako ti, kot tudi okolica...najbližji itd...

Pri takih filozofijah nikakro ne gre za dobesedno ortodoksno prakso, ker ni pisana večini ljudi... Sam si napisal- ne na silo, torej je to povsem lepo povedano, ko dozoriš v to, potem stopi, dokler pa ne čutiš tega, še ni prišel tvoj čas. Živiš pač življenje in poskušaš vstaviti v svoje izkušnje vse aspekte življenja- od materialnega do duhovnega, kar pa zopet ni mus, ker če človeku odgovarja živeti le v fizičnem smislu, čemu pa ne?...Vsak ima svojo izbiro in ni rečeno da je naša najboljša.

 

Nikoli nisem rekel katera pot je prava, vsak ima svoje dojemanje sveta. Tudi nisem rekel oz. napisal, da astralni svet ni dosegljiv. Uporabil sem izraz stalnega astralnega uživanja kot preselitev na astralni svet za vedno brez ponovnih inkarnacij. In za to stalno preselitev pravim, da ni mogoča brez osvoboditve želja po zadovoljitvi fizičnih občutkov. Še enkrat poudarjam ni se potrebno s tem obremenjevat in niti se ne bo zgodilo v enem življenskem ciklu.

 

 

Lej čuško, ne gre le za DUHOVNO evolucijo, duhovnost je STOPNJA evolucije, gre za osebnostno evolucijo (ki je skupek različnih vidikov v celotnem-končnem konceptu človeka), ki priznava določene štenge, ki pa niso tako enostavne za razbrat.

 

Se opravičujem zaradi terminologije. My mistake :-)

 

Dostikrat rečem, da lahko ima kmet v nevem kakšnih hribih in rovtah potencialno in tudi realno mnogo več duhovnega v sebi in ga tudi izraža, kot pa marsikdo, ki se 50 let trudi z meditacijo, odrekanjem seksa, mesa, kajenja, alkohola, brenjem 1001 duhovno knjigo-obenem pa ima v sebi NIČ strpnosti do drugače mislečih.

In en kmet zanj nima zavedanja...ali ga res nima??' Ali ga pa ima in to spontano, ker on to zavedanje živi. Duhovnost ne zna opredeliti, ker je to njegovo vsakodnevno dogajanje in program po katerem pač deluje...

In tudi se ne rabi zavedati korakov...samo enostavno jih hodi...živi življenje ...

 

Se čist strinjam...

 

Ja, mislim, da najprej pride hrepenenje po BMW, bazenu itd..šele potem morda potreba po notranjem miru...Želje so nujno potrebne za izkušnje...ker nismo vsi dalaj lame, da bi nas usmerjali od 5 leta dalje v to kar dalaj lama naj bi bil.

 

Of course...Nisem nikol rekel kaj pride prej, hotel sem samo povedat point. Namreč, da se z evolucijo odpravijo materialne želje.

 

Moram odgovoriti, da je čisto možno da je tako....Smisel življenja je uk, učenje in brez napak ( kdo to opredeljuje - kaj je to??), bi živjenje ne bilo napredovanje in učenje, temveč sedenje na mestu in čakanje nečesa, kar nikoli ne pride. Ne skrbi za planet- ima dobro mero samoregulacije,...brez skrbi...zna odgovoriti.

 

Ok tle pa priznam napako, sem mal slabo tole premislu, maš kar prou:-)

 

Oboje moramo povezati s fizično sfero, ker eno in drugo občutimo kot info v obe smeri- medsebojna odvisnost. Zavest in čustva vplivata na telo, telo vpliva na zavedanje in čustva...Orenk dokazano- biokemični procesi v naših telesih...Zdajle ne bom našteval vse možne vire...vendar je tako.

 

Mislil sem povedat, da ne spadata samo pod fizis. Pa nisem dobr napisal. Seveda je prisotna tudi "kemija"...

 

Poglej, že termina- pozitivno ali negativno sta nerazumljiva naši podzavesti ( morda tega ne veš).Z lepim namenom ljudje delajo toliko škode okoli sebe, da je groza. Lahko se tudi vprašaš- ali dober namen nosi vedno dober rezultat? in - ali je pri rezultatu-manifestaciji kaj pomembno ali je prišla z lepim ali slabim namenom- v primeru, da je enaka.

Poglej samo dokaj razširjeno dogajanje- človek se z lepimi nameni osebnostnega razvoja flikne v meditativne, reciva indijske prakse...fajn...marsikomu ta "duhovnost" prinese mnogo, mnogo gorja...še huje pa- tudi njegovi družini..zakaj? Mnogo je možnih razlogov - od neznanja, nepotrpežljivosti, nedoraslosti zahtvanega, do naukov, ki jih sprejema...In vse z dobrimi nameni...Z dobrimi nameni pomagati nekomu ljudje uničijo deset življenj, če se nekomu zazdi tisto eno vrednejše, kot ostala...ma primerov imaš toliko, da je brezveze razkladat...Namen ne pogojuje rezultata, še manj pa ga opravičuje neznanje...Nasploh sem tam nepisal, da je treba biti previden...če že nekdo vpraša...je pač tako moje mnenje...

 

Kako pa potem vemo, kdaj delamo dobro, če tega ne vemo?

Matjaž

 

Drugače pa hvala Matjaž za izčrpen komentar. Imaš vedno zelo poučne odgovore, ki jih vedno rad preberem.

 

 

Pozdravček

Čuško

Popravljeno 25. oktober 2010 -> Čuško

[Matjaž Bogdan]

Drugače pa hvala Matjaž za izčrpen komentar. Imaš vedno zelo poučne odgovore, ki jih vedno rad preberem.

 

 

Pozdravček

Čuško

 

 

Ojla Čuško

 

Poglej - napisal si :Kako pa potem vemo, kdaj delamo dobro, če tega ne vemo? ...

 

Sam si dejal, da vse gre skozi evolucijo-izkušnje. Jasno je, da se opredelitev ali prepoznavanje dobrega spreminja skladno z našim razvojem , sem bi prištel lahko racionalni um (zaporedne misli -učenje -teorija in razvoj tega dela možganov-povezave) in seveda izkušnje. To kar je bilo lani zate "dobro", morda danes ni več. In to je normalno. Z opazovanjem, učenjem in nadgradnjo izkušenj prideš vedno dlje..vsaj navadno...In česar se človek loti, naj se loti v tistem okvirju, ki ga pozna, ki ga je "prehodil", kjer je "doma". Danes narediš "dobro" in potem boš čez par mesecev spoznal- kaj si v bistvu storil s svojim ukrepanjem...Reciva za nekoga slabo...V redu...torej bi se moral iz tega naučiti nekaj...Na istem ispitu verjetno ne boš več pogrnil, se boš pa lotil drugega...Ja, vse lepo in prav, vendar nekje pride tudi čas, ko dojameš, da spada v domeno tvojega "odločanja" v bistvu le tisto, kar si že skusil kot dobro in je bil tudi rezultat dober.

Sam navadno ekserimentiram na sebi, ne na drugih... Odgovornost nekako nosimo sami do sebe in težko je sprejemati odločitve v imenu drugih...Zelo hitro spoznaš- namreč, da včasih, ko se odločaš o sebi, spada zraven še kakšen družinski član in še kdo, ki bo s tvojo odločitvijo "o samem sebi" dobesedno prizadet. In to se odraža na vseh področjih...Naučiš se, da potrebuješ nekakšne varnostne ventile pri svojem dejstvovanju, že pri odločanju, da se izogneš slabega delovanja na druge. Torej moraš nekaj vsaj minimalnega vedeti o določenih pravilih, kaj in kako deluje, preden se lotiš. In podobno so afirmacije...

Če ne VEŠ kaj in kako, je bolje, da ne počneš nič...ali pa nekaj, kar lahko pomaga ali prizadene LE in IZKLJUČNO TEBE, ne pa koga drugega.

Zato sem pa zgoraj toliko pisal o možnih scenarijih, če se lotiš in ne poznaš ter ne veš. Ampak še nekaj si verjetno opazil...Tudi kot ti nekdo pove kako bi storil bolje in kako se zaveš -kaj lahko vse ustvariš v slabem in dobrem, nekdo tega ne sprejme...vsekakor- sprejmeš le tisto, kar razumeš in do kje seže tvoja zavest. Več ne- kar je povsem razumljivo...le kasneje je komu drugemu morda malce manj razumljivo...

Kako veš??' - ko začutiš in imaš tudi izkušnje, ki kažejo določene programske vzorce delovanja...ko ni ugibanja in balinanja s posegi v voljo drugih ljudi....Ko preprosto- veš. In če ga usereješ, bodi pripravljen sprejeti vso odgovornost, pa ne le z besedami- saj sem hotel le dobro...fajn...kolikokrat v življenju naredimo takšne napake...velikokrat...in kaj ? se kesamo, gremo na pir, poškljemo vse v maloro in pojutrišnjem ponovimo vajo v drugi priložnosti...Ma bolje, da bi kar ostal pri piru in brez priložnosti.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

tudi tebe je zanimivo brat- hvala tudi tebi za komentarjehttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Lepo bodi

 

Matjaž

 

 

 

[Čuško]

Živjo Matjaž,

 

Hvala za odgovor.

Si mi razjasnil še eno mojo dilemo, katero že nekaj časa analiziram pa nekako nisem prišel do zaključka. Namreč, ko se sam ukvarjam z osebnostnim razvojem, kako lahko s tem škodujem drugim, saj če bom boljši človek bo za vse boljše. Zgleda, da so te povezave med nami bolj zapletene kot sem mislil...Grem še mal razmišljat

 

Bodite v rožicah vijoličnih.

Čuško

[Iknee]

Nikol nisem prav verjela, da je bog zato, da izpolnjuje neke individualne želje. Boli ga kurac (če ga ima) za naše želje. Budisti (pa še kdo) že vedo, zakaj priporočajo zmanjševanje želja, če hočeš živeti umirjeno in zadovoljno življenje.

[nimbus]

tole temo ste čist preveč pocukral.

.

.

.

se bere huje ko kakšne generične voščilnice.

 

brez vsebine.