Hujšanje

[Silvija]

Oh ženske, vsaka ima en svoj recept, sem Mihelo kar nekam začutila, Iknee pa tudi super, da si našla svoj način. Se tudi borim s kilogrami od osnovne šole naprej, pa ne, da sem imela neke hude kile. Definitivno pa preveč kil, po so mi pa še prijazno rekli: pa saj nisi debela, močnejša si. Že res, ampak jz sem tudi to sovražila. Nisem hotla bit močnejša, naka. In ko mi je ene dvakrat, trikrat uspelo na zdrav način uravnat kile, pa držat par let, sem bila presrečna. Polna energije, samozavestna... Iščem načine tudi jaz, kot je Mihela rekla, že zato, da ne hrana vodi nas. V bistvu, da jemo, zato da živimo, ne pa živimo zato, da jemo. Ampak nek haklc se že mora skrivat v podzavesti, da vsake par let zmaga. In mi sproži apetit. Ko začnem bolj jest, pa ni "kunšt" se v par mesecih zredit. Ali pa je za tem preprost fizični razlog, da se maščobne celice, pridobljene v puberteti ne skurijo, samo krčijo. Jz si jih predstavljam kot ene prefrigane prebivalce mojega telesa, ki se takole malo zvito zlobno hihitajo in ne zamudijo trenutka, ko lahko sporočajo telesu: hočemo jest, hočemo sladkor, kalorije, hočemo se redit To je zdej malo karikirano povedano, ampak dejstvo je, da me na vsake par let premagajo . In potem moram bit zvita nazaj. Ne, niti slučajno se ne smem "ogrozit" in si prepovedat hrane. In se prepričujem nazaj: glej, pomisli, kako dobro se počutiš, ko zdravo ješ. Koliko več energije imaš...pa kaj je tistih deset minut, ko je hrana okusna in uživam v njej, ali pa dobro, tudi pol ure, potem pa za dve uri mrknem, vsa utrujena pravzaprav od teže hrane... Poskušam prit do tega, kar je napisala Iknee - da poslušam svoje telo. Ampak ne morem tega takoj, ker kadar padem v svoj "ogljikovohidratni šok", takrat moje telo hoče kar še in še... In moram najprej presekat, da se "prečistim" in potem se šele začne krepit moja volja in dvigat morala, kako mi je fajn, ker zdravo jem... Tako nekako.

 

Po dveh letih ponovnega "recidiva" , se mi to poletje ponovno odpira. Tisti zdrav pristop, ko se ni treba premagovat, ampak teče kar samo. Gibam se na polno, kar mi daje samo še več energije. Držim pesti zate Mihela, pa za vse babe (ali dedce) tu, ki se spopadamo s tem.

[Marsa]

Ful dobr sta napisali, še posebej Iknee. :palec:

[Mihela]

Ikee sem vesela da ti je ratalo, meni to res ne rata, pa niti ne mislim da sem debela, se mam rada tako ko sem, vendar kot je rekla Silvija, pride taka lakota in jo je težko obladati in kot je rekla Silvija, tudi jaz vedno delam potem sama s sabo lepo, politično, opazujem ljudi okrog, ki so premočni, si jih poskušam predstavljati v idealnih merah, kak bi bil njihov obraz, kako se obraz zasveti, ko ni te navlake, in kako je končno videti ličnice... pa take monade... pa o tem ja kot Silvija, kako se dobro potem počutim v telesu, če jem zdravo in podobno... zelo podobno, zelo moram biti politična, nikoli z voljo, nikoli na silo... jaz si rečem , takoj kot bo pravi moment bom spemenila... in pride pravi moment... al pa še bolj... si zaželim v srcu, da pride pravi moment, si predstavljam, da je in obrnem energijo... toda ko sem notri, sem notri, ni je sile ni je volje, da bi se ven povlekla... pa če verjamete al ne... na temu moram delati, da se naučim prenesti to hudo željo, vo velko lakoto...

 

Res smo vsi vsak na svoj način narejeni, in to je bistvo... da najdemo svoj način... tudi jaz vsem, ki se borimo s svojimi demoni, manjšimi in večjimi želim, veliko miru, veliko modrosti, mal prebrisanosti in ogromno ljubezni, zadovoljstva in smeha...

 

vsak nasmejan obraz je lepši

 

to je še ena stvar, ki jo počnem... da se ne glede na kilažo lepo oblečem... in se trudim ohranit radost in zadovoljstvo... to res pomaga...

 

pot se pa spomnim tudi mojih prijateljic, ki so močnejše, kako so vseeno lepe, in zanimive, in koliko jih imam rada, nič manj kot tiste ta suhih, in potem vem, da je vse skupi pomembno samo, če ovira naše zdravje in naše počutje in nič drugače

[Marsa]

meni je tudi dbest videti, kako je kakšna *močnejša* ženska v kaki minici, a res fajn, ničesar preveč, ful se dobro recimo počuti v svoji koži, je taka jedra in taka, take ljudi -fejst- je res fajn pogledat.

 

Drugače pa jaz ne maram opazovati ljudi na tak način, ker jih lohk spravim v zadrego, tudi meni ni všeč biti skenirana.

Če pa v stotinki preskeniram (da se to *kar samo zgodi*), pa ne morem pomagat.

[nataly]

OOo tema hujšanje...

Bi morala nekaj pripomnit - sem tudi ena odvisnica očitno od ogljikovih hidratov. Ne kruha ne pogrešam toliko...testenine pač..pa vse sladko, ki sem ga dala na stran. Ne toliko čokolade...ampak peciv razno raznih, pa piškotkov, ki sem jih s takšnim veseljem pripravljala.

In pa ja - gibanje, ki sem si dobesedno morala vsilit - ker če nisem vztrajna in to nekak nisem, sem pa trmasta in predvsem kljubovalna (samo reci mi, da ne zmorem? ali pa da se bojim...jaz..bojim? ne zmorem? niti slučajno...)pol pa dobim hudiča..razbolele mišice in komaj premikanje naslednji dan.

5 kg -od 1.7. mogoče gre malo prehitro..res..me začenja skrbeti - sploh joškov nekak nisem tako dolgih planirala:))

[Marsa]

sem tudi ena odvisnica očitno od ogljikovih hidratov.

saj jaz sem v bistvu tudi.

tudi od kruha (samo ga količinsko ne pojem veliko).

pa jem majoneze in takšno, pa ponoči jem včasih tudi.

pa sira kar nekaj pojem.

 

skratka, se da.

zdaj se boste jezile nekatere, ampak pliz ne vzeti osebno... nekakšna moja opažanja oz. razmišljanja.

Namreč, morda je pikrič (podzavestno), da ko ženska pač rodi otroka/-e, da je kao 'to že to'. Zdaj ima pa kao neko razlago, pač razlog, da se nekako zapusti, pač zdaj je kao pa mama in to je njena neka poglavitna vloga. Sedi in gnezdi.

 

Saj niso samo manekenke in igralke (s ful casha, trenerjev, možnosti...) suhe takoj po porodu recimo.

In potem ima pa še izgovor, da se ne meče stran hrane in potem še za otroki jé tisto hrano ki ostaja.

 

Ampak v bistvu je pa finta, kot je pisala Iknee, da eni so pač taki in drugi drugačni. Tako pač je.

Jaz pač nimam majhnih jošk in jih nikoli ne bom imela, kot tudi (najbrž, no ) ne bom imela debelih nog.

 

itak imamo vcepljene neke vzorce, da kakšen 'moraš bit'.

Meni je šlo včasih na živce, ko so kakšne zelo suhe sošolke z idealno postavo (medtem ko sem sama bla buckasta), rekle, da kolk so se zredile itd. V resnici pa čist suhcene. Nekoč sem še zlobno pripomnila, da pa res! kolk se je zredila ena. (pa je pol vseeno mal začudeno pogledala )... ampak v bistvu te ženske dejansko mislijo lahko, da so debele.

Tako kot jaz sebe vidim na eni fotki in ugotovim, da imam pravzaprav pa kar mal debelčkane noge. Ena pa bi rekla, halo!!

 

In tudi - zakaj biti zdaj suh - razen seveda pač ker si lahkotnejši tudi, bolj zdrav itd., ampak recimo vizualno?

Men so pa ful všeč kakšne take 'taprave' babnice, polnejše, preferira pa se brezživljenjske suhe puščote...

[nataly]

Pozabila sem omenit, da sem se morala najprej pripravit, da manj jem - in da se mi skrči želodec - to pa z manjšimi obroki, večkrat na dan, pa črtala sem kruh, enkrat tedensko si ga privoščim, pa sladko, ki si ga tudi enkrat tedensko dovolim, pa malo vmes ločujem - meso pa solato, pa riž pa solato, pa testenine pa solato..pa ogromno sadja, pa vode, pa kavo grenko pijem(pred tem fajn sladko),pa večerjam ne več po šesti uri. Mi je finta, ko si nabašem na krožnik in potem se na polovici ustavim, ker ne morem več. Jem počasi in dobro premeljem hrano.

pa gibanje..ne laufanje, ker mi gre na živce - na maratonu me ziher nobenem ne bo, ampak hitra hoja, skipingi, lastovke, sklece, počepi...vaje za roke, predkloni..odkloni..take raztegovalne..skratka to.

Sem pozimi rahlo zamerila ginekologinji, ko me na sestanek herbalifeja povabila... ker sem kar prepričana, da mi bo uspelo brez kakršne koli kemije.

[Marsa]

Ja, količine!!

jaz včas ne morem verjet, koliko lahko eni pojejo!

blazota.

in potem se čudijo, da/ko se redijo.

[nataly]

Si postnila vmes Marsa:)) - no jaz pa imam debele noge - babica jih je imela, foter jih ima, jaz..pa tudi dečve moje...sploh starejšo tole jezi - ki mi ni nič podobna, a noge ima po meni. Ne stegna, kakor bi človek od strelke pričakoval - ampak meče...in v bistvu od kolena navzdol do gležnjev...ko bi morala biti noga taka nežna krhka - je moja medvedja...

Še hlač si ne morem v vsaki trgovini kupit.

Čeglih sem dvignila glavo in si navlekla obleke - in to taman do kolen - klinc..to so moje noge..takšne so..in hvala bogi, da jih imam (ne bi pa nič imela proti, če bi bile tanjše). Pa višje pete delajo čudeže:))

[Brezo]

Meni je pa full zanimivo koliko eni pazijo na tako in onakvo dieto pa telovadbo pa se še zmeraj pritožujejo kako se jim malo pozna. Jaz pa lepo jedem za 3-4 porcije tistega kar je v kuharskih knjigah kao za enega, jem slatkiše, kruh, sir...ponavadi zadnji obrok šele po 22.00, 23.00, skoraj nič ne športam in se sploh ne zredim. Jap , čudni so te crnogorski geni...

 

V bistvu je pa fora samo v polnozrnati hrani oz. polnovredni in pravilna sestava hrane- ogljiikovih hidratov ni pač dobro papcat zraven beljakovin. Kar z drugimi besedami pomeni tudi čimmanj kupljene oz. pripravljene hrane z raznoraznimi prikritimi cukrčki, soljo in ne vem kaj še vse. Skratka shujšat oz. zmanjšat kakšne čudne maščobne blazinice okoli določenih telesnih delov se da tudi brez preveč gibanja.

 

Ma ajde genetika ima tudi določeno vlogo zraven, ampak tako veliko kot nekateri radi napihujejo pa tudi ne...

[Mihela]

 

 

Ampak v bistvu je pa finta, kot je pisala Iknee, da eni so pač taki in drugi drugačni. Tako pač je.

Jaz pač nimam majhnih jošk in jih nikoli ne bom imela, kot tudi (najbrž, no ) ne bom imela debelih nog.

 

itak imamo vcepljene neke vzorce, da kakšen 'moraš bit'.

Meni je šlo včasih na živce, ko so kakšne zelo suhe sošolke z idealno postavo (medtem ko sem sama bla buckasta), rekle, da kolk so se zredile itd. V resnici pa čist suhcene. Nekoč sem še zlobno pripomnila, da pa res! kolk se je zredila ena. (pa je pol vseeno mal začudeno pogledala )... ampak v bistvu te ženske dejansko mislijo lahko, da so debele.

Tako kot jaz sebe vidim na eni fotki in ugotovim, da imam pravzaprav pa kar mal debelčkane noge. Ena pa bi rekla, halo!!

 

In tudi - zakaj biti zdaj suh - razen seveda pač ker si lahkotnejši tudi, bolj zdrav itd., ampak recimo vizualno?

Men so pa ful všeč kakšne take 'taprave' babnice, polnejše, preferira pa se brezživljenjske suhe puščote...

zelo modro napisano

res je preveč se obremenjujemo s tem

in premalo si dovolimo biti kar smo

[Mihela]

Kar jaz pišem, znova in znova, ni toliko skregano s tem, le govori o drugi strani. Govori o odvisnosti in obvladovanju samega sebe, o tem, da ni kontrole nad seboj, nad hranjenjem, ne toliko o teži in izgledu.. tisto je posledica... in v tem primeru so posledice res lahko hude.

Se pa strinjam, da je treba sprejeti to kar imamo, da se da iz tega vedno tudi s pravimi oblekami kaj narediti... glede pač na telo. Poudariš tisto kar imaš zanimivo... in zakriješ kar ni najbolj... jaz sem hvaležna možnosti, da ženske oblačim hlače...

[viyola]

Jem ..ne štejem kolikokrat na dan..tudi otroci, je pa res, da se ne prenajedamo...da velikokrat po malo, sploh pa ogromno sadja, pa zelenjave..

Se mi zdi, da bolj začneš se obremenjevat s kilažo, višja je..pa se vrtiš v enem krogu..takem..začaranem..Sploh pa je precej dednega, tako da..

če ima kdo težave s težo..so krivi starši..

 

Sploh pa..poznam veliko žensk, ki so malo bolj okrogle, pa so zelo lepe..kje pa piše, da mora biti vsak suh, pa na pol podhranjen?..Sama sem se s kakšno kilo več veliko boljše počutila...Lepota je pa itak v očeh opazovalca..v glavnem, da smo zdravi, pa da se imamo radi

[Nada7]

Zelo sem se zredila. Prvič v življenju skoraj 20 kg preveč. Tehtat sem se šla šele, ko mi niso bila prav oblačila. Težje se gibljem. To mi je najpomembneje, da se težje gibljem. Zato bom pri tem ostala in se skušala čimveč gibati. Takrat, ko bo več energije. So taki dnevi, ko imam viška energije. S hrano se ne bom ukvarjala, ker sem skoraj prepričana, da gibanje samo po sebi potegne s sabo marsikaj. Tudi manj požrešnosti. Hm, niti ne morda. Verjetno se bo treba tudi kaj prisiliti v zvezi z gibanjem. Baje, da je učinkovito šele, ko res čutimo prekrvavitev in se spotimo? To bom še odložila. Šla bom postopoma. Najprej res le takrat, ko bo viška energije. Vmes se bom prisilila le z razgibavanjem.

Ne, zredila sem se zaradi tega, kako živim, zato se bom trudila bolje živeti. To je že veliko. Velika možnost je, da več gibanja in boljša hrana pride sama po sebi. To je pa moje hujšanje

[Iknee]

Sploh več gibanja ponavadi pride res samo po sebi, ja. Če te na primer zajaga kak medved al pa kaj podobnega, al pa če se kar same sebe ustrašiš v špeglu, te noge kar same od sebe nesejo po poti.

 

Pa še ena čist resna pripomba o gibanju: Za hujšanje niti ni treba nevemkako švicat. Pri intenzivnih naporih telo namreč maščob sploh ne more kurit, ker energijo rabi relativno hitro, presnova maščob je prepočasna za to. Takrat se porablja le glikogen iz mišic in jeter. Ko po intenzivnem naporu nekaj časa počivaš, postaneš pa lačna, ker hoče telo glikogenske rezerve nazaj napolnit, greš jest, maščobe pa ostanejo lepo shranjene tam, kjer so bile (za hude čase ). Telo kuri maščobe pri dolgotrajni (več kot eno uro!) sorazmerno počasni aktivnosti. Za hujšanje je idealna hoja v hribe, med tednom, ko to ne gre, pa vsaj eno uro počasnega teka ali kombinacije hitre hoje in teka, hoja v breg, plavanje, kolesarjenje ... ampak mora pa trajat in redno!

[Marsa]

 

Sploh več gibanja ponavadi pride res samo po sebi, ja. ...

[Mihela]

http://youtu.be/jCya1yiFFP4

 

 

tu je ena dečva, ki je mal bolj okrogla a lepa, res lepa, ne le njen glas, ampak vsa.

 

 

Nada7, štekam te, mislim, da hujšanje nikoli ni rešitev, da je preprosto potebno uvideti, kako ješ in kaj pri hranjenu ti koristi in kaj ne in se temu tudi odpovedati, če je treba. Vsaj meni je to koristilo. Se strinjam, sprememba življenja. Prosim bodi potrepežljiva, ljubeča in si vzami čas... sploh če je cela družina ta, ki ne je najbolj zdravo... počasi... pa modrost uporab... Na primer če se odločiš, da ne boš jedla sladkarij, si najdi nekaj kar je sladko pa lahko ješ, sadje ali kaj podobnega, jaz sem imela zajterk z marmelado, mi je mal pocartalo to potrebo po sladkem, pa veliko sadja, ker je tudi sladko.

 

Predvsem moraš štekat sebe, kaj te fura v preveč jest, kje delaš napake... jaz sem si vzela par mesecev sam za opazovanje, brez sodb, sam da sem zares vidla, kje jih kuham in da je prišla rešitev iz mene ven.

 

 

Najpomembneje je, da se maš rada, da se lepo oblečeš in da še vedno uživaš v svoji koži.

 

 

Šport: jaz sam antišportnik... sedaj sem pa ves čas v gibanju... zakaj... ne zaradi hujšanja... ker tega ne počnem, niti mi niso hudo všeč ženske, ki jih je sama mišica, če sem iskrena, sem rajši mal bolj ženstvene sorte ( prevedeno po domače, mehka) ... ampak zaradi potrebe po gibanju... in pa zato, ker sem mal manj tečna, če vsaj mal viška energije skurim tako... a veš ko se nabere v tebi tolk ognja, da se bojiš, da boš še koga speku za večerjo, če ti s kako malenkostjo sproži to tvoje gorivo

 

Opazuj se, zna bit, da boš sama našla najboljše spremembe zase in za svojo družino.... in vzemi si čas... za pomembne spremembe je potrebno včasih več let, včasih pa tudi ne, le nekaj mesecev... držim pesti zate

 

 

Srečno,

 

m

[Marsa]

meni je pa zanimivo, kako so tisti ki niso najbolj suhi () neskončno občutljivi, ko se kej o debelosti govori, medtem ko jih pa niti malo ne moti (ali celo sami govorijo to), da govorijo o suhih z zaničevalnim in slabšalnim tonom.

Še jaz sem rekla suhe puščote.

 

Kar skoz eni govorijo, kakšni bi naj bili drugi, kako zelo sem sita tega.

 

Bodi debel, suh, kakršen želiš oz. kakršen si.

Nima smisla mučit svojega telesa, da bo postalo nekaj drugega od tebe.

 

Hehe, Adele v temi Hujšanje.

Za moj okus in moje videnje je pač v bistvu debela.

Sicer pa luštna punca, lepih potez, prijaznega videza, 'neškodljiva'.

Jaz je ne poslušam, gledam pa tako ne.

Samo če greš na katerikoli sajt, ti pač vse te podobe priletijo, pa tako veš približno, kdo je kdo.

 

Ja Mihela, le pazi da nouš koga skurila.

[Marsa]

... še en *nasvet*, ki je sicer pravzaprav precej butast.

 

ampak kar dela - oz. pomaga zraven, ko *hujšaš*.

... jaz veliko takih stvari naredim iz nekakšne trme, kar ni tolk dobro, kot če bi že kar takoj zastavil na vzorcih delat... samo lahko pa to pride nekako *sproti*.

Recimo meni je mama rekla, ko sem imela 73 kil, da 'se ji že smilim' (ko sem bla tako debela) x!x - in da (ko sem rekla, sej bom shujšala), 'tako suha kot sem bila ne bom nikoli več'.

In me je to tako nekako razjezilo, prišlo do konca, da sem ji zažugala s prstom in ji rekla, še bolj bom!

Sem si mislila, ne ti men....

In potem pa sem bla res trmasta.

(aja, 'prej' je moja teža nihala med 54 - 58, nikoli čez 60, največkrat pa nekako 56 recimo)

No in pol, ko sem spravila težo na 53, nimam praktično nikoli niti 56, kaj šele več, največkrat pa imam (torej moja teža je navadno) 53 kil. Ne glede na to, kaj, koliko in kako jem.

Najmanj pa je bilo 51 zdaj v tem odbobju.

No in to je zdaj že enih 18-19 let tako.

(sem pa shujšala vseh 20 kil viška v kakih dveh letih, morda enem in pol)

 

No da se vrnem na začetek, kar sem hotla napisat, da je banalno, ampak dela.

Recimo sem si pustila najozkejše možne hlače in miničko.

Kao da bom še nekoč to seveda spet oblekla. So se vsi hecali iz mene.

Samo, hehe, lahko to oblečem.

Imam nekaj tega še vedno, prav nalašč skoraj, saj npr. one mini miničke že dolgo ne nosim, jo imam pa še in tudi prav mi je.

 

skratka, v 'debelešjem' obdobju ne vsega 'suhega' stran pometat, niti si ne tolk kupovat zdaj teh debelejših cot.

Kupi jasno, če ti je ostalo premajhno, samo ne si zalog delat.

[Mihela]

zanimivo Marsa...

 

sam za primerjavo, da ne boš mislila, da mam iste kile kot ti, jih imam trenutno ( po zadnji turbulenci) dvajset več kot ti... tko, da boš mela bolj realno predstavo

[Nada7]

"Sploh več gibanja ponavadi pride res samo po sebi, ja." (Super tole o gibanju!)

Res to verjamem! Če pa ne pride do gibanja, to pomeni, da le-to ni potrebno, ker se mogoče bolj navznoter giblješ. Sem slišala za ljudi, ki so shujšali, brez da bi karkoli spreminjali glede hrane in gibanja. Ali se je to mogoče le zgodilo, pa nekako niso niti prav opazili. Če te nekaj obremenjuje, se počutiš težkega in ko tega bremena ni več si lažji v duhu, ti je potem tudi fizično marsikaj lažje in imaš lahko odvečno energijo, ki tem kar sama sili v akcijo, pa četudi le poskakuješ. Tako da res verjamem, da dobra volja hujša. Saj je tukaj tudi cela vrsta hormonov, ki deluje pri čustvovanju, mišljenju. Veliko naredimo tudi, če začnemo res upoštevati svoje občutke. Sama sem taka, da veliko "zapenjam". Če bi se na primer na obali namenila na tekočem traku preteči ali prehoditi 5 km, in bi mi vmes javili, da prihaja tsunami, bi verjetno rekla, ja že grem, sam tale 1km še, pol pa bežim 300 na uro! Tako delam velikokrat, ne nekaj se zapnem in ko se mi pojavi nek drug občutek, se kar odločim, da bom ignorirala in gonila naprej svoje- ker to pač vedno počnem, ne bom kar odnehala le zato, ker "je eden nekaj rekel" (občutek). Ne v obliki "oh tega ne bi smela", kot misel, ampak dobesedno občutek. Tako kot zdaj sedim pred računalnikom in bi me prijelo, da se pretegnem, pa tega ne bi storila, .... zakaj že?, ali bi imela nakupljene stvari za kosilo, na primer makarone pred kuhanjem pa bi ugotovila, da bi zdaj pravzaprav raje jedla sadje, a bom to ignorirala, ker se potem poruši nek načrt.

Ne me grdo gledat, ker bom rekla, da se mi zdi ta moja teža pravzaprav nekaj postranskega. Simptom, materializacija teže, oklep...

Zakaj pa pol sploh pišeš tole sem, če je nekaj postranskega, kaj vihaš nos. Ne, no, mogoče se bom čez leto dni, ko bom imela še deset kg zraven, tolkla po glavi

 

Hvala Mihela!

Imaš prav, vsi jemo tako.

"sem mal manj tečna, če vsaj mal viška energije skurim tako"

Enako jaz

 

"Kar skoz eni govorijo, kakšni bi naj bili drugi, kako zelo sem sita tega."

!!!!!!!!!!!! JA!

Vsakega bi vprašala, za vsakogar, kogar tako komentira, naj mi pove, kakšen, kakšna, pa bi naj točno ta oseba po njihovem bila? A kot Naomi ali Kate Moss, Angelina? Ali se bi ven vlekli z raznoraznimi- krajše ali daljše krilo, rokavi, druga frizura, shujšat v rit ali kar več migat, nosit hlače.... Nisem prepričana, da so to res dobronamerni "nasveti". Meni je to norost, vse to okrog videza, ampak skoraj cel svet je tak. A je slučajno na televiziji kakšna debeluška, pa sem je spregledala? Še na raznih slikah z lepimi, duhovnimi mislimi je zraven manekenka. ZAKAJ? Manekenke in fotomodeli so suhi. Večina filmskih junakov. Pevci, pevke. ...Zakaj? To se mi zdi podobno, kot če bi rekli slon ne, žirafa ja.

 

Prav to (obratno) sem naredila, premajhne stvari stran! Res pa je, da sem obdržala tanajtaboljše suhe hlače. Verjetno ti mora to res predstavljati nekaj pozitivnega, motivacijo. Ah, meni ne. Bi me le čakale v omari in mi nabijale krivdo, kako jih zanemarjam. Te tanajtaboljše ta suhe, pa me božajo in sijejo.

Pa zgleda, da imam zdaj podobno preveč kg kot si imela ti. Prej sem nihala med 50-55, zdaj imam nekje proti 70 .

Hujšanje drugih in množica diet v medijih mi je bilo vedno nekaj tujega, sem si pa skoraj želela izkusiti mehek, okrogel trebušček. Vedno se mi je zdel bolj ženstven. Zdaj ga končno imam!

[Marsa]

zanimivo Marsa...

 

sam za primerjavo, da ne boš mislila, da mam iste kile kot ti, jih imam trenutno ( po zadnji turbulenci) dvajset več kot ti... tko, da boš mela bolj realno predstavo

Pusti kile, Mihela!!

jaz nisem tolk suha kolikor imam malo kil!

 

če bi samo povedala da imam tolk kil na tolk višine, bi vsakdo mislil da sem precej presuha, pa nisem. še celo sem mal debelčkana (ravno včeraj se mi je mama smejala, češ da sem se malo poredilčkala ).

 

imam zelo suhe prijateljice, ki so bile recimo tedaj bolj suhe kot jaz, pa so imele precej več kil!

Jaz imam drobne in (očitno) lahke kosti in sploh ne vem, če je to zelo dobro...

je fajn da sem zelo prožna in lahka, ampak mogoče bi blo fajn mal več teže, te file v kosteh da bi bilo... lohk da mam čist prhle (samo to pa tud dvomim, ker sem nagnjena k poškodbam, pa nisem še nikoli imela nič zlomljenega).

 

tako da kil sploh ne gledat, res...

s frendo se včas hecava, da mam jaz v kolenčkih ene pol kile minusa vsaj...

[Marsa]

Hujšanje drugih in množica diet v medijih mi je bilo vedno nekaj tujega, sem si pa skoraj želela izkusiti mehek, okrogel trebušček. Vedno se mi je zdel bolj ženstven. Zdaj ga končno imam!

meni tudi (to prvo).

 

Drugo pa hm... kaj pa vem, bi mi bilo ljubše, če bi imela ful napetega in gladkega in ravnega in sploh da ga ne bi imela pa to , samo ga imam. trebuščku se pa ne morem izognit očitno.... od nekdaj....

Samo pa spet ni take sile.

Morda me pa vedno manj to kej vznemirja.

[Mihela]

lepo brat Nada.

 

Nismo taki samo pri izgledu, da hočemo določen tip, smo taki tudi pri karakterjih... nekaj nam je fajn drugo pa ne maramo... tko da je to eno zelo človeško početje... nekateri cenijo samo ljudi, ki so zapečkarji, drugi samo svetovljane... meni je ena prijateljica rekla nekaj lepega, da vsakega človeka gleda kot pokrajino in vse pokrajine so ji všeč... tok mi je dala misliti... res je fino, da so eni bolj mili, drugi bolj ostri, tretji tihi, četrti glasni...

 

fajn je da smo raznoliki

 

 

v vseh pogledih

 

 

Tolk ste mi spet dali, sem že htela zaglaviti, pa ste me prevetrili in me spomnili, da res niso najpomembnejše kile, sej bom mirkala in mirkam, ker sem res v fazi, ko se zelo hitro redim.Vendar čutim eno notranjo svobodo...

 

Marsa tvoj nasvet sem danes uporabila, ne lih direkt, ampak posredno. Sem si šla kupiti kopalke, in sem imela možnost izbire zgornih delov, enga, ki mi je lih za glih prov ( mogoče mal tesn) in drugzga, ki mi je mal ohlapen in sem izbrala ta ozkega, ker bo naslednje leto lih prov Hvala.

 

 

Ste mi dali mislit no... seveda bom opazovala samo sebe, gledala kaj me meče iz ravnotežja in odkrivala katera hrana spodbuja boljše počutje in ravnotežje, ker mi je to najpomembnejše.

 

[Marsa]

Dbest, ne morem verjet, Mihela!

 

(to je pa res carsko, ker je pa to cela 'travma' lohk sicer - namreč kupovanje kopalk! )

 

res smo različni.

človek bi mislil, da nekdo, ki je takole po *jusu* (=v resnici jugoslovanski nek standard ), tako težko dobi ene stvari, prav tako kot nekdo, ki ni!

to je v bistvu zanimiv podatek.

 

jaz imam res kul cifre, a ne pa ko kaj kupujem... čist čudne so tele cifre pol.

nekaj na pol, pa vmes, pa nekje S, nekje M (nekje clo L ) in takšno.

no zdej je fajn, k lohk posebej po delih kupuješ - recimo kopalke...

prej pa komaj da sem dobial primerne.

 

ampak je pa, če že tečno, k je tolk vsega, fajn da lohk res čist vsak zase najde vse živo. Jaz včasih sam pridem, zagledam pis in je to že to. sem točno to hotla in si predstavljala.