stara ljubezen

[romantika]

Lep pozdrav vsem, ki me berete. Rada bi z vami delila svoje misli in brala vaše odgovore, nasvete, razmišljanja. Nimam problema, imam samo cmok v grlu, stisko v srcu in solzne oči. In staro ljubezen. Pred 20 leti sem živela v tujini. Študirala in kasneje delala. V času študija sem spoznala fanta, s katerim sva bila skupaj ves čas študija in magisterija. Bila sem mlada in ljubezen je bila ogromna, neskončna. Sanjala sva o skupnem življenju in vsem, kar bova skupaj počela. Potem se je študij končal in v tisti mladosti in pod vplivom staršev in okolice sem se vrnila domov. Zdelo se mi je edino prav v tistem trenutku, da sledim razumu in ne srcu. Izmislila sem si razlog in enostransko končala vezo, ki mi je še danes najlepša. Ne razumite me narobe. Sedaj imam že 10 let moža in otroka, urejeno življenje brez prevelikega hrepenenja in nihanj. A duša je ostala ujeta v nekem drugem času. Od najinega razhoda so minevala leta in slike so bledele. Ko sem pomislila nanj me je stisnilo, obenem so me spreleteli občutki topline in mi privabili nasmeh na ustnice. Bilo je lepo. In življenje je šlo naprej. Nikoli nisem popolnoma pozabila nanj in na najina leta vedno gledala kot na nekaj prekrasnega. Kot je mineval čas, je minevala ljubezen. Vsaj zdelo se mi je tako, dokler... Dokler me ni poiskal na Facebooku. Dokler si nisva izmenjala slik. Dokler si nisva poslala prvega sms-ja. Dokler se nisva dogovorila, da se srečava, ko se bo peljal mimo Ljubljane. In sva se. Po 20 letih. Kot bi bilo včeraj. Planila sva si v objem, se dolgo zagledala v oči in obsedela. Ni bilo čudno, bilo je, kot, da sva se včeraj razšla. Isti občuteki pripadnosti in naklonjenosti. Izgledal je starejši in nekaj sivih las, ki sem jih v tistem trenutku želela pobožati in ki so nastali v letih, ko me ni bilo poleg. Nekaj gubic na čelu, bolj udrt pogled in par kg več. A vseeno vse enako. Izmenjala sva dogodke v teh letih in povedal mi je, da se nikoli ni oženil, da ima shranjene vse najine stvari, besede, igrice, spominke. Povedala sem mu, da tudi jaz hranim vse te majhne velike stvari v nekaj škatlah, zalepljene, v kleti. Nisva si tujca, spomini so kar vreli in naklonjenost med nama je trepetala v zraku. Želela sem si, da ne bi nič rekla, da bi me samo objel in bil tiho. Zaslutila sem njegov dolg pogled v mojo dušo. In sva sedela, pila kavo in se smejala. Po dveh urah sva se poslovila. Dolga pot je bila pred njim. Razumem. V drugo državo. Hiter objem pred mojim avtom in videla sem samo še njegov hrbet. Ni se oziral. In ni ga bilo nazaj. Čez eno uro me je poklical. Kar zabučalo je iz njega, vse prikrito, potisnjeno nazaj in vse, kar je zamolčal, ker se je bal povedati na glas. Vsa čutenja. In bolelo je. Obupno. Nisem želela pokazati v glasu, ki se je tresel, ne po sporočilu, ki sem mu ga poslala za tem. A čutila sva oba enako. Od srečanja sta minila dva dneva. Cmok, ki se je naselil v mojem grlu in me vsakič stine ko pogledam telefon je neznosen. Najino srečanje je v meni zbudilo revolucijo. Ne samo zaradi "nedekončane zgodbe", tudi zato, ker sem nenadoma spoznala, da živim nepošeno do sebe, da si nisem dovolila slediti srcu, da sem izgubila morda največjo stvar v življenju. Kaj bi bilo drugače, če bi ostala skupaj? Kaj sem naredila....Dogovorila sva se, da se srečava naslednjič, ko bo prišel mimo....je to pametno, bom preživela? Kako naj se vrnem zopet v normalno življenje in pretentam sebe, da je vse tako kot je treba? Kako naj grem naprej? Ali morda nazaj?

[gold]

Dom je velikokrat največja ovira pri uresničevanju lastnih ciljev in želja. Šele sedaj se zavedate, da vam je vrnitev domov, spremenila vsa vaša skrita pričakovanja . Kaj narediti sedaj? Prepustite se toku dogajanja, izživite svoje življenje.

Kaj je boljše , trpeti ali živeti ?

[romantika]

ja, res je....takrat bi morala reči: dragi starši, ostala bom tukaj in si poiskala službo. Moje srce je tukaj in tu je moje mesto. Pa nisem. Kaj mi to pomaga po teh letih, ko sem naredila že toliko napak in ko ima življenje že zarisano mojo pot drugam? Toliko izgubljenih dni, sanj in upanj....najbolj boli to spoznanje...da si izgubil. Po lastni volji.

[butl]

Hojla Romantika

 

Zajebana zgodba.

 

Saj vem, da veš, da ti noben, razen tebe, ne more odgovort na tvoja vprašanja in verjetn tud ne pričakuješ odgovorov.

 

Zdej si tle kt si in če češ plavat dalje, obenem pa ne utont, boš rabila glavo. Fest hladno glavo.

 

Kar je blo, je blo. Kar si nardila, si nardila. Obžaluješ, žalostna si, razočarana si nad sabo, ker si se odločila kt si se. Kr bod. Tud smil se sama seb. Pomaga. En cajt /tolk cajta, dokler lohk farbaš moža, da te jebe pms, al pa otroke, da si smrkava zarad, ajd, prehlada...dalj ne/. Sej veš, naboj je treba spraznt. Tud jezna boš al pa že si /na starše, najblj pa nase/, kar tud pomaga en glih tolk cajta. Ker, naboj je treba spraznt.

 

Pol je pa cajt za fest hladno glavo. In za en cel kup vprašanj in res čimblj objektivnih odgovorov.

.

.

.

In za odločitev.

 

Romantika, ti želim čimblj fest hladno glavo.

 

ps. včasih za kej mislimo, da je srce, pa je le nostalgija po eni predstavi...

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Larisa22]

romantika, mal razmisli kako naprej, da ti ne bom potem čez čas spet žal, da nisi nekaj naredilahttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon27.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon27.gif

želim ti pravilno odločitevhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/OK-thumb.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif

[The Dude]

Romantika, tole si pa iskreno napisala in takih postov sem vesel,.sem kar not padel v tvoje pisanje.

 

Ne upam si preveč pametovat, odločitev pa bo očitno zelo pomembna. Rad bi te samo spomnil, da si že prvič naredila "razumno" odločitev. Kako bo tokrat? Pred odločitvijo bi mogoče bilo dobro, da se še kaj vidita z bivšim, saj se je ne glede na prvi vtis, ko so prišla na plan stara čustva, tudi on sigurno precej spremenil. Bilo bi dobro, da se spet spoznata (brez slabe vesti ),..saj se je vmes ogromno tega zgodilo. Oba bosta morala šele ugotovit, kam sodita v življenju drug drugega.

 

Če pa sta za skupaj, pa vso srečo in kar pogumno,..me veseli za vaju, to bi lahko bilo nekaj čudovitega.

[Marsa]

Romantika, dobrodošla, res lep iskren zapis!

 

Tudi jaz ne bi rada preveč pametovala oz. te celo polivala s kakšnim hladnim tušem, vendar sem, predno sem prebrala komentarje, pomislila na tole spodaj kar pravi Butl:

 

ps. včasih za kej mislimo, da je srce, pa je le nostalgija po eni predstavi...

 

 

... sicer se pa osebno nagibam k stališču, da je vse prav tako kot je.

Imamo več možnih poti, nekako, potem naredimo ene korake, na katere vpliva (in ki vplivajo na) cel splet okoliščin in dogodkov (poleg tega pa korakov ne delamo samo mi pa grejo potem zadeve po enih svojih poteh).

 

Živeti z nekom v zrelih letih je nekaj drugega, kot študentovat v mladosti...

Ljudje se malo spremenimo, vsak pridobi neke svoje finte, neke ritme itd., tako da vprašanje, kako bi bilo (zdaj).

Morda hlepiš po romantiki, ki ti je v odnosu z možem manjka ali kaj podobnega.

 

Pusti zdaj da se ti vtisi mal posedejo, da mal prespiš zadeve itd., pa boš vidla, kako bo peljalo dalje...

 

Srečno!

[romantika]

vse kar ste mi napisali je res. Nekako ne pričakujem, da se bo kaj drastičnega zgodilo. Verjetno je res preveč časa minilo in spremenili smo se. Neizživeta pričakovanja tistega časa so naju zalila oba ob ponovnem srečanju. In res je kar je zgoraj napisano - včasih za kej mislimo, da je srce, pa je le nostalgija po eni predstavi...tudi v predstavi je srce. Najino srečanje me je prebudilo iz zimskega spanja pretvarjanja in življenja po tirnicah, ki sem si jih po zgledu družbenih norm zastavila sama. Vem, da nima smisla pogrevati ohlajeno jed, pa vendar me tišči v grlu in srcu. Za malo stvari sem lahko rekla v življenju, da mi je žal, da nisem naredila drugače...razen tega. Zanimivo je, da mi je prijateljica rekla - mislim, da ni dobra ideja, da se bosta srečala. Lahko se vama znova zgodi ljubezen. Verjetno mora miniti par dni, kakšen teden, mesec, da se ohladi vtis....morda je lepo že to, da sva po tolikih letih zopet v stiku. Iskreno upam, da me bo "minilo" in bom lahko zadihala....ko bi lahko kot mačka imela 9 življenj bi tega prvega zapravila takoj.....

[Marsa]

[Aliana]

Romantika, jaz imam v takilih primerih en tak znanstvenofantastični pristop

 

obstaja več planetov Zemlja in na vsakem je ena Aliana ... ampak vsaka od teh, je na enem od pomembnih križišč v življenju zavila v drugo smer .. jaz živim tak lajf, kot sem si ga izbrala, čeprav bi včasih naredila kaj drugače .. v situacijah, kot je tvoja, se ponavadi stulim, napišem par pisem in jih vržem stran, pol se pa nasmehnem in si rečem, da en mini delček mene v eni drugi Aliani na enem drugem planetu ... živi točno tisti lajf, ki bi ga tudi rada živela, ampak pač ne morem obeh včasih se obiščem v sanjah, ampak point je v tem, da VEM, da sva tam in da se imava lepo in da je točno vse super ...

 

malo sanjanja, ampak mogoče kaj pomaga

[romantika]

Že cel dan, vsakih nekaj minut preverjam, kaj mi kdo od vas napiše. Kot bi bila v vaših besedah rešitev, ki bi kot s čarobno palčko izbrisala hrepenenje. Deljeni občutki med tem ali naj ostanem ali grem, sem vesela, ker sem kaj takšnega doživela, ali naj bom žalostna, ker sem to zavrgla v mladostni neumnosti? Njegove besede me lovijo po vogalih in tile prazniki minevajo obupno počasi. Ne vem, kam se naj dam, komu naj pogledam v oči ali pred kom naj se skrijem. Kot bi bežala pred seboj. Težko mi je, ko pri 42-ih ugotoviš, da je tvoje življenje en sam blef, da ni druge priložnosti, da je pol življenja minilo v iskanju "svetega grala"...da so se rodili novi ljudje, da so bile vojne, da je vmes veliko življenj in izkušenj, da ni več... da je samo preblisk in...opomin.

[janko]

ti samo powej, kolk različnih scenarijov hepi enda hočeš slišat... pa ti jih napišem še 3x več... u 5 minutah

 

do takrat pa pošlji tega pezdetka iz mladih dni u 3 pi... mat..r...

kje pa je hodil 20 let, če te ima tko rad... ajde... 2mesca... da se je zapijal, k si ga skenslala, pa še 100 izgoworov mu najdem... ampak 20 let...

in da si upa te še poklicat

kaj pa hoče zdej od tebe? blesowc

 

to je prwo kar mi pride na misel...

 

drugo, kar mi pride na misel, bi pa po teb letel, tko da nimam cajta....

 

raj se upraš kwa ti zdej ni prou, da ti tko paše fantazirat, kuko nekomu še po 20 letih buriš fantazijo

 

 

OOOOOOMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM.....

torej.... 2o let si ga nosila s sabo, pa se je pršou poslovit in ti splezat dol iz glawe...

 

 

sploh si pa moderna ženska u okvirih koko šanel, ki prawi, da bi ženske že dawno zawladale swetu, če bi le wedele, kaj sploh hočejo

 

 

pa butla posluš...

mim grede se te bo še zdejšnji naweličou, če boš bluzila in pol bo tretji pobral dobiček, ali talon, ali ostanek ali karkol že pač si

[Marsa]

kje pa je hodil 20 let, če te ima tko rad...

 

... na tole sem tud prec pomislila....

[romantika]

jah, Janko in Marsa...20 let, ja. Tudi o tem sva se pogovarjala. Pred 20 leti sem jaz naredila hiter konec, pobegnila domov in se poročila z drugim. Odselila sem se od staršev, zamenjala priimek in konec. Našel me je šele, ko je po čisti slučajnosti izvedel od sodelavca, da je iz mojega domačega kraja in mu je ta povedal, kako se zdaj pišem in kje sem,....tako me je našel na facebooku. Pa saj se nisva iskala...tudi jaz njega ne.... morda ni bil čas. Kaj pa vem, pozabila sem vmes vsa čutenja, zdaj so privrela na plan...kot nedokončani posli. Kaj naj zdaj???!!!

[The Dude]

jah, Janko in Marsa...20 let, ja. Tudi o tem sva se pogovarjala. Pred 20 leti sem jaz naredila hiter konec, pobegnila domov in se poročila z drugim. Odselila sem se od staršev, zamenjala priimek in konec. Našel me je šele, ko je po čisti slučajnosti izvedel od sodelavca, da je iz mojega domačega kraja in mu je ta povedal, kako se zdaj pišem in kje sem,....tako me je našel na facebooku. Pa saj se nisva iskala...tudi jaz njega ne.... morda ni bil čas. Kaj pa vem, pozabila sem vmes vsa čutenja, zdaj so privrela na plan...kot nedokončani posli. Kaj naj zdaj???!!!

 

Romantika, malo ti lahko damo namigov,..vendar na LF ne boš našla odgovora.

[Larisa22]

romantika, full lepo iskreno deliš to z namihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif, men prjatlca ponavadi reče, da naj naredim tako kot sama mislimhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif, tko da če misliš, da je bil tvoj lajf do zdej blef, pol razmisli, prespi in se odloči kako naprejhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[janko]

Romantika, malo ti lahko damo namigov,..vendar na LF ne boš našla odgovora.

 

itaq ne.

pa sej ve tut sama. sej že piše v stilu, da so bile napake, ampak da se je odločila sama. in tut naprej se bo odločat mogla sama. in prou je tko. samo še werjet, da so odločitve prawe. sej če bi ostala tam-kjerkoli že pač... bi tut lajf imel presenečenja zanjo in ta moment bi se spraševala, kaj ji je bilo tega treba, ko pa bi se lahko takrat vrnila domow

tukej pač išče mal tolažbe. al kwa?

sej je že butl namignu in kasnej sem vidu, da marsa tut... in jes se strinjam... da ji mogoče mal wognja trenutno manjka in je zato še bolj občutljiwa

 

uglawnem... fajn je wedet čist za vsak slučaj, da so prešuštnice med nami

[romantika]

nič "wognja" mi ne manjka...mi je čisto ok življenje kot ga imam....se je pa pojavila ta vzporednica, ki je bila zmeraj prisotna...včasih manj včasih bolj izrazito....z vami delim, ker v tem trenutku ne morem o tem nikomur drugemu povedati...razen nekomu ( vam) ki me ne poznate... ne želim obsojanj, ne pričakujem rešitev, samo lažje mi je...ko se najdem v kakšni izmed vaših misli.... ne pričakujem čudežev ( čeprav bi bilo fajn, če bi se mi kdaj zgodil vsaj eden

[Vilinčica]

romantika če se odločiš za "staro ljubezen", sta skupaj, pa se vama na koncu ne izide, bi se vrnila domov - k možu in otrokom - (če bi te seveda sploh sprejel nazaj)?

 

In ljubila sta se takrat, takšna, kot sta bila v tistem času, brez vseh izkušenj do tega dne, brez vse čustvene "prtljage", brez vsakdanjih skrbi, ki vaju morda tarejo v sedanjosti... Zdaj sta drugačna, spremenjena, zrelejša, izoblikovana,... misliš da bi lahko bilo enako kot toliko let nazaj? Ali je to samo bil en močen in zelo konkreten pokazatelj, da si do sedaj nisi priznala da nisi srečna v okolju, v katerem živiš.

 

Samo razmišljam - imam (pre)malo življenjskih izkušenj, nimam še svoje familije, nimam tako velike odgovornosti na svojih ramenih, ne vem, kako je pustiti za sabo družino in iti k nekomu drugemu... da bi znala biti "pametna" in dati kak dober nasvet... lahko napišem le par misli za premlet.

[romantika]

Vilinčica, hvala za lepe besede...se popolnoma strinjam. Ne bi zapustila otroka, nikoli. Tako pač je, ko si 1x mama. Nisi več sama sebi prioriteta. Morda ko odrastejo...ko si spet v situaciji, da razmišljaš bolj o sebi... In ja, res je...ta situacija mi je primazala korajžno klofuto - sama sem svoje sreče krojač...

[boter]

 

mim grede se te bo še zdejšnji naweličou, če boš bluzila in pol bo tretji pobral dobiček, ali talon, ali ostanek ali karkol že pač si

 

 

točno tako

 

in na koncu zabluziš vse

[janko]

nič "wognja" mi ne manjka...mi je čisto ok življenje kot ga imam....se je pa pojavila ta vzporednica, ki je bila zmeraj prisotna...včasih manj včasih bolj izrazito....z vami delim, ker v tem trenutku ne morem o tem nikomur drugemu povedati...razen nekomu ( vam) ki me ne poznate... ne želim obsojanj, ne pričakujem rešitev, samo lažje mi je...ko se najdem v kakšni izmed vaših misli.... ne pričakujem čudežev ( čeprav bi bilo fajn, če bi se mi kdaj zgodil vsaj eden

 

čudežov si deležna že weliko .

npr. že to, da ti nič wognja ne manjka

 

romantika...

20 let nazaj... so telefoni že bili. in če si študirala, nisi živela na vrhu šar planine 8 ur po klinih do prwe pošte. in če sta se imela tko rada... je vedel od kod si... in če si zbežala....

ej... oprosti... ni te iskal...

in zdej, se mal spotoma oglasi...

in ti želiš werjeti, da bi lahko bilo vse tko, kot je bilo nekoč da bi lahko bil on razlog toje sreče?

no... sej mogoče pa res

jes tut u čudeže werjamem, ampak se meni tut ne dogajajo v taki obliki

[Larisa22]

romantika, kaj pa tvoja "stara ljubezen" misli o tem, mogoče bi bilo dobro, da bi se pogovorila o tem, to je sam ideja, tudi sama še nimam veliko izkušenj glede družine, se pa strinjam s tako, da ko si enkrat mama se vse spremeni in se večinoma posvečaš otroku in ne sebihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[romantika]

Larisa - govorila sva o tem, da se bova vsekakor srečala ali srečevala, planirano ali neplanirano. Da tokrat ne bova dovolila, da mine toliko časa. Bistvo vsega je, da me je ta situacija predramila, ne nameravam pa delati drastičnih sprememb in velike drame, uničevati življenja ipd... v tem trenutku sem nekakšen mix sreče in trpljenja....hm.

[Vilinčica]

Težko je biti "pameten" v takih zadevah... ne vem, kako je ozadje pri tebi, lahko pa napišem iz lastnih izkušenj, da je bolj mučno živeti v družini, kjer je polno s*anja ker se starša ne razumeta, kaj šele ljubita, kot pa živeti v "ločeni" družini, ki bi v tem primeru prinesla mirno in "normalno" življenje. Zase lahko rečem, da bi takrat v otroštvu in kasneje v puberteti dala vse, da bi se tisto nehalo, pa se ni... Smo sicer preživeli vsi, posledice pa bomo nosili s seboj vse življenje... Torej - moje sklepanje je, da je vsekakor bolje končati "gnil" zakon, če ne drugega (če sebe ne ceniš dovolj) predvsem zavoljo otrok, ki v takem okolju le trpijo.

 

Torej - če zadeve že zdaj ne štimajo kot bi mogle, potem jih nobena "stara ljubezen" ne bo rešila, ker jih morata najprej in predvsem rešiti vidva z možem kot partnerja in kot starša. Šele potem se po mojem odpre prostor in čas za nov, bolj zdrav odnos z možem, ali z nekom drugim - morda res s "staro ljubeznijo"...