VZORCI

[rachek]

Tudi moj EGO  , se je malo znižal in sem takoj za par kilc lažja. Se imam takoj bolj rada... .

uuuaaaa ... ... moj se je že full ...

[teja]

Maree, ne oprostiti in odpustiti, razumeti in ozavestiti, ter predvsem prevzeti odgovornost zase nase.

[aakhut]

 

 

teja.....

in tako do takrat,

ko te policija ustavi in plachash......PREKLETI POLICAJI!!!!....ne pa:

ah, zopet sem bila prehitra, she dobro da imamo policaje, katerim placham za svoje napake...

 

 

 

[kapica]

 

 

teja.....

in tako do takrat,

ko te policija ustavi in plachash......PREKLETI POLICAJI!!!!....ne pa:

ah, zopet sem bila prehitra, she dobro da imamo policaje, katerim placham za svoje napake...

 

 

 

   

 

se dobr da mamo policaje... hehe mah itk si ti v skodi, tist dnar (ceprav namenjen napakam) bi lahk bols uporabu kt kiflcu dal noooooo

[Pujsita]

Maree, ne oprostiti in odpustiti, razumeti in ozavestiti, ter predvsem prevzeti odgovornost zase nase.

Tudi moje mnenje, sem podobno doživljala s starši, žalost me je dolgo grizla, bremenila, potem sem vstopila v te vode - ta pozitivne, pa je v določenem trenutku breme padlo z mene, nimam pa nobene želje po kakih tesnih stikih (jih še nikoli v življenju z nobenim od njiju nisem imela), ju pa sprejemam kakršna sta in vem, da sem točno tak odnos z obema rabila za svojo rast...

 

Zdaj sproti ljudi sprejemam kakršni so in se mi še ni zgodilo, da bi sploh komerkoli morala karkoli odpustiti - jaz mislim, da sta bila tista odnosa moja lekcija iskati v ljudeh dobro in učenje strpnosti

[intruder]

Z o5 unichish vzorce pa tudi vstvarish dogodke, celo instant dogodke.

 

Delavnice bojo v Ljubjani predvidoma v Oktobru, z perpatetiko, inicijatichkim sprehodom chez Benetke.

 

alt.clearing.O5 je clearing in magichna metoda samoinicijacije.

[hribi]

Pozdravljeni!

Zanimiva tema o vzorcih. Tudi mene spremljajo skozi življenje. Koliko stvari počnemo točno tako kot so jih počeli naši starši, pa se tega niti ne zavedamo. Saj je logično, kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Bom povedal primer iz svojega družinskega življenja. Recimo moj oče nikoli ni materi v javnosti rekel, da jo ima rad ali pa da bi jo kar tako objel in poljubil. Ne rečem, da se nimata rada in da se ne razumeta, vendar tega pred menoj nista nikoli počela. No dobil sem punco iz družine, kjer pa se je njena mama usedla očetu v naročje, sta se objela, sta se poljubila tudi pred otroki.

Rad bi povedal, koliko problemov sem jaz imel in jih imam še, preden sem bil sposoben narediti nekaj drugače kot so me učili starši. Vedel sem, od kod izvirajo moji problemi, pa še vedno sem s težavo šel v drugi smeri.

Na drugi strani, pa je bila sedaj moja žena navajena, da je pri njej doma bila mama sama za vsa gospodinjska dela in ji oče nikoli ni pomagal pri tem. Najbol kar je bilo strah mojo ženo pred poroko je bila ravno misel da bo za vse sama in še sedaj vedno ko vidi kakšno delo vedno pomisli najprej na to da je sama za vse, pa čeprav ji vedno z veseljem pomagam, če le morem in mi ni problem kuhati, pospravljati in tako naprej.

VZORCE dobivamo od prvega dne življenja naprej. Logično da delamo tako kot smo se naučili. Problem v nas pa se mi zdi je ta, da si ne upamo stopiti ven iz naučenih kalupov in poskusiti nekaj po svoje. Vedno je v glavi misel to smo počeli tako in tako in bog nedaj da bi sedaj kaj drugače, ker bo gotovo narobe. No pa ni tako.

Lep dan vsem skupaj.

[Pujsita]

Pozdravljen hribi v naši družbi ,

resnično vsakdo sprejema vzorce že odkar se rodi, ti prvi iz otroštva so običajno temeljni, vsi kasnejši načeloma manj trdni. Za normalno nekako sprejemamo tisto, kar smo doživljali v otroštvu, potem pa po mojih izkušnjah prihaja do momentov, ko na novo ocenjujemo vse sprejeto.

 

Dva zelo dobra primera si opisal in je že 3/4 narejeno, če veš, od kje ti določeno prepričanje prihaja, treba je zadevo samo še izvesti .

[bigm]

Vzorci so tako vtisnjeni v naš sistem reagiranja, da avtomatično odreagiramo po njih, preden imamo sploh čas pomisliti, kaj bomo storili. Edini način, da reagiramo drugače, je, da z reakcijo počakamo in skušamo najprej zadevo premisliti. To pa seveda zahteva veliko volje in potrpljenja. Po vzorcu odreagiramo v tisočinki sekunde, zato je potrebno veliko vaje, da reakcijo zavestno odložimo in si pustimo čas za premislek. Meni je v nekaterih stvareh to uspelo, v drugih pa ne. Štos pa je v tem, da se nekaterih vzorcev niti ne zavedamo in nas morajo nanje opozoriti drugi. Če iz obzirnosti mogoče raje ne molčijo. Molk pa je v tem pogledu slaba usluga, saj nam onemogoči, da bi svoje obnašanje spremenili.

[iigor]

Dva zelo dobra primera si opisal in je že 3/4 narejeno, če veš, od kje ti določeno prepričanje prihaja, treba je zadevo samo še izvesti  .

. Izvedba pa daje končne rezultate. Tam se vidi, kdo je pripravljen, kdo pa ni.

[Pujsita]

Točno, pa tudi za vsako zadevo ni vedno primeren trenutek. Ko vzorce prepoznaš sam ali s pomočjo drugih, dobiš željo po spremembi, to v primernem trenutku (ko si na to pripravljen) tudi storiš. Vse ob svojem času in ko nastopi trenutek je tisti pravi trenutek.

[Amis]

ja, nobene dobre želje brez ustrezne izvedbe nč ne zaležejo

 

velja tud zame

[Piko]

x!x Tamara, hvala ker naglas razmišljaš o svojem vzorčenju - tako lahko pomislimo še mi o svojih. Nekaj mojih razmišljanj:

tudi sam sem živel z očetom, mamo in sestro. Družina je kompleksno okolje, v katerem je težko izdvojiti čiste relacije oče-sin, mama-hči, brat-sestra. Če vsak igra svojo igro življenja, svojo vlogo, jo del odigra tudi v družini. In ko se nakateri soigralci zelo trudijo v svojih vlogah, ki jih s časom (čeprav bi to pričakovali) sploh nočejo spremeniti, nekateri pa jih nočejo odigrati, kot bi gledalec to pričakoval, sama pa svojo vlogo na vsak način poskusiš počno popraviti, hm, hm. Sedaj pa kavelj 22 – opažam da še vedno prevzemam nekatere vedenjske vzorce od staršev, sedaj, ta hip, ne glede na dejstvo, ali so me pri njih motili ali ne! Pa ti pravijo, razčisti s preteklostjo... Družina je v družbi, tu so še prijatelji, vlogo v družini je težko v celoti izdvojiti. Lahko da sem svoje frustracije v družini kompenziral izven nje, med prijatelji, v družbi, in če hočem spremeniti kake vzorce IN, jih moram hkrati (ali celo prej) tudi OUT.

preskoči zgornji blablabla!

kot sem rekel, je tema zanimiva, ker se lahko tudi vprašam, kako sam poskušam reševati tovrstne probleme. Na mojo srečo sem obširno temo prebral v celoti, in ne per partes. V napisanem sem največkrat zasledil besedi mama in sestra, oče in brat sta omenjena samo enkrat, pa sta tako krasna !

Pozoren bi bil na naslednje:

Ali oče in brat igrata svojo vlogo, kot je treba !?

Koliko še sproti prevzemam slabe »družinske« vzorce? Piko, o joj!

Če ne morem vplivati na svoj odnos z mamo in sestro, koliko lahko vplivam na druge relacije, ki bi posredno imele pozitiven vpliv na celotno dogajanje? To bi bilo moje vzorčenje, sam se sedaj poskušam z neposrednim soočenjem. No no, Piko, ne flanca, tudi naredi kaj!

Pustiti in čakati, biti dejaven, upirati se, sprejemati, itd. – Sedaj poskušam ugotoviti primeren trenutek za vsakršno vrsto pristopa. Premalo sem bil dejaven v spremljanju razmer, čakal sem na spremembe od »zunaj«.

LpP

[Marsa]

O, fino, Hribi, to mi je pa vsec, da se takole kaj tudi najde in doda zrno kar v obstoijece.

 

Pa tudi Piko je fajn povedal - ti kar nakladaj, Piko, privosci si!

 

Zdajle sele, ko sem jo popravljala, sem sproti videla, koliko ste povedali ze in kako fajn tema je, pravzaprav - res kul, ker si jo osvezil, Hribi!

[ananta]

Vzorce efikasno "diskreiramo" z O5 tehnologijo (kar v hipu!).

 

http://groups.google.com/groups?hl=en&lr=&...ate%2Bsnowcrash

 

http://groups.google.com/groups?hl=en&lr=&...=discreate%2Bo5

[nosorog]

Vzorce efikasno "diskreiramo" z O5 tehnologijo (kar v hipu!).

Kar v hipu?

 

Ma nemoj. Najbolje, da tehniko čimprej razširiš in spraviš ob šiht vse psihologe in podobne dušne zdravitelje.

 

Ni se torej treba zajebavat z ozaveščanjem vzrokov za vzorce in podobnimi neumnostmi, ki "kradejo toliko časa".

Super. Ostajam brez besed.

[tiana]

Če se že kaj prodaja na slovenskem tržišču, bi pri poročala, da se kot prvo tudi predstavi v slovenskem jeziku.

[krokodil]

Vzorce efikasno "diskreiramo" z O5 tehnologijo (kar v hipu!).

Kar v hipu?

 

Ma nemoj. Najbolje, da tehniko čimprej razširiš in spraviš ob šiht vse psihologe in podobne dušne zdravitelje.

 

Ni se torej treba zajebavat z ozaveščanjem vzrokov za vzorce in podobnimi neumnostmi, ki "kradejo toliko časa".

Super. Ostajam brez besed.

Ma ja..to je tako ko je pred nekaj leti v Sloveniji gospod "Đirlo" trzil svoje izdelke.

Mazilo proti plesavosti (sam plesast kot krompir...)

Caj za hujsanje (sam debel kot prasic...)

 

Cuden maketing...no, razen ce je tip mazohist, pa iz inata noce uporabljati svojih izdelkov...

[pokowc]

hah, se spomnim tega đžirlota, ke neki...in sedaj je poniknil, kot je prišel

[Brezo]

Danes se veliko govori o vzorcih, zato nekaterih stvari ne bom ponavljal. Omenil bom samo tisto kar je bistveno in na kar je treba dati večjo pozornost...

 

Če se neki osebi dogajajo slabe stvari, se ne razume s partnerjem, okolico, itd...

 

-Najbolje je predpostavljati, da se stvari iz preteklosti ponavljajo v sedanjosti. To pomeni, da ni nujno da so vzroki v tem življenju.

 

-Odgovor psihoterapevtov bi bil nekako v stilu- vaše travme izvirajo iz otroštva, niste v stiku sami s seboj, niste v stiku s svojo močjo, ipd. Da se predela eno globoko je potrebno 3- 5 let, terapija enkrat na teden. Koliko so oni pri temu uspešni in ali se res bazirajo na prave stvari, je drugo vprašanje.

 

-Vzorci, prepričanja, programi, vsiljene misli in še močnejše, hujše stvari s katerimi se soočajo duhovnjaki, kdor dela na sebi ali povprečne osebe pri katerih se to aktivira zaradi določenih vzrokov in posledic, ni eno in isto. Med njimi obstaja razlika in nimajo istega pristopa.

 

-Vzorce je treba najprej OZAVESTITI. Ta del ni toliko težak. RAZUMETI zakaj se je to zgodilo. Tukaj se pa že v redu zaplete...

 

-Največ travm oziroma potlačenih čustvenih nabojev se ustvari, zato ker nam niso razložili ZAKAJ...Zakaj se je treba učiti, delati, narediti tako in ne drugače. Ali nas je kdo vprašal ali to razumemo, smo sposobni...

 

Recimo ženska stara 25 let, inteligentna, nima rada učenja, hitro dobi odpor ko ji kdo reče da se mora kaj naučiti, narediti...Ali jo je kdo v otroštvu vprašal ali razume snov ali rabi pomoč, si je kdo vzel čas da ji razloži. Ko taka oseba poveže dogodke iz sedanjosti iz otroštva (učenje), je že ozavestila. Ko razume zakaj ji niso hoteli pomagati- starša sta delala, nista imela časa, je bila v rejniški družini, ni nikoli prosila za pomoč, drugo. Lahko tudi razume iz kje podzavestna agresija, ki jo danes kaže do ljudi, ki ji samo omenijo učenje, izobraževanje pa čeprav je to treba zaradi službe. In ko to ozavesti in razume se že sprosti negativen čustveni naboj. Ali se bo sprostil v celoti ali samo deloma je pa odvisno še od drugih dejavnikov.

 

Recimo en srednji primer, kjer ni mogoče takoj ugotoviti zakaj se gre. Moški in ženska se spoznata, gresta parkrat na kavico, postaneta parček, čez en mesec gresta pa že narazen. Ženska enostavno pravi da ne more z njim, ne more točno definirat kaj ne štima. Ko gresta narazen, moškega začne boleti srce kot da bi mu ga nekdo zlomil. En teden je čisto paf, pade v depresijo, brez energije, nič ga ne veseli. Pomaga si z meditacijo, duhovnimi praksami. Počasi se za silo spravi k sebi...

 

Tukaj izstopa par stvari- ženska ne pozna razloga, strto srce...Če bi bili vzroki samo iz tega življenja, ne bi bilo toliko močno. Kar pomeni, da se ni dobro osredotočati samo na to življenje. Ko moškega boli srce, lahko pomeni, da je on nekoč- nekje povzročil tako bolečino njej, da sedaj to z nekim namenom čuti in od tam mogoče vzrok, da jo na nek način odbija pa ona ne ve zakaj...Ko se razmišlja na približno tak način+ da se z različnimi načini zmanjša negativen čustveni naboj, se stvari ponavadi začnejo izboljševati. Ali sta skupaj ali ne, ni toliko pomembno. To je njuna odločitev. Ni nujno da se vzrok takoj odkrije. Lahko se najprej zmanjša negativni naboj in se šele kasneje razotkrijejo določene stvari.

 

In še en težak primer.

Podjetnik se ukvarja s storitvijo po kateri je zelo veliko povpraševanja. Je zelo uspešen. Na približno 14 dni pokliče vedeževalko, to traja približno 2. leti. Po tem času mu posel začne padati, logične razlage ne najde, počuti se čedalje bolj slabo, pojavi se depresija, anksioznost, pomanjkanje energije, nočne more in še marsikaj drugega. Recimo, da je vedeževalka "preložila" svoje probleme in težave na tega podjetnika. In tako gre njemu navzdol, njej pa navzgor.

 

Kako je vedeževalka to naredila, ji je kdo pomagal ali ne, ali se tega zaveda ali ne. Zakaj je to tako močno vplivalo na podjetnika. Ali ima kakšen karmični dolg do vedeževalke. Kaj vse je še v ozadju, ki nima veze s sedanjim življenju ampak se na neki način izraža tudi v temu...In še več vprašanj...???

 

V tem primeru se ni dobro bazirati na vzorce, ampak na čisto druge stvari. Vzorci so še najmanjši problem. In kot v vseh primerih ima tudi v temu glavno vlogo ozaveščanje in razumevanje...

[Brezo]

Pa se z "zgodbicami", ki sem jih nakazal zgoraj malo dotaknimo sedanjosti in korona virusa...

 

Marsikdo je opazil, da je ljudi v teh časih zelo strah, so panični, se bojijo za preživetje in ne vem kaj še vse. Vprašanje pa je ali se je kdo sploh poglabljal iz kje izvirajo te strahovi, zakaj je danes tako kot je. Kot neke vrste karmična diagnostika, globinski uvid, jasnovidnost, namig od "zgoraj", ipd.

Moj Mojster je nakazal, da je to kar se dogaja sedaj zrcalna slika Atlantide ( prvi zametki) približno 7x milijonov let nazaj. Marsikdo bo rekel, da takrat Atlantide ni bilo, ampak ta del so teozofi in ga. Blavatsky že dovolj dobro razložil. Tako da se v ta del ne bom spuščal. V tistem času so "čarovniki, magi" oz. del elite ustvarili določene "zvarke" in nastal je virus. V današnjem obdobju je bil pa virus ustvarjen v laboratoriju in je kao "ušel". Takrat je bil namen prevzeti oblast nad ljudmi, jim odvzeti svobodno voljo in jih postaviti za delavno silo, da delajo za "oblast" oz. elito. Bilo je podobno kot neke vrste "suženjstvo". Veliko ljudi je umrlo. Ostali so morali biti poslušni. Ker je vladal strah in panika, si ljudje niso upali delati pozitivnih stvari oz. je to bilo prepovedano ali pa te nihče ni smel videti. In od takrat dalje je zlata doba Atlantide šla navzdol in prevladovati je začela tema. Takrat naj bi negativnost rušila razum, tako kot danes in vplivala na ljubezen.

In kaj ima to veze s sedanjostjo?

Veliko kolektivnih in posamičnih vzorcev, strahov, prepričanj, itd. ki izvirajo iz tistega obdobja, se je danes v veliki meri aktiviral pri človeštvu. Tako pri posameznikih kot skupinah, (narodi).

Kdor razume kako težko je procesirati globinske stvari, bo tudi vedel, da ljudem ne moreš kar reči, da naj ne paničarijo preveč. Že pri psihoterapiji je treba leta in leta, da se sprocesira neka globinska travma iz otroštva. Na srečo se z določenimi energijskimi pristopi to lahko rešuje dosti dosti hitreje. Tukaj je pa govora o milijonih let nazaj, skratka zelo globinskih stvari, ki so sedaj prišle na površje.

In če k vsemu temu danes prištejemo še poplavo dezinformacij, podpihovanje panike, strahov, čipiranje, tehnologija G5, potrese v naši bližini ( Vipava, Zagreb) in ne vem kaj še vse...naključje ali ne...

[*glas*]

Zemlja je v energetski karanteni že od samouničenja Antlantide.. tako da eni ki so mislili, da živijo na free planetu, se šele te tedne prvič soočajo z izkušnjo karantene, čeprav ta vbistvu traja za Zemljo že tisočletja.. Če je taka družba ,kot je na Zemlji sedaj, se zmožna samoočistiti nesnag, ki prepletajo vse pore njenih struktur in prerasti večtisočletno karanteno in predela vso karmo iz Atlantide ?

Zelo rad bi rekel da lahko.

[janko]

Ooo, teja, si kot naročena zame!

 

Ravno danes sem se spet (kot že večkrat) soočila z enim mojim vzorcem iz otroštva. Vem, da gre za vzorec, saj imam stalno probleme okrog ene stvari. Naj ti razložim:

 

V družini sem bila najmlajša (imam še starejšega brata in sestro). Za vse družinske člane sem bila vedno otrok, celo še zdaj sem, pri 33-ih, čeprav ne živimo več skupaj. Tudi najmanj izobražena med otroci sem - samo srednja šola, brat in sestra pa oba visoko šolana. Vedno so me imeli za nevedno, manj sposobno... predvsem sestra in mama. Nekaj časa sem imela celo kompleks, da res nisem za nobeno rabo. Z leti sem se malo že osamosvojila in pridobila tudi na samozavesti, vendar še vedno se dogajajo stvari, ki mi grejo na živce.

 

Imam že svoja dva otroka, za katera normalno skrbim. Vendar mama in sestra me imata še vedno za nekaj manj - želita mi pomagati, češ, jaz sem boga, samohranilka... Saj ne rečem, velikokrat res potrebujem pomoč, da mi mama počuva otroke... itd. Vendar na živce mi gre, ker se včasih mama in sestra kar sami zmenita, kdo bo šel po mojega otroka v šolo in kje bo otrok, dokler ne pridem jaz iz službe. In o tem me niti ne obvestita, kaj šele da bi me vprašali, če se s tem strinjam. Kot da, revica, nisem sposobna vzgajati in skrbeti za otroka!

Zaradi tega sem se danes prav skregala z mojo sestro. Že večkrat sem ji lepo rekla, da me nič ne moti, če je moja hči pri njej ali pri babici (najini mami), samo da mi mora nekdo sporočiti, kje je - saj imam vendar pravico vedeti. Danes pa mi je bilo vsega dovolj!

Ne bom na dolgo razlagala podrobnosti - gre v bistvu za to, da se mama in sestra preveč vmešavata med mano in moja otroka (odločata o stvareh, za katere moram jaz odločati, saj gre za moja otroka), in smatrata celo, da imata to pravico zato, ker mi pomagata, ko rabim varstvo, dokler ne pridem iz službe!

To, da me še vedno podcenjujeta, me niti več ne moti, ker zdaj že sama vem, kdo sem in kaj sem. Moti pa me, ker ustvarjata mojima otrokoma slabo sliko o meni - z raznimi podcenjujočimi opazkami na moj račun. In pazi, moja sestra je pedagog, vendar ji pri življenskih stvareh njena izobrazba prav nič ne pomaga.

 

Draga teja, kaj mi svetuješ? Kaj moram še razčistit pri sebi? Z njima se ne da se pogovoriti, ker sta dve proti eni, pa še pametni sta 100 na uro, in me vedno napadeta, češ kako sem grozna, zanič, prepirljiva, živčna in ne vem kaj še... Do besede sploh ne pridem, saj je za njiju vsaka moja izjava butasta. Celo menita, da delam škodo svojima otrokoma in da ju bom uničila... Skratka... nimam besed.

Veliko sem delala na oproščanju, kar nekaj let. Veliko stvari mi je že postalo jasnih, vendar dosegla sem samo to, da me njihova podcenjevanja ne tangirajo več. Zdaj pa se dotikata mojih otrok! In ker sem levinja po horoskopu, lahko veš, kako sem zaščitniška do svojih otrok - meni naj naredi kdorkoli karkoli, samo bog ne daj mojim otrokom!!!

 

Hvaležna ti bom za odgovor!

Pozdravčki

hm...

le kako se je tejle bejbi izšlo?

itaq tko k je prou, ampak bom tko... glih iz hinavskega bontona reku...

kako zelo ji privoščim, da se je njej in vsem njenim lepo izšlo in da so oh in sploh super.

sej so si seveda zaslužle :-)