strelka 13. november 2002 Prijavi Deli 13. november 2002 O tem se ne pogovarjamo veliko. Je smrt še vedno tabu, nas je strah neznanega? Kako gledate na smrt? Imate kakšne izkušnje z izgubo bližnjih? Kako ste to ''preživeli''? strelka Citiraj strelka Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
strelka 13. november 2002 Avtor Prijavi Deli 13. november 2002 V svojem življenju do zdaj nisem imela veliko izkušenj s smrtjo. Me je pa vedno zanimalo kako je po smrti, kaj se dogaja z našo dušo ipd. Že od nekdaj verjamem v inkarnacijo. Z zanimanjem sem brala vse kar mi je prišlo pod roke na to temo. Sem pa tudi mislila, da se to dogaja drugim. Kot sem rekla do zdaj. Pred tremi meseci je umrla naša babica, stara devetdeset let. Njeno smrt sem doživljala kot del življenja, nisem bila pretirano žalostna, v mislih sem imela, kako ji je zdaj lepo, v mislih sem se pogovarjala z njo - skratka SPREJELA sem njen odhod.Pred (še ne) enim mesecem pa je umrl tast. Nepričakovano, srčni infark. To je bil šok, presenečenje....velika žalost, veliko solz... Ne znam opisati teh občutkov, vsekakor pa so bili drugačni kot ob babičinem odhodu. Zakaj on, zakaj zdaj? Tisoč vprašanj, brez odgovora... Vsaj prve dni. Kot sem v zlati ribici prebrala, smrt je bolečina živih - res je tako. Pa se sprašujem, je ta bolečina naš egoizem? Če je pokojnemu v svetu duš lepo, zakaj potem žalost? Ne jokamo za njim, mi se bojimo, nas je strah...Predvsem ponoči imam polno glavo misli, sem mislila, da bo lažje jih še napisati, pa imam v sebi le eno zmedo... strelka Citiraj strelka Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 13. november 2002 Prijavi Deli 13. november 2002 Strelka, fino, ko si to temo odprla.... ni nakljucje seveda, da je to ravno v Skorpijonu (sicer pa smo se 13.-ega - to je meni v nulo danes torej)...Jaz s smrtjo nisem imela veliko neposrednega kontakta, vseeno pa nekaj prav odstekanih.Med drugim je moja teta umrla na moj rojstni dan.... ko se je zrusil Kolizej (hisna st. je 13 - na moj rojstni dan - mi smo praznovali, 100m stran pa se je vse sesuvalo), ko pa sem kasneje gledala v astro in v karte na liniji pa je nakljucje naneslo.... ... ne, o tem ne smem govoriti.Sorry, me je kar popeljalo, ker je vse z vsem povezano.Smrt...Pred dvemi leti mi je umrl oce - ki ga nisem vmes 20 let videla. Ko je umrl, sem koncno lahko zvedela, kje sploh zivi (je zivel, seveda) in sla sem na pogreb.Ker sem to zakopala dosti vase in se s tem sprijaznila, me je pravzaprav totalno presenetilo, ko sem bila tako zalostna, ko je umrl...Nisem ga mogla pretirano cenit, zal... a potem sem mu vse odpustila, smilil se mi je, ker je hudo trpel... Jokala pa sem nekako bolj za sabo, kakrsna sem bila kot majhna puncka in ker mi je toliko bolecine prizadejal...Skoda, ker ne ve, da sem ful dober voznik...Izpit sem naredila 18. oktobra, on pa je umrl 17. oktobra prihodnjega leta... Ko grem na njegov grob na Gorenjsko, skoraj vedno vidim kragulja... Ko sem sla zadnjic na Dolenjsko, sem se spomnila, da moram it se na pokopalisce, ravno v tem trenutku pa spet vidim kragulja.Tako sem si razlozila, da mi je moj oce pac dal to in me cuva na cestah. Zdaj sem zabluzila, ampak je povezano s smrtjo... ker je umrl... to so pa bile moje misli sedaj.. http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gif Marsa Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
pokowc 13. november 2002 Prijavi Deli 13. november 2002 ja ,men pa je letos umrl glih tako stric, na moj rojstni dan, ampak zanimivo to, nekateri sploh niso vedl a l mi naj čestitajo al naj jim jest izročim sožalje tko, da na koncu ni bilo preprosto ničesarhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifsej kaj pa češ tako, ko pa je bilo vse tko nametano, ane;hmm pa še to, če res nisi navezan bil na nekoga potem ne bo niti kaplje solza, anehttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifmarska, a si potem kaj spustila slane solzedol po licuhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gif Pokowc Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 13. november 2002 Prijavi Deli 13. november 2002 Ja, jaz jokam... sicer vcasih dosti hladno nekako jemljem kaksne take stvari, da se sebe presenetim, a ponavadi take stvari "pridejo za mano", pa potem bolj nekako jokam "za vse skupaj"... kot - sprozi se nekaksen val... pravzaprav olajsanja...Ma, cudne so te zalosti, ko potem pri sebi razmisljas, imas slabe vesti itd... (dobro, to ne velja zame, jaz sem imela priloznost in moznost izpasti kul in plemenita, ker sem jaz bila tista, ki odpusca)..A ko nekdo umre, gledano iz persepktive kjer smo sedaj, se vse spremeni... CAS se spremeni.. To je... nase videnje casa se s premeni... morda ne gre toliko spet vedno za zalost...Najbrz zalujemo za starim sabo.. nekako..,. tudi za moznostmi.... a bolj spregleedas, da je lajf trenutek. Marsa Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Volk K.L. 16. november 2002 Prijavi Deli 16. november 2002 Imam malo izkusenj s smrtjo. Pa vendar umrl je moj prijatelj pred 12 leti v nesreci, pred 7 leti pa moj dedek. Lepo je ko gres obiskat grob na obletnico smrti in ne na 1.november. Citiraj Ja sam ka mali pao s lipe Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nataly 17. november 2002 Prijavi Deli 17. november 2002 Ne bojim se smrti. Pravzaprav sem se kar nekajkrat že spogledovala z njo. Zdi se mi, da je samo proces..kroženja vsega v naravi. Žalujem pa na svoj način.Pred leti je umrl bratranec..pa tast. Nato teta - tista pri kateri sem živela. Takrat sem prvič začutila izgubo - neko dokončnost. In prvič sem jokala ob krsti - vse dokler ni zraven prišla njena vnukinja in še ona pričela jokati. Potem me je pograbil bes (sebično sem pomislila, s kakšno pravico se zdaj zraven joče???) in sem šla vstran...V bistvu me na pogrebih blazno jezi sledeče: buljijo v tebe in se naslanjajo ob bolečini...(Kako so bili žalostni...in podobne reči).Pa dedek pred leti...Panika me je zgrabila letos, ko sem peljala mamo na internega(zanimivo, tam je bila tudi moja ekipa; vsi so se me spomnili:)) in da bi jo (mamo) opogumila, sem ji rekla: Zdaj pa res ne smeš umreti, vidiš, da nimam denarja za pogreb.....Uboga ženska ni vedela ali se naj joče ali smeji..in odločila se je smejati... natalija Citiraj Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Tjazy 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Sem studiral o tem, da bi morali umreti zavestno.. ker te prehode se naj bi dalo izvesti pri polni zavesti, da se zavedas prehoda, ne da te zmanjka in potem ... ne vem... Vedno recemo, da zivimo.. v bistu bi lahko rekli tudi, da umiramo.. Vseeno je. Ena teorija pravi.. da je problem v tem, ker ne znamo izklopiti kode za samounicenje in staranje.. in dvomim, da je SMRT tista, ki nas resi ponovnega rojevanja.. oziroma ali je mozno to, da se vesega naucimo in ko pac nekako umremo se nam vec ni potrebno roditi.. Po eni teoriji je to mozno narediti samo s skokom v SMRT.. ne pa z nekim modrim zivljenjem.. po drugi teoriji je potrebno ikzkljuciti kode za samounicenje. "SEM ENO Z UNIVERZALNIM UMOM" Je koda! Moje mnenje.. brez veze je to postalo... To je nekaksno vretenje v krogu.. in mislim, da se vse to da resiti veliko hitreje.. kot mi to "modro" resujemo.. In za pol stvari recemo... tega pa jaz ne zmorem.. in spet "modro" pisemo naprej in bluzimo. To je bluzenje! To je umiranje.. ceprav mi recemo temu ucenje in del zivljenja.. ampak je to samo tolazba.. Kaksno zivljenje je to, ce ves, kaj narediti in raje naprej umiras???? Ko zivis, te SMRT vec ne more prizadeti.. Ko umiras, te SMRT prizadene.. Zahod je v "pizdi!" kar se tice umiranja.. Prvikrat, se clovek tako zaveda casa.. in nezaveda svoje nesmrtnosti.. polek tega mu se razni krscani trosijo nekaj o tem, da se samo enkrat zivi.. in nekaj o grehu.. nebesih.. peklu.. Ce tukaj nisi sposoben ustvariti nebesa.. jih nikjer ne mores... Mislenje, da tukaj trpimo in se ucimo.. in tam nikje uzivamo, je po mojem najbolj mimo, kar je lahko kaj mimo!Res je to, da s SMRTJO izgubimo, vse za kar se "sodobni clovek" in druzba.. peha.. To zavedanje je na nuli. Clovek da miljone.. za bajte in avte.. , da pa bi sel malo potovati po svetu in pogledal, kar si zeli.. ne tega pa mnogi niso sposobni.. ker tega sosedje ne morejo videti.. Jokanje.. to je vseeno.. ker itak joka EGO.. Vlada neko mislenje, da ce za nekom ne jokas, ga nimas rad! Mislim.. ?!? Od kje le so te povezave? A ni spostovanje, do umrle duse tisto, kar steje? Ce spostujes odlocitev od nekoga.. ki rece, zdaj pa grem nekam za nekaj let.. ne tulis in ga poiskusas prepricati v naspotno.. kako bo tam slabo.. in bla bla.., ampak bi bilo fajn ce bi izrazili spostovanje do njegove odlocitve in njegove poti.. Energetske povezave itak ostanekjo.. ljubezen tudi.. samo EGO je pa res lahko oskodovan.. in potem bluzi po umi in izvaja rezne finte.. in se spet nahrani s tem, da izpade "pomemben" "ljubec" "razumljiv" "prizadet" "smiljajoc se" seveda pred drugimi.. kar je vedno cilj EGO-ja. Zato vcasih na pogrebih kar tekmujejo kdo je bolj "ZREL" in kdo ima koga "bolj rad".. in kdo je bolj "CLOVESKI", "CUSTVEN" .. BOLJSI skratka. Jok se zelo razlikuje.. in tisti, ki je koristen, se sigurno ne izvaja na pogrebu.. Tisto kar je rekla Marsa.. se strinjem.. lahko uporabis jok za odvezo.. ciscenje.. Se za nekaj casa poslovis od umrlega na zemeljski stopnji.. ker zdaj nadaljujes pot brez nekoga, ki je igral pomembno vlogo.. Glavno pa je spostovanje, da se je tisti tako odlocil! In nikoli se nihce ni jokal zaradi tistega, ki umira.. vedno zaradi sebe.. In zlahka na pogrebu spoznas ljudi, ki so najbolj EGOisticni. Velik del za to zmedo velja pripisati pravljicnemu krscanstvu, ki pac brez izbire uporabi vse, cesar se clovek boji, za svoje vladanje. Zelo podlo dejanje.. ampak, dokler ga ljudje podpirajo.. bo obstajalo.. Tjazy *** Svet je narejen preprosto! *** Citiraj *** SVET JE NAREJEN PREPROSTO *** Tjazy Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
zirosi 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Po moje je smrt končna izkušnja, ki nas čaka na koncu življenja. Zato bi morali nase in na svoje bljižnje ter vse ostale gledati predvsem kot na smrtnike. Po moje je ravno smrt tista, ki nas naredi najbolj enake in hkrati najbolj edinstvene. Namreč, vsakdo umira popolnoma sam (sam v smislu osebe - ne v smislu osamljenosti), hkrati pa tudi vsakdo umre(smrt je torej univerzalno dejstvo - deluje na vseh), lahko bi rekli, da je smrt popolnoma osebno izkustvo, ki čaka vsakogar. Dejstvo pa je tudi, da se smrti zavedamo predvsem skozi prizmo nas živečih. Tako ima na nas smrt predvsem posredni vpliv: najraje bi preprosto pozabili nanjo (dotakne se nas šele ob smrti koga, ki nam je blizu in nam da vedeti, da stvari - svet ne bodo nikoli več takšne, kot smo jih bili navajeni do sedaj; smrt nam, da vedeti, da se v hipu lahko vse nepovratno spremeni. Da nikdar več ne bo, kot je nekdaj bilo. Uživajte! Citiraj Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi želel. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
elizabeta 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_sad.gif Kaj naj napišem? Žalostno, boleče.... Ne veš kaj bi.... Bi jokal ali vpil, tulil ali bi se skril, bi se jezil ali odpustil.......... Rojstvo in smrt, kolo življenja.... Elizabeta Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
zirosi 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 "Ali ste opazili, da samo smrt prebuja naše občutke? Kako zelo ljubimo tiste prijatelje, ki so nas pravkar zapustili? Kako zelo občudujemo naše učitelje, ki ne govore več in so njihova usta polna zemlje! Tedaj spoštovanje pride povsem naravno: tisto spoštovanje, ki so ga oni morda od nas pričakovali vse življenje. No mar veste, zakaj smo vedno pravičnejši in velikodušnejši do mrtvih? Razlog je preprost! Napram njim nimamo nikakršnih obvez. Puščajo nas svobodne." (Albert Camus) Uživajte! Citiraj Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi želel. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Ful dobro, tole... Marsa Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Tjazy 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 quote: zirosi pravi: "Napram njim nimamo nikakršnih obvez. Puščajo nas svobodne." (Albert Camus) YES!!! Kako preprosto jih je potem ljubiti, ko nam pustijo, da smo tisto, kar smo!http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_tongue.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_tongue.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_tongue.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_tongue.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_tongue.gif Tjazy *** Svet je narejen preprosto! *** Citiraj *** SVET JE NAREJEN PREPROSTO *** Tjazy Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif Marsa Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Marsa 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Tukajle postam smajlcke, se pred eno uro pa sem razmisljala o smrti in priznam, da mi je bilo nekoliko tesnobno...Namrec.. pred nekaj dnevi je v nasi hisi nekdo umrl... danes pa me je presunilo, da morda vem, kdo je bil to, in da sem morda ga ravno jaz zadnja videla.... bili so kot pogrebci, da sem se prav pomislila - pa zakaj taki obrazi, saj je clovek se ziv.... vceraj pa izvem, da je (predvidevam, da ta, smo novi v bloku) oseba umrla...To te spet presune - ta korak iz vceraj na danes, ko si onega se srecal tam, zdaj pa je on nekaj prestopil, cesar ti (se?) ne poznas...Nekako zanimivo pa je to, da kamor smo se se preselili ali od koder smo se preselili, je zelo v kratkem casu nekdo umrl... Marsa Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING Citiraj Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.Picasso Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
bigm 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Umri...................in ljudje te bodo hvalili,poroči se..............in ljudje te bodo opravljali! Hm, pa že raje vidim, da me opravljajo! http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif bigm Citiraj Naj vam bo vsak dan najlepši dan! bigm Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
danaja 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Jaz si predstavljam smrt kot del kroga, tega večnega v nas, kjer ne moremo določiti končne niti začetne točke. Mislim, da je smrt samo "prehod", kot nekakšen počitek na krožnici, da ponovno nadaljuješ pot. Je izkušnja in vir iz katerega črpamo v novo življenje. ob besedi smrt se mi misli vedno vrnejo med šolske klopi, kjer sem si zapomnila stavek :"Iz nihttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifč ne more ni nastati in se v nič spremeniti." Tudi jaz sem v svojem življenju že doživela "izgubo". Z leti in duhovnim zorenjem sem pristala na neki točki razmišljanja, da vse umre z nekim namenom in sicer, da se ponovno rodi, novo, drugačno.... Seveda se smrti še vedno bojim, ker sem kot bitje omejena v tem času in prostoru in vse neznano mi je tuje, mi vzbuja strah, nelagodje..... Nekaj pa sem se skozi izgubo naučila, nikoli ne žaluj za tistim kar si izgubil, pač pa se veseli kar si s tem pridobil. oz. ko se spominjam ljudi, ki sem jih izgubila, se veselim vseh dragocenih trenutkov, ki sem jih z njimi izkuzsila. To je izkušnja, ki se je ne da naučiti, vse prav vse je treba izkusiti. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aquarius 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Sam se smrti ne bojim,pa ne zaradi tega, ker se bo moja duša oz. energija preselila v druge sfere ali reinkarnirala,pač pa zato ker jo sprejmem kot dejstvo da obstaja in je del mojega življenja.No kljub vsemu;cca.1 mesec nazaj sem bil na pogrebu človeka(ni bil sorodnik-bolj znanec),katerega sem spoštoval.V trenutku, ko so ga prinesli iz hiše in sem zagledal njegovo fotografijo me je v želodcu stisnilo in me začelo siliti na jok.Vsa filozofija se mi je v danem trenutku sesula:Sem mnenja,da če si do nekega človeka gojil določena čustva,pa najsibodo to kakršnakoli,ob njegovi smrti ne moreš ostati indiferenten. _________________________Glej naprej,če se le da... Citiraj Glej naprej, če se le da,... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
mushi 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 Huda tema!Jst sem sebična,žalosti ne morem brzdat. Umrla sta mi stara starša 11 in 12 let nazaj in so me čustva čist preplavila na pogrebu. Že prej, ampak tist trenutek ko dajajo umrle v jamo, je katastrofalen.Najhujši in najbolj stresen. Potem sem zapadla v razmišljanje kako bo če mi umrejo starši, fant in je blo še huje.. Morala bi se sprijaznit s smrtjo, to je nekaj naravnega, kar nas čaka na koncu, pa vendar.. Tista sebičnost da so okrog mene vsi ki jih imam rada, vsaj tako dolgo dokler ne umrem. Ne prenesem praznine ki nastane za umrlo osebo. Pol se pa spomniš dogodkov, ko bi lahko reagiral drugače, bil bolj prijazen, zavzet, požvrtovalen, pozoren... Hja, do živih moramo biti ljubeči, drugače te pol še bolj grize, pol ko je prepozno. Uh sem zamorila!!!!!!!!!mushi Citiraj Mushi Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
soncek 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 lep dan želim, meni se zdi, da je smrt dober pokazatelj tega, da se na nič ne vežemo, da nič ni naše ... vse je minjivo, tako, kot je minljiv dan, leto ... vse ... mogoce pa je dober pokazatelj tega, da smisel življenja ni to kar mi mislimo da je ... vsaj večina od nas. Na miselni ravni vsi to razumemo ... v praksi pa je zadeva drugačna. Ali drugače, da se nima smisla sekirati za majhne stvari v življenju, ampak moramo pogledati mal bolj siroko, iz sebe?? lahko pa se tudi motimsonček http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif v zivljenju je pomembna samo ljubezen Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
pokowc 20. november 2002 Prijavi Deli 20. november 2002 ja tut umreti si mormo v mislih dovolit menim zato, ker se morda končno počutiš izpolnjenga; nasičenga vseh čustvenih vibracij´http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifa ni nekje pisal ,da se nadihaj dneva tko kot je tvoj zadnji dan, kaj; hmmm in jest tko zdele mislem, hmmm ampak pol nisem svobodenhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif Pokowc Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
bigm 21. november 2002 Prijavi Deli 21. november 2002 ..."kadar kdorkoli na svetu umre, umre z njim tudi del tebe..." (Komu zvoni) http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif Naj vam bo vsak dan najboljši dan! bigm Citiraj Naj vam bo vsak dan najlepši dan! bigm Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
daisy 22. november 2002 Prijavi Deli 22. november 2002 Smrt- kako jo sprejemamo?Zelo odvisno od naše stopnje duhovnega razvoja, vsaj pri meni je bilo tako. Ko mi je umrl oče- na hitro, v 5 minutah, tega nisem mogla sprejeti. Zadrževala sem ga pri sebi kar nekaj let in postajala iz totalnega ateista "vernik"- z vero v nekaj, za kar niti sama nisem točno vedela KAJ JE. Šele s posebnim tretmajem reikija sem ga "odpustila" in si olajšala dušo.Ko mi je nekaj let kasneje umrla mama, sem bila veliko bolj "pripravljena"- bilo je tudi na hitro, a sem imela en mesec časa da sem uredila svoje notranje misli, čustva, energije in jih uskladila z njenimi, uredila v mislih marsikaj, kar naju je prej na neko način ločevalo in združili sva se na duhovni ravni bolj, kot kadarkoli prej. Z ljubečimi mislimi sem jo spremila tja, kamor je morala iti. In bilo mi je težko, a bistveno lažje na nek način, ker se mi je zdelo, da to pot vem, za kaj gre.In moja smrt? Ko pomislim nanjo, se je ne bojim, a bojim se umreti prezgodaj, ker imam še toliko stvari za opravit na tem svetu, toliko za dati, verjetno tudi lepega sprejeti, vse me še čaka, ker šele sedaj živim svobodno, srečno in polno... daisy Citiraj Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.Naj nam bo dan razum, da ločimo med enim in drugim. Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Star12 22. november 2002 Prijavi Deli 22. november 2002 Smrt je lahko lepa, če zmoremo nanjo gledati že prej, kot nekaj, kaj nam je namenjeno. Življenje Tu, je CENJENO, DRAGOCENO, nekaj kar nam je namenjeno, da se SPOZNAMO in, kdor ga zmore doživljati v POLNOSI, se tudi smrti ne boji.. Jaz osebno, se ne bojim smrti, ker vem, da je TO druga oblika življenja-LEPŠEGA življenja, kot JE TU! In, če sem izgubila kakšno ljubljeno OSEBO! Seveda že kar nekaj, in pri vseh sem opazila, da se POSLOVIJO z nasmehom, tedaj...JAz imam potem lep občutek, čeprav so v meni in na meni SOLZE, a s tem si dajem vedeti, da se notranje čistim in vem, da OSEBA, ki je preminila, ne bi želela, da MOČNO za njo žalujem, ker je na moč SREČNA tam kjer je - TAM kjer se BOMO NEKOČ SREČALI in znova zaživeli.Ter živeli življenje POLNO LJUBEZNI, kot TU! Torej SMRT ZAME NI TABU! Življenje pa je prelepo, KAJNE Simsi Citiraj Simona-simsi Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Volk K.L. 2. december 2002 Prijavi Deli 2. december 2002 quote:..."kadar kdorkoli na svetu umre, umre z njim tudi del tebe..." (Ej BigM s tem se strasno strinjam http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gif. Citiraj Ja sam ka mali pao s lipe Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.