Ko nekdo umre...

[Tamburin]

Pred tremi dnevi je umrla ena moja prijateljica. Zato od včeraj, ko sem izvedela za njeno smrt, neprestano razmišljam o tem - o smrti, o njeji, o njeni družini.

 

Ko mislim na njo, nimam slabih občutkov. Nekako se mi zdi, da ji ni hudega..., da ne trpi... Čeprav ne vem, kaj je z njo ali z njeno dušo zdaj (ker ne vem, kaj je po življenju). Ker je bila tako pozitivna osebnost, vedno sijoča, nasmejana in mila, se mi zdi, da ne more trpeti, ker preprosto nima za kaj trpeti. Pa ne govorim lepo o njej samo zato, ker je mrtva - enako bi ji lahko v obraz povedala, če bi bila še živa.

Tudi pred smrtjo ni trpela. Umrla je v sekundi, ko jo je zbil avto na prehodu za pešce (hud udarec v glavo).

 

Ko pa pomislim na njena otroka, mi solze zalijejo oči. Hči (20) in sin (10) sta jo videla umreti. Njima je uspelo prečkati cesto, ona pa je bila le za korak prepozna. Za en sam korak.

Hudo mi je, ko pomislim, da sta otroka ostala brez tako zlate mame, kot je bila ona. Bolj mi je hudo za žive, ki so jo izgubili. Ona je lepo živela, čeprav le 37 let.

 

žalostna Tamara

 

*******************

[El Nino]

V bistvu bi jaz zelo rad umru, tako bolj iz radovednosti, vendar vem da se ni moj cas....., ko pa pride bom z veseljem zapustil tole jeco..

 

"When the power of love Replaces the love of power Man will have a new name: God." Sri Chinmoy

[aakhut]

http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_evil.gif

 

NA ZHALAH KURIJO VSAK DAN

VCHASIH SHE PONOCH

TAM JE V PECHICI VEDNO KAKSHEN VROCH

 

NA ZHALAH SE Z RAUFNKOV KADI

DANES SO NA VRSTI ONI

JUTRI SMO PA MI

 

http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_evil.gif ma vas rad

 

chasa ni...je samo prostor in situacija

[majica]

Sem šla mal pogledat stare teme za nazaj... in sem bila presenečena...kakšna naključja... Pokowcu je umrl stric na njegov RDhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gif, Marsa ima podobno zgodbo... http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gifno, tudi moj ded je umrl na moj rojstni dan, ampak 30 let prejhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gif.

 

Zanimiva tema, škoda le, da je nisem imela na razpolago eno leto prej. Moji sorodniki so začeli umirati z januarjem in v družini je bilo do konca leta 5 pogrebov, zato sem postala kar depresivna in obremenjena s smrtjo. Tudi jaz sem se večkrat spraševala, kaj se zgodi z dušo po telesni smrti... veliko jih je že o tem govorilo, kaj je pa res, pa nihče ne ve. Moja tašča je dobro rekla, da očitno ne more biti tako slabo, ker še nihče ni prišel nazaj. Imam pa eno izkušnjo za sabo, ki sem jo doživela nekaj dni po materini smrti, ki se zdi tako banalna, da se zdi neresnična.http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shy.gif

 

Majic@

[pokowc]

povej nam....

 

P°k0w<

[Mašinca]

Tale tema je pa kr ok!http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif

 

Ej Majica a ti maš tut take "paketne" izkušnje.http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_sad.gif Pri meni je bilo prelomno leto 1999/2000. Najprej je umrla babica (po očetovi strani) - kap, potem točno 6 mesecev po njenem pogrebu, smo pokopali mamo (babica po mamicini strani) - rak, nekaj mesecev za njo pa še tata (dedek po mamini strani) - rak, da mi pa slučajno ne bi ostal še kdo od starih staršev, je približno mesec dni za njim umrla še njegova mama torej moja prababica - ona je pa kar zaspala in se ni več zbudila. Tako sm v roku leta in pol izgubila prav vse stare starše, dedek (po očetovi strani) je namreč umrl že leta 89´. http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_sad.gifNa zadnji pogreb sploh nism šla, ker ne bi prenesla, je blo vse skupaj že do takrat preveč.http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_sad.gif http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif Včasih se mi zdi, da še vedno pazijo name.http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif

 

LP Mhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gif

[stankaa]

moja babica je umrla natančno eno leto preden sem se jaz rodila

tudi časovno- večer se ujema (kot da me je poslala!, ker je želela

da moj oče dobi hčerko)

Stanka

[pokowc]

http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gif

 

P°k0w<

[Mašinca]

http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gif

 

Jaz načeloma verjamem, da je smrt človeka ali kateregakoli živega bitja, samo "telesna smrt". Pokopljemo tako samo kalup. Verjamem, da energija iz nič ne nastane in se ne izniči, to pomeni, da samo obliko spreminja. Zato verjamem, da duša - energija ostane. Ne verujem pa v kakšen pekel ali nebesa (pravljica).

 

LP Mhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gif

[stankaa]

samomor?

lani konec avgusta je umrla moja prijateljica,

povozil jo je vlak.

in samo ona ve, če je to hotela ali ne

(takrat sem odprla temo Na drugi svet v Zlati ribici)

žal mi je, da te zadnje čase nisem imela veliko stikov z njo, ker sva se vsaka drugam preselile in ko se jo spomnim ji pošljem dobre želje, da ji je tam Na drugem svetu Dobro.

Zvok Vlaka pa je od takrat zame grozljiv!

tudi njen pogreb je bil v bližini železniške postaje in

med pogrebom si slišal... še grozljiv zvok http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_sad.gif

Stanka

[majica]

http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gif OK vam povem, samo naj se razume, da sem bila jaz ravno tako šokirana in nisem verjela, da se to dogaja, kot verjetno ne boste vi, je pa to čista resnica...

 

No, moja mama je umrla doma, v spalnici... v bistvu je bilo nenadoma, nič ni kazalo na to, da je na smrt bolna. Našli smo jo ob 4.00 popoldne in smo do 10.00 zvečer čakali najprej na zdravnika, ki je potrdil smrt, potem na oglednika in še na prevoz na Žale. Spraševala sem se, če bi jo bilo potrebno obleči, saj je bila gola in sem zlikala eno krilo in bluzo, da bi jo oblekli, pa tega iz Žal niso dovolili, zato smo jo samo ogrnili...

Čez en teden, ko je bil pogreb mimo, sem se odločila, da bom pospravila obleke iz omare, čeprav me je bilo groza stopiti v spalnico...

 

Ko sem odprla omaro in prijela prvo obleko, je začela luč utripati, sem stekla v zgornje nasprotje k bratu, GROZA!!!, pa je rekel, da ni nič narobe, da ni ničesar opazil, da se mi je samo zdelo... Enega sem pokadila in sem šla dol, stopim v spalnico, odprem omaro in štorija se ponovi... luč začne resnično divje utripati, spet stečem k bratu in luč utripa še na hodniku, v tistem skozi vrata stopi moj brat,bled kot stena, da "pa res utripa"... sicer je bil po njegovih besedah samo kratek stik, jaz pa še danes ne vem, kaj je bilo. V mislih sem ji rekla, da me straši in naj neha in je res nehalo.

Me pa zanima, če ima kdo tudi kakšno takšno izkušnjo z "onostranstvom", da ne bom samo jaz taka čudakinja... ne bi pa razlagala o tem, če ne bi bilo res, ker prej tudi sama nisem verjela v to.

 

 

 

Majic@

[pokowc]

..ženska ,menim da si prehitro začela umikat njene obleke, zakaj le? morda te je hotla na to opozorit,..nekam res prehitro si začela s to spremembo..to jo je morda bolelo˝.. nevem, as si rabla tale prostor Hitro v kaj spremenit?

 

P°k0w<

[majica]

Pospravila sem jih iz tehtnih razlogov, ne bi pa o tem pripovedovala celotni Sloveniji.http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gif Verjemi mi, da ne bi bila bolečina nič manjša, če bi počakala... gotova pa nisem tega vrgla stran, ampak sem dala osebne stvari ljudem, katerim je nekaj pomenila in oni njej, kar se mi je zdelo dovolj človeško... (moral pa bi poznati celo zgodbo)...

 

Majic@

[strelka]

Majica, jaz ti popolnoma verjamem in se mi zgodba sploh ne zdi banalna. V času, ko je umrl naš ata sem preprala kar nekaj knjig s takšno vsebino, med drugim tudi Pot do nebes, Pogovori z nebesi in Zdravljenje žalosti istega avtorja. In on razlaga, da umrli oziroma njegova duša na različne načine komunicira z nami - elektrika je ena najpogostejših. Na primer utripa luč, radio se prižiga in ugaša ipd. Ko je namumrl ata, je tudi luč v spalnici utripala, pa smo tudi razmišljali slab stik pa to... Figo, jaz vem, da nam je ata hotel le sporočiti, da je z njim vse v redu!!

 

strelka

[majica]

UF Strelka, mal sem se pa le oddahnila, samo zdaj mi pa povej, je to dobra ali slaba komunikacija... pojavlja se mi vprašanje, ali bi pomislila na povezavo elektrika:mama, če ne bi bilo sočasno???

 

Majic@

[zabica]

SPOŠTUJMO MRTVE, KOT DA ŠE ŽIVIJO!!

In kdor ne spoštuje besed mrtvih, je sam mrtev.

 

Zabica

[strelka]

Ah, jaz sem prepričana, da gre za dobro komunikacijo. Najverjetneje si prizadevajo navezati stik z nami, da bi nas potolažili. Moram omeniti še sanje. Te so tudi ena izmed najbolj pogostih oblik komuniciranja z umrlimi. Med spanjem naše duhovno telo potuje na astralne ravni in če se nam o njih sanja še posebno ŽIVO, smo verjetno res navezali stik z dušo umrlega. Ali vonj! Včasih lahko zavohamo na primer parfum, ki ga je umrli uporabljal. Takrat je verjetno neklje blizu nas... Z meditacijo postanemo tudi dojemljivejši za duhovni svet.

Avtor teh knjig, ki sem jih omenila je James van Praagh, so zelo berljive, tako da jih priporočam!

 

strelka

[majica]

http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gifStrelka, zddaj me pa strašiš... dostikrat zavoham vonj iz njenega stanovanja vsepovsod, zunaj, na obiskih...pa ni bil kakšen osvežilec prostorov... sanjam o njej ponoči...http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gif

 

Majic@

[strelka]

Daj, Majica poišči te knjige, se boš potolažila. In veš kaj mislim? Da ni naključje, da se midve o tem danes pogovarjava...

 

strelka

[majica]

quote: strelka pravi:

 

Daj, Majica poišči te knjige, se boš potolažila. In veš kaj mislim? Da ni naključje, da se midve o tem danes pogovarjava...

 

strelka

---

Strelka, vesela bi bila, če bi mi sporočila naslove knjig... še bolj pa, če bi se mi oglasila po mailu...

 

Majic@

[Mašinca]

Ej tole je pa kul. Nov dizajn pa to. Ej majica si pa res sončece.

 

HI hi hi

[majica]

Eh...ja...dizajn že to... sej si mi ti tistga mačka sunla... kva... k sem ga jez najdla... <_< <_< tko, da ne bi preveč stegvala ... ne?...pa ni glih komentar na temo...

[Mašinca]

Eh...ja...dizajn že to... sej si mi ti tistga mačka sunla... kva...     k sem ga jez najdla... <_<  <_< tko, da ne bi preveč stegvala ... ne?...pa ni glih komentar na temo...  

 

J :o a ampak ti sploh ne bi mela ikonce z interneta, če ti je ne bi jest naštimala!!

 

LP

 

 

[Emilija]

Jaz bi glede smrti najraje verjela v reinkarnacijo, pa čeprav bi bila v naslednjem življenju samo črv, samo, da bi še enkrat prišla nazaj. Bojim se besed -nikoli več-. Ko grem na mamin grob, vedno mislim, glede na to, da je bila zgovorna, saj nisi tukaj, saj si nekje na čveku pri sosedi, da mi je lažje. Najbolj pa me je prizadelo lani, ko sem delala nov nasad cvetja, pa je bila v zemlji za roko velika luknja, menda od voluharja. Vse do takrat sem govorila, da mene po smrti ne smejo zažgati, češ, da krsto sem si pa že zaslužila, sedaj pa nisem več tako prepričana,če naj bi me rajši ne zažgali.

[Tamburin]

Sem enkrat že razmišljala, da bi odprla novo temo "KRSTA ALI ŽARA", ker pa je že Emilija tukaj omenila upepelitev, bom kar tukaj nadaljevala.

 

Mojo prijateljico, ki je umrla letos januarja, so upepeljili. Prvič sem bila na pogrebu, kjer smo pokopavali žaro s pepelom pokojne.

 

Do tedaj sem si mislila: ma ja, najboljše je umrlega upepeljit... tudi jaz bi najraje, da me upepeljijo, ko bom umrla...

 

Od tega pogreba pa malo drugače razmišljam. Pravzaprav ne vem, kaj bi: da me upepeljijo ali pokopljejo v krsti?

 

Ne vem, kako naj vam opišem občutke na tem pogrebu...

Imela sem občutek, kot da je bilo slovo od pokojne tam, kjer so jo upepeljili (torej v Ljubljani), ne pa na našem pokopališču, kjer je pokopana žara z njenim pepelom. Zdelo se mi je, kot da je njena duša že odšla takrat, ko so njeno telo zažgali - kot da ni "prisotna" na pogrebu, kjer se množica sorodnikov in prijateljev poslavljamo od nje...

 

Slišala sem tudi (ne vem, če je res), da krščanstvo ne odobrava upepeljitve, in da upepeljenih ne pokopljejo cerkveno. Če pa je to res, se vsi duhovniki tega ne držijo, saj je bila ta moja prijateljica pokopana cerkveno, kljub upepelitvi.

 

Kaj menite vi o vsem tem? Krsta ali žara?

 

Jaz osebno sem za žaro, vendar tako, da bi pogrebni obred potekal med mojo upepelitvijo.