Skoči na vsebino

Ko nekdo umre...


strelka

Recommended Posts

  • Komentarji 84
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

men je kr :wacko: :cry: :sick: :V: x:((x ...

kaj bojo z mano naredil...tut če že kej rečem... kdo pa upošteva želje...

moja mama je želela bit raztresena...pa se to ni dal naredit...so mi rekl na Žalah, da nej bomo srečni, da je kdo hotu v takem mrazu sploh dvignt kamnit pokrov...oni ga niso!!! :$$: :$$: =Žale...sam keš, pa keš...to so zlatarji!!!

 

Sem pa pomislila...koliko rož dobiš ob smrti, koliko ljudi pride k tebi in o mrtvih vse dobro...ko si pa še živ, pa se tega nihče ne zaveda...

 

Jaz sem šla do svojih starih staršev, v bistvu takoj po mamini smrti...in sem jima povedala, kako rada ju imam, samo, da tega ne bi pozabila... in je bil zadnji čas...saj je tudi ata takoj umrl...

majic@ Рубашк@... 襯衣... 셔츠... のワイシャツ

Spremeni sebe in spremenil boš ves svet!

 

http://imagecache2.allposters.com/images/pic/SIGN/75035~I-Am-Perfect-Posters.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

:vragec:

 

sorry volk

sm te prehitu

sej vem, che bi se ti oblizvou, pol neb biu  kanibalizem

 

 

 

:vragec:  tut ni glih sapiens

:vragec: če maš rep, kopita pa roge...po moje res nisi sapiens... loh si bik, al pa krava... he he he...kozu...he he he :bomb: :bomb:

majic@ Рубашк@... 襯衣... 셔츠... のワイシャツ

Spremeni sebe in spremenil boš ves svet!

 

http://imagecache2.allposters.com/images/pic/SIGN/75035~I-Am-Perfect-Posters.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tamara, rimokatoliški duhovniki pokopavajo vse - tako tiste v krsti kot tiste v žari. Lahko mi verjameš, da je res, ker sem 10 let igrala pri "pleh muski" in v zvezi s tem "dala skozi" vsaj kakšnih 500 pogrebov - takšnih in drugačnih. Je pa zanimivo nekaj - ko sem bila na pogrebu "službeno" (v uniformi), mi ni niti na kraj pameti prišlo, da bi kaj veliko razmišljala o smrti ali pokojniku, večkrat smo si celo pripovedovali "vice" in na skrivaj "cepali" od smeha - priznam, čeprav mi je danes žal za vsako tako mladostniško neumnost. Ko pa sem šla na pogreb v "civilu", sem se (ne glede na to ali sem človeka poznala ali ne) jokala kot dež. To mi je potrdilo, da v bistvu (trdim seveda samo zase) nisem jokala toliko za pokojnikom kot zaradi ljudi, ki so ostali za njim in nad samo seboj oz. zaradi strahu pred smrtjo, dokončnostjo ...

 

Mimogrede, pred nekaj meseci sem prebrala knjigi Potovanje duš in Domovanje duš (upam, da sta naslova prava, ker ju nisem posebej preverjala), ki sta mi potrdili večino tistega, kar sem sama v sebi že "vedela". Na trenutke sta se še meni zdeli kot znanstvena fantastika in verjamem, da bosta marsikomu smešni in neverjetni. Če koga zanima, naj si ju prelista in prebere ter si ustvari svoje mnenje.

 

Glede izkušenj s "cahni" (tako dogodkom v zvezi z umirajočim ali že umrlo osebo pravi moj oče) sama osebno še nimam izkušenj. Jih pa ima moj oče. In to ne malo - tako s tistimi, ki jih je doživel skupaj z več ljudmi hkrati kot s tistimi, ki jih je doživel sam. In vedno se je izkazalo, da je v času, ko se jim/mu je to dogajalo, ta in ta oseba dejansko umirala. To se mu je dogajalo tako v spanju kot tudi v normalnem življenju. Na srečo takšne stvari jemlje kot nekaj povsem samoumevnega, tako da se z njimi ne obremenjuje preveč - je pa res, da je na ta način napovedal že kar nekaj smrti bližnjih sorodnikov oz. ljudi, s katerimi je bil tako ali drugače povezan. Samo en primer - ko je prišel z nočne (več kot 30 let je delal pod zemljo) je šel spat kot običajno. Takoj ko se je zbudil, je mami povedal, da ve, da je umrl njegov oče, s katerim sta bila celo življenje v slabih odnosih, ker je to izvedel v sanjah. Mama je skomignila z rameni in rekla nekaj v tem smislu, da ni nihče niti omenil, da bi bilo kaj posebej narobe z njim in mu ponudila zajtrk. Po kavi, ko je imela že dovolj njegovega razglabljanja, kdaj bosta dobila sporočilo o njegovi smrti, mu je dala v roke neodprt telegram in rekla, da je hotela, da se vsaj v miru naje, preden izve slabo novico. To se je zgodilo pred kakšnimi dvemi desetletji, ko je poštar raznašal pošto peš in ni imel oče nikakršne možnosti, da bi vedel, da je sploh prišel v hišo. No, takšni dogodki so del njegovega življenja in kar nekaj časa sem se spraševala, kaj jih pravzaprav sproži. Zakaj se kaj takega ne dogaja nam vsem? Potem pa sem se nekoč spomnila, da nama je z bratom razlagal, kako je kot majhen otrok sodeloval pri klicanju duhov. Danes vem, da vsa takšna dejanja odpirajo takšne in drugačne poti do nas in možno je, da je to eden izmed vzrokov za tolikšno senzitivnost.

 

Joj, spomnila sem se, da sem lastno smrt doživela med nehipnotično regresijo in ni bila prav nič strašna. Je pa res, da se smrti kot takšne že nekaj časa bojim več, strah pa me je dolgega in bolečega umiranja.

 

Milena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sem kar zgresila tole dobro temo.

 

Jaz sem imela paketne smrti in nesrece v letu 98/99. Toliko da ni za verjet.

Moja mama ima sposobnost prekognicije, nekako napoveduje te nesrece in smrti, se ji vedno en ali dva dni zaporedoma sanjajo kaksne grozne sanje povezane z vodo. In potem se nam zgodi nekaj groznega. (se nam je zgodilo ze tole: dva clana druzine na urgenci, enega resijo, uuuf, pa nisi glih prav napovedala, no potem se zgodi pa druga nesreca in umre drugi clan druzine.)

 

Sem zelo racionalno bitje, ali boljse povedano sem bila do tega prelomnega leta. Vsa leta sem zatirala svojo intuicijo in sposobnosti, za katere sedaj vem, oz. se jih bolje zavedam. Saj veste tisto, mislim, ce pa tole nekomu povem, me bodo pa v norisnico poslali..

 

Leta 1999 mi je umrl oce, s katerim sva bila zelo povezana in ne verjamem, da bo se kdo kaj bolj moja sorodna dusa, kot je bil on.

Tretji dan po smrti, se nam je preostalim druzinskim clanom pokazal v sanjah in pel pesem, ki sva jo kdaj prej z veseljem skupaj zapela!!!!!. x?x

 

Trem ljudem hkrati, na treh koncih Slovenije, ob isti uri . Mene je kar vrglo iz postelje in ko sem budna sedela v postelji, je pesem se vedno glasno odmevala. Ceprav sem ga imela in ga imam zelo rada, so mi sle vse dlake pokonci.

 

Potem se pa en mesec kasneje pogovarjam z mamo in bratom in mi povesta za svoje sanje. x?x

 

Me je potem se parkrat posvaril v sanjah pred kaksnimi situacijami.

 

 

A,ja. Je vedel, da bo umrl, ker je en mesec pred smrtjo nacel temo, da hoce zharni pokop, pa takrat ni bil nic bolan.

 

 

Ja, MucaMaca odtakrat bere vse zivo, marsikaj bolj verjame, sploh pa v reinkarnacijo oz. neumrljivost duse. Ste brali tudi Tibetansko knjigho mrtvih pa dela Carlosa Castanede?

 

 

xsrcx xsrcx xsrcx MucaMaca

 

 

.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 7 months later...
ja ,men pa je letos umrl glih tako stric, na moj rojstni dan, ampak zanimivo to, nekateri sploh niso vedl a l mi naj čestitajo al naj jim jest izročim sožalje tko, da na koncu ni bilo preprosto ničesar

meni je pred 3 leti teta en dan pred mojim r. dnevom umrla.

meni so pa vsi izrekli sožalje :C: zdaj pa mam vse rojstne dneve malo tak bolj žalostne :C: ampak gre

 

 

takrat je bla kris ful prijazna. je prišla k meni in pol se je ukvarjala z mano. ona ma nekaj ful lepih lastnosti: človeka zna razvedrit, ga potolažit in malo olepšat stvari

mejte se radi....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...