Ne vem kam spadam v življenju

[Brezo]

počutim se kot devetdesetletna starka.. čist resno..

tolk vsega tega je, da nimam več kam odlagat...

 

Magična kugla pravi...če nimaš prostora za odlaganje potem je mogoče čas, da začneš razmišljati o sežigalnici (kurjenje karme)...Ali te bodo odpadki zadušili ali ne, vse je odvisno od miselnosti in akcije...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[cigancica]

počutim se kot devetdesetletna starka.. čist resno..

tolk vsega tega je, da nimam več kam odlagat...

že kot otrok sem se brez težav pogovarjala s starci o težkih tematikah..

že kot otrok sem imela filing, da sem sama tukaj in da ne spadam nikamor, čeprav sem bila v družbi .. kako lahko otrok sploh pomisli kaj takega?.. grozno..

potem je nekej časa potihnilo.

zdaj se pa vrača. močnejše, težavnejše.

res, kot none pravi, nisi sama v tem...če ti kej pomaga..

 

so obdobja, ko to čutimo bolj in manj, a ne?

No, kot sm že prej rekla, tranzit bo minil in kmal boš spet videla pozitivne občutke tega.

resno.

ni treba resignirati kot črtomir za bogomilo zarad razdvojenosti.

 

dvojnost je prisotna pri vsakem od nas, če ne celo trojnost in več...le obdobja so manj in bolj težka..glede na filinge.

 

 

vse bo dobro no vn s tega prišlo, candle http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

 

res.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

[mayita]

počutim se kot devetdesetletna starka.. čist resno..

tolk vsega tega je, da nimam več kam odlagat...

že kot otrok sem se brez težav pogovarjala s starci o težkih tematikah..

že kot otrok sem imela filing, da sem sama tukaj in da ne spadam nikamor, čeprav sem bila v družbi .. kako lahko otrok sploh pomisli kaj takega?.. grozno..

potem je nekej časa potihnilo.

zdaj se pa vrača. močnejše, težavnejše.

da ti povem mongi smo šli čez to, glej ti samo sledi sebi in boš postajala močnejša in močnejša.

o katerih temah bi se pa pogovarjala mogoče se pa lahko tukaj.

zatakaj težavnejše ali ne sprejmeš same sebe?

[none]

Povej kaj te muči pa bomo lažje zadihali vsi skupaj...

Hvala za spodbude.. ni kar tako, če daješ od sebe energijo.

teme zame so smrt, sanje in te zadeve. Drugačne, težke, kompleksne. Folk se o tem ne more pogovarjat. Preprosto rata preveč vse skupaj. Nepredstavljivo. Omagaš še prej preden prideš do tja.

ma ne, očitno se ne.

[Silvija]

Tudi z moje strani podpora, Candle, Viyola, None...trenutno še imam nekaj podpore na zalogi, preden retro merkur na polno prikoraka še do mene. Vem, da tudi naj naj želje in spodbude niso dovolj, ko si na dnu. Sama se takrat vedno skušam spomnit, da mi je bilo po tistem, ko mi je bilo težko, vedno bolje in sploh in oh je doprineslo k nekemu napredku in izboljšavi. Držte se http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crossfingers.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love.gif

[anne]

Torej že veš, kam naprej. Preobrat, a ne v robota. Sedaj ti manjka pa samo še korak naprej in počasi do cilja...

 

Popolnoma te razumem. Ko srkaš probleme drugih in naenkrat ugotoviš, da je dovolj, da tega ne zmoreš in nočeš več. Pa ni nikogar, komur bi se lahko ti zaupal... Če hočeš sogovornike, nas je tukaj kar nekajhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. Pa včasih se je izjemno laže izpovedati nekomu, ki te ne pozna, pred komer se ne skrivaš in se lahko čisto odpreš

 

Čeprav je zdaj hudo, bo bolje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[none]

Vse to kar si zapisala, že imaš v sebi...

Največji problem predstavlja se s to bolečino oz. praznino, niti ne soočit ampak ji

pustuti, da te preplavi v celoti...S tem občutkom ostani, do konca, vem, da ni enostavno,

pa meni tudi ne gre kot bi moralo, zato pa se stvari ponavljajo, ampak vztrajnost in podporo ti pošiljam...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wizard.gif

Kaj me muči.

Raibm tako malo, ampak hkrati tako veliko.

Rabim ljubezen in podporo. Rabim voljo in motivacijo.

 

Na kratko: rabim totalen preobrat. Duševno, telesno, mentalno.

Sam nočem se pa spremenit v robota.

čudno je, ker sem do zdaj vedno jaz bila v vlogi zaupnika, terapevta.. potem ko pa sam rabiš, se pa kar ne znaš obrnit v pravo smer ..

Good point Anne!!! Pa vsem,

ne pozabit, da smo vsi eno in imamo vsi podobne občutke,

potrebe, želje, strahove, cilje, itd...Vsi smo v istem čolno,

nihče ni sam, v resnici, pa še to pozabljamo...

 

Torej že veš, kam naprej. Preobrat, a ne v robota. Sedaj ti manjka pa samo še korak naprej in počasi do cilja...

 

Popolnoma te razumem. Ko srkaš probleme drugih in naenkrat ugotoviš, da je dovolj, da tega ne zmoreš in nočeš več. Pa ni nikogar, komur bi se lahko ti zaupal... Če hočeš sogovornike, nas je tukaj kar nekajhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. Pa včasih se je izjemno laže izpovedati nekomu, ki te ne pozna, pred komer se ne skrivaš in se lahko čisto odpreš

 

Čeprav je zdaj hudo, bo bolje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[none]

Morana21 več nas je takih, pa še več zunaj lune...

Še posebno mladi ne vidimo nič perspektivnega v tem sistemu,

verjtno nismo več za to ustvarjeni...

Moralna načela so nam zelo pomembna in zato smo zelo hitro lahko

deprimirani, če se podamo v to kapitalistično-fašistično junglo za lov na papirnate denarce...Wao kakšna dogodivščina!

Povej nam malo več, kaj vse te muči??? Predvidevam, ka si še mlada (21 let)??

[xyz]

to res zna biti eden od razlogov,

čeprav je to obenem tudi npr. ena lastnost t.i. pubertete.

etična načela so ponavadi res bolj enostavna kot tista,

ki so bila določena s strani človeka oz. skupine ljudi.

[light]

Veliko dobronamernih postov se je nabralo. Upam, da bodo v pomoč tudi drugim v teh hudih časih.

Že več kot 2 leti je minilo odkar sem poslala tale post, vendar se še vedno počutim odrezano od sveta. Tudi če se pogovarjam z ljudmi, tudi s nekom, ki mi je všeč in mu vse zaupam, še vedno čutim, da se odrezana od sveta, kar ne morem do njega. Tudi če ga gledam, ko se pogovarjam, še vedno čutim, kot da nekaj manjka, stalno nekaj manjka.
Počutim se, kot bi bila sama na celem svetu, tudi če so ljudje stalno okoli mene. Kot da nihče ne more do mene niti jaz do njega.

Kljub vsemu pa se počutim dobro.

Ravnokar sem dobila preblisk, da je mogoče tako zato, ker imam blokirane energije, če uporabim malo new agevski izraz bi lahko rekla, da imam blokirane čakre in ne pride do izmenjave energije na podzavestnem nivoju, kot da ne bi prepoznala ljudi, ker imam toliko deviacij v avričnem polju..... ah filozofiram....

Mogoče bi se morala očistiti na nek način....

[angelit]

light dihaj na haro... dva prsta pod popkom točka... vdih skozi , notri, izdih skoz točko ven...

 

 

saj je vse ok s tem, samo- jaz brez tablet dobim folk zraven, npr enkrat marso, ki mi je rekla, marsikaj, tudi da zginem s foruma ipd... pol sem jo kontaktirala in je bilo vse ok. ta divji strah je v meni ustvarih kar blodnje. zdaj se tega rešujem z minimumom tablet.

 

blodnje tako ali drugače.

 

jaz pa mam filing, da bom kar rodila, mix energij v trebuhu. pa sem sama s tem. maš kar filing, da bi se kar fentu, če kaj ne nardiš iz sebe.

 

 

fjuuuuuuuuuuu

[light]

Takih ambicij, kot jih imajo drugi sploh ne poznam. Ne zmigam se (ne znam zaslužit denarja) in potem trpim, ker nimam denarja za najemnino (da bi lahko živela v miru). To je ves moj problem.

Seveda pa drugi menijo drugače, ker ne dojamejo, da so zame ljudje na splošno "pretežki". Pretirano sem občutljiva, poleg drugih slabih lastnosti, ki jih imam.

In potem se zdi izolacija nekako logična.

Kamorkoli že grem, grem običajno sama.

Seveda potem srečaš vse drugo in vidiš vse tisto, kar drugi ne.

[angelit]

light, tudi jaz nimam za najemnino... kaj pa srečaš in vidiš? dobro, da imaš vsaj kaj od tega, ko kam greš, čeprav je bolj tko. mislim, da ti gre dobro, ker se zavedaš stvari, veš kaj se dogaja in kaj te moti. če veš, kaj te moti greš avtomatsko po poti, da tega ne bi bilo.

 

evo, jaz sem tudi čudna... zdaj sem oblekla eno tako kao seksy majčko za ven in mi je takoj padla samozavest, ker nisem v oklepu običajnega.

 

mislim, da ljudi nekaj na nas odbija, mi jih odbijamo,ker smo lahko zresnjeni, zaprti in brez energije. in smo potem sami. ampak, ni nič bolj fajn, kot ko takemu človeku uspe, da se odpre- sreča postane odvisna od tega, da si s folkom v izy sproščen, in da se odpreš pri komunikaciji. mi smo malo čudni-evo jaz uživam ko se folk ukvarja z mano in da jim govorim kaj čutim. HRANA ZA DUŠO JE LJUBEZEN OD (DO) SOLJUDI: eni si celo upajo govoriti pred skupino, mikrofon in to. energy food do konca.

 

treba se je kako filat, samo vprašanje je kako... in to je npr ta hara, ker skozi njo se filamo tako, da nismo kakšni vampirji, ampak je to naravni energijski center.

[mgd]

Light, res maš ene podzavestne čakrne blokade in prav maš da bi blo dobr da se očistiš. Kako pa itak že veš ne.

[light]

Ne, ne vem čisto dobro, kako se očistim (mislim na čakrne blokade). Najbrž moram spremeniti vzorce mišljenja, razmišljanja itd., ampak jih ne znam. Čisto preveč nemira je v meni.

Angelit,ja, jaz imam oznako "čuden". Ja, se strinjam, ljudje se kar nekako "začutijo", samo mene nikoli ne in tudi jaz njih ne,... najbrž jih tudi jaz zato odbijam... Še ko se pogovarjam z nekom, ki mi je všeč, mi na noben način ni jasno, zakaj stalno čutim, da nekaj manjka. To se z besedami sploh ne da povedati.

Jaz sem čisto preobčutljiva za sproščene ljudi. Oni morda uživajo, jaz bom pa samo trpela zraven in hotela stran.

[mgd]

Ne, ne vem čisto dobro, kako se očistim (mislim na čakrne blokade). Najbrž moram spremeniti vzorce mišljenja, razmišljanja itd., ampak jih ne znam. Čisto preveč nemira je v meni.

 

Ja, res je. Obstaja več metod, ki te peljejo do nekje in od tam do nekje naprej in še naprej skoraj do konca, kjer prešaltaš na absolutno pozitivno. Lahko pa absolutno pozitivno začneš že prej, če imaš vero v njo in prideš zlo hitr, z najmanj težavami in radostno do popolnega očiščenja. Kaj bi ti?

[light]

Ne vem kaj bi, ker bi morala vedeti nekoliko več.
Pri prvi metodi obstaja možnost, da ne bi imela dovolj energije, da bi vztrajala.
Pri drugi pa se lahko zgodi, da moja vera ne bo dovolj trdna.

Še vedno do sedaj je bilo tako. Včasih kakšno dobro stvar delam nekaj časa, potem je pa tako, kot da bi pozabila nanjo,... Jasno mi je postalo zgolj to, da rabim res profesionalce.

[mgd]

Ne vem kaj bi, ker bi morala vedeti nekoliko več.

Pri prvi metodi obstaja možnost, da ne bi imela dovolj energije, da bi vztrajala.

Pri drugi pa se lahko zgodi, da moja vera ne bo dovolj trdna.

 

Še vedno do sedaj je bilo tako. Včasih kakšno dobro stvar delam nekaj časa, potem je pa tako, kot da bi pozabila nanjo,... Jasno mi je postalo zgolj to, da rabim res profesionalce.

 

Če si lahko pozabla nanjo, pol očitno že ni bla tolk dobra Ti je Bog dovolj velik profesionalc?

[anne]

A pa se ob vseh ljudeh počutiš tako, ob vseh čisto enako? Kaj pa ko greš sama nekam in nekoga novega naključno srečaš, se počutiš isto kot s prijatelji, znanci?

[janko]

light...

zdej sem prebral prvi post v tej temi, ki si jo odprla.

sej razumeš, al pa tut če ne... da je ne bom bral.

ampak zdej, po 2 letih, po zadnjem postu sodeč nisi kej dost drugje, kot si bla.

na misel mi je prišlo... pa ti povem... če slučajno še ne poznaš.

vadim zeland, transurfing realnosti.

men je nora stvar k swina. končno neki branja, da se pa člouk res loh strinja, hahahahahahah pa še cel kup čist novih stvari zraven.

uglavnem, transurfing se ne ukvarja z nobenimi bav bavi ampak z kreiranjem realnosti. pa sej na to temo je res velik knjig in teorij, ampak spomnil sem se pač... da avtor med drugim pravi, da če pa niti tega ne veš, kaj si sploh želiš, pa je treba najprej dvignit si nivo energije. preden tega ne nardiš, je vse ostalo brcanje v temo. za dvignit si energijo, pa je seweda res velik načinov ampak žou nobenega tacga, da bi u kafiču sedel in to usput naredil.

[light]

V bistvu se čisto z nobenim ne počutim enako. Običajno nikogar ne spustim do sebe. Živim zelo samotarsko življenje, ki me v osnovi ne moti. Res pa je, da imam srečanja z nekom, ki mi je všeč, vendar me stalno moti občutek, da nekaj manjka, da nečesa ne vem, oziroma en občutek v to smer. Ne znam povedati, to samo čutim. So stvari za katere enostavno ne najdem besed. Rada bi nekaj izvedela, pa ne vem kaj to sploh je.

[anne]

Kaj pa če mogoče preveč pričakuješ? Potem se pa to ne zgodi in imaš občutek, da vedno nekaj manjka? Če boš uspela biti sproščena in brez pričakovanj, boš mogoče doživela tisto, kar želiš, kar manjka.

 

V drugi temi si napisala:

 

Če bi le ljudje vedeli, kako težko prenašam "butle", ker sem malo jasnočutna (ne nanaša se na nikogar na forumu). Ko si jasnočuten ne moreš razumeti ljudi, ki niso. To je tako, kot če razumeš, da greš lahko v hišo skozi odprta vrata, seveda potem ne razumeš zakaj nekateri delajo luknjo v zid, da bi prišli v hišo. 1000 krat jih poveš, pa še ne dojamejo. In potem si misliš, da tudi opica nikoli ne bo dojela relativne teorije. Tako težko je razumeti butle.... tako težko....

Tam sem že mgd-ju napisala, da njegovo dobro, njegov prav ni nujno dobro ali prav nekoga drugega. Vsak ima drugačen pogled in večkrat tudi drugačno resnico. In vsaka je prav(iln)a. Pišeš, da "ne moreš razumeti ljudi, ki niso (jasnočutni)". Moraš poskusiti sprejeti in razumeti, da so pač drugačni. Da nimajo takšnih sposobnosti, takšnega dojemanja kot ti. Lahko jim mogoče pomagaš, pokažeš, kaj ti vidiš, a če oni ne vidijo ali ne želijo videti vrat ali hočejo narediti luknjo, pač tako je. Tako kot pričakuješ, da oni tebe razumejo oziroma da sprejmejo, da ti ni do družbe, tako poskusi tudi njih razumeti, da ne vidijo tega, kar vidiš ti. Sprva je res težko, ampak potem nekako gre.

Ja, teorija je vedno enostavnejša od praksehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif

[Iknee]

light...

zdej sem prebral prvi post v tej temi, ki si jo odprla.

sej razumeš, al pa tut če ne... da je ne bom bral.

ampak zdej, po 2 letih, po zadnjem postu sodeč nisi kej dost drugje, kot si bla.

na misel mi je prišlo... pa ti povem... če slučajno še ne poznaš.

vadim zeland, transurfing realnosti.

men je nora stvar k swina. končno neki branja, da se pa člouk res loh strinja, hahahahahahah pa še cel kup čist novih stvari zraven.

uglavnem, transurfing se ne ukvarja z nobenimi bav bavi ampak z kreiranjem realnosti. pa sej na to temo je res velik knjig in teorij, ampak spomnil sem se pač... da avtor med drugim pravi, da če pa niti tega ne veš, kaj si sploh želiš, pa je treba najprej dvignit si nivo energije. preden tega ne nardiš, je vse ostalo brcanje v temo. za dvignit si energijo, pa je seweda res velik načinov ampak žou nobenega tacga, da bi u kafiču sedel in to usput naredil.

Kaj pa to pravzaprav sploh pomen - dvignit nivo energije? Jest mam, na primer, zdajle občutek, da si bom dvignila nivo energije tko, da si bom privoščila eno pošteno siesto v mreži, napeti med dve smreki v gmajni, (edino, kar mi utegne ta proces mal pokvarit je motorka tam nekje zgoraj v hribu, ampak jebiga, sej bojo slej ko prej tut oni šli na siesto.) Ampak ti pa praviš da tko u izi pa sploh ne gre?? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

[gold]

Dvignit nivo energije je to, ko te nekdo fajn na obrate spravi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Pinka]

Ne, ne vem čisto dobro, kako se očistim (mislim na čakrne blokade). Najbrž moram spremeniti vzorce mišljenja, razmišljanja itd., ampak jih ne znam. Čisto preveč nemira je v meni.

 

Angelit,ja, jaz imam oznako "čuden". Ja, se strinjam, ljudje se kar nekako "začutijo", samo mene nikoli ne in tudi jaz njih ne,... najbrž jih tudi jaz zato odbijam... Še ko se pogovarjam z nekom, ki mi je všeč, mi na noben način ni jasno, zakaj stalno čutim, da nekaj manjka. To se z besedami sploh ne da povedati.

 

Jaz sem čisto preobčutljiva za sproščene ljudi. Oni morda uživajo, jaz bom pa samo trpela zraven in hotela stran.

 

Light prov dobro vem kako je v takih občutkih, tudi sama se znajdem dostikrat v takšnem svetu...je pa res, da je z leti tega vse manj, ker skoz delam na sebi...vse kar potrebuješ je, da se naučiš ljubezni do sebe, prvo sprejmi samo sebe in potem bo postopoma vse bolje...pa kaj potem, če si bolj samotarske sorte...sprejmi to svojo stran...

nestrpnost v sebi pa transformiraj v ljubezen do sebe...vsakič, ko boš jezna ali nemirna se opomni, da si zaslužiš ljubezen in če ne kdo te bo imel rad, če se ne boš imela sama...glavno je, da pustiš sebi biti ti...vse drugo ni pomembno...