Sočutje do človeka

[Resničen]

Pozdravljeni.

Zakaj je tako težko od sebe dati toplino, ljubezen, čutnost do drugega? Zakaj nekateri samo dajemo in pomagamo drugim, ko so v stiski? Zakaj potem ne dobimo te topline nazaj, ko smo na tleh? Zakaj se takrat na tebe nihče ne spolne? Zakaj smo v tistem trenutku sami? Zakaj so nekateri ljudje taki hinavci? Zakaj nekateri ljudje iščejo same koristi od tebe? Zakaj niso zmožni povedati niti ene tople besede? Zakaj preprosto ne morejo reči mislim nate, ti stojim ob strani, upam na vse dobro, citat: " Če bo konec koncev o tebi moč reči samo to, da si bil dober-zadostuje" itd.? Zakaj nekateri ljudje ne želijo tega pokazati, dati od sebe vsaj malo topline, ljubezni? Zakaj se bojijo osrečiti drugega, ko je v stiski? A ni tako lepo, da osrečiš sočloveka. En pregovor pravi: "kakšno vrednost ima sočutje, ki ne vzame reveža v naročje?". Kakšni so potem takšni ljudje? Kaj nosijo v sebi? Jaz menim, da so takšni ljudje mrtvi od znotraj. Ne znajo cenit tistih najosnovnejših lastnosti, dobro ljudi, ki so nekaj storili za njih. So ljudje, ki ne znajo živeti polno življenje in jim gre samo za pohlep in oblast. Njihov ego jih ubija od znotraj. Kam so šle tiste vrednote, ki so jih naši starši cenili? Ljubezen drug do drugega, mu pomagati, ko mu je hudo, ga vzpodbujati, biti hvaležen za vsako stvar, biti hvaležen Bogu, da ti je dal življenje in da ga lahko živiš v polni miri, biti hvaležen, da si se normalen rodil, da imaš razum itd.

 

Lep pozdrav Resničen =)

[gold]

Zakaj ?

 

Zaradi življenja.

 

( sprejmi življenje takšnega, kot je, negativno razmišljanje ne obrodi pozitivnih sprememb .)

[Marsa]

Haj.

 

Morda si preveč črnogled?

Morda tudi ne vejo, kako se počutiš (veliko je vreden iskren pogovor).

Morda si se zaprl vase, se osamil, pa se potem nočejo vtikati vate...

Sem ziher da tisti, ki si *zaslužijo* tvojo ljubezen, čutijo s tabo, vendar morda si se v negativnosti zaprl za to?

(če pa so itak hinavci in egoisti, kot praviš, potem pa morda itak ne želiš sočutja in ljubezni od njih)

 

"Imamo manj prijateljev, kot mislimo, a več, kot vemo."

 

[capt. spaulding]

Pozdravljeni.

Zakaj je tako težko od sebe dati toplino, ljubezen, čutnost do drugega? Zakaj nekateri samo dajemo in pomagamo drugim, ko so v stiski? Zakaj potem ne dobimo te topline nazaj, ko smo na tleh? Zakaj se takrat na tebe nihče ne spolne? Zakaj smo v tistem trenutku sami? Zakaj so nekateri ljudje taki hinavci? Zakaj nekateri ljudje iščejo same koristi od tebe? Zakaj niso zmožni povedati niti ene tople besede? Zakaj preprosto ne morejo reči mislim nate, ti stojim ob strani, upam na vse dobro, citat: " Če bo konec koncev o tebi moč reči samo to, da si bil dober-zadostuje" itd.? Zakaj nekateri ljudje ne želijo tega pokazati, dati od sebe vsaj malo topline, ljubezni? Zakaj se bojijo osrečiti drugega, ko je v stiski? A ni tako lepo, da osrečiš sočloveka. En pregovor pravi: "kakšno vrednost ima sočutje, ki ne vzame reveža v naročje?". Kakšni so potem takšni ljudje? Kaj nosijo v sebi? Jaz menim, da so takšni ljudje mrtvi od znotraj. Ne znajo cenit tistih najosnovnejših lastnosti, dobro ljudi, ki so nekaj storili za njih. So ljudje, ki ne znajo živeti polno življenje in jim gre samo za pohlep in oblast. Njihov ego jih ubija od znotraj. Kam so šle tiste vrednote, ki so jih naši starši cenili? Ljubezen drug do drugega, mu pomagati, ko mu je hudo, ga vzpodbujati, biti hvaležen za vsako stvar, biti hvaležen Bogu, da ti je dal življenje in da ga lahko živiš v polni miri, biti hvaležen, da si se normalen rodil, da imaš razum itd.

 

Lep pozdrav Resničen =)

 

Zakaj?

Zaradi: straha, ega, kompleksov, besa, ljubosumnosti, pohlepa, strasti......negativnih kvalitet, ki so dandanašnji dan tolerirane in včasih še spodbujane zaradi "nevidnih" interesov ......

[mayita]

tako nas izobražujejo, v robote,grugače pa če vas imam bog rad zakaj vsa ta nesrečna vprašanja? ne razumem

[Alan_New]

Pozdravljeni.

Zakaj je tako težko od sebe dati toplino, ljubezen, čutnost do drugega?

Če nečesa nimaš, tega ne moreš dati in deliti.

 

Zakaj nekateri samo dajemo in pomagamo drugim, ko so v stiski? Zakaj potem ne dobimo te topline nazaj, ko smo na tleh? Zakaj se takrat na tebe nihče ne spolne? Zakaj smo v tistem trenutku sami? Zakaj so nekateri ljudje taki hinavci? Zakaj nekateri ljudje iščejo same koristi od tebe?

Kdo je hinavec? A pomagaš zato, ker pričkuješ, da bo potem kdo tebi pomagal? Zakaj pa bi ti moral kdorkoli kaj vrniti, če ti nekaj storiš prostovoljno? Kakšen je tvoj motiv? Je res tako čist, ali pa gre samo za kalkulacijo: jaz tebi, a nekega dne boš moral ti meni?

 

Zakaj niso zmožni povedati niti ene tople besede? Zakaj preprosto ne morejo reči mislim nate, ti stojim ob strani, upam na vse dobro, citat: " Če bo konec koncev o tebi moč reči samo to, da si bil dober-zadostuje" itd.? Zakaj nekateri ljudje ne želijo tega pokazati, dati od sebe vsaj malo topline, ljubezni? Zakaj se bojijo osrečiti drugega, ko je v stiski? A ni tako lepo, da osrečiš sočloveka. En pregovor pravi: "kakšno vrednost ima sočutje, ki ne vzame reveža v naročje?". Kakšni so potem takšni ljudje? Kaj nosijo v sebi? Jaz menim, da so takšni ljudje mrtvi od znotraj. Ne znajo cenit tistih najosnovnejših lastnosti, dobro ljudi, ki so nekaj storili za njih. So ljudje, ki ne znajo živeti polno življenje in jim gre samo za pohlep in oblast. Njihov ego jih ubija od znotraj. Kam so šle tiste vrednote, ki so jih naši starši cenili? Ljubezen drug do drugega, mu pomagati, ko mu je hudo, ga vzpodbujati, biti hvaležen za vsako stvar, biti hvaležen Bogu, da ti je dal življenje in da ga lahko živiš v polni miri, biti hvaležen, da si se normalen rodil, da imaš razum itd.

Spet, če nečesa nimaš, tega ne moreš deliti.

[dayo]

en citat:

 

"Če pričakuješ vračilo za svojo prijaznost, boš gotovo razočaran. Samo ljudje, ki dajejo ljubezen ali prijaznost zavoljo njiju samih, ne da bi se nadejali povračila, se izognejo tej izkušnji."

[tantra]

Ko nič ne pričakuješ od koga, ne moreš biti razočaran ...

Tako to je ... -)

[Andreja:)]

Ljubezni ne moreš zahtevat, lahko jo samo daš...

[Antoninus]

Misli deli z večino, čustva pa z manjšino (tisto preverjeno). Visoka pričakovanja imejmo do sebe, če že do koga.

 

Zakaj so ljudje takšni in ne boljši? En del razlage bo gotvovo tudi v okolju v katerem ideologija temelji na teoriji

nekega slavnega Škota, da če vsakdo deluje sebično, je to za kolektiv na koncu najboljše. Altruizem je v teoriji nezaželen, čeprav praksa kaže drugače...

[xyz]

Zakaj so ljudje takšni in ne boljši? En del razlage bo gotvovo tudi v okolju v katerem ideologija temelji na teoriji

nekega slavnega Škota, da če vsakdo deluje sebično, je to za kolektiv na koncu najboljše. Altruizem je v teoriji nezaželen, čeprav praksa kaže drugače...

 

to zato, ker sebičnost ne izključuje prijaznosti oz. ljubezni.

konec koncev so odnosi neločljiv del vsakdana, zatorej je modri sebičnež ljubezniv, saj si s tem lahko priredi prijetno atmosfero.

[mayan]

Saj vemo, da OD VSEH LJUDI NA SVETU, SMO RAVNO MI SAMI TISTI, KI NAJBOLJ POTREBUJEMO SVOJO LJUBEZEN IN SOČUTJE. To razumeti je po mojem vedeti, kaj je sploh sočutje. Ljubezni mora biti dovolj za lastni jaz. Le tako smo odprti življenju in sočloveku, srčni in mogoče zato ne tolk pametni. . Verjamem tako kot pravi tisti verz, da je prava ljubezen velika ponižnost.

[xyz]

je point tudi v tem, ja

[Marsa]

Vsi ste prav povedali – če ničesar ne pričakuješ, ne moreš biti razočaran, vendar vsi pa vemo tudi, da so to v bistvu prazne besede, ker vsi imamo seveda neka pričakovanja celo če mislimo da jih nimamo.

V bistvu deluješ v eno smer, ni nujno da imaš neko računico, recimo da samo verjameš v to in počneš kar se ti zdi prav.

Potem deluješ in deluješ (in morda daješ in daješ), na koncu pa si upehan in izpraznjen.

Tedaj se ti morda zazdi, da si pravzaprav več dajal, kot prejemal. To je včasih res.

A finta je pa tudi, da ne dajemo vsi [sebe in ljubezni] na enak način in ne dajejo vsi tega na način, ki smo si ga sami točno zamislili.

 

Banalen primer:

Nekdo te vedno vabi na kosilo in ti vedno skuha oz. pripravi najboljše, kar ima (in kar ima sam najraje): zrezek, krompir, solato in na koncu torto.

Tudi sam bi mu zelo rad pripravil dobro kosilo, nekaj kar je tebi naddbest, poleg tega bi ga rad tudi osrečil, se mu oddolžil, nenazadnje, in tako dalje.

In mu spečeš pico, na katero čist šiziš, namesto torte na koncu pa narediš sadno solato.

A njemu pa ni tako dobro tvoje kosilo, ki si mu ga pripravil, čeprav si ga z ljubeznijo in z vsem kar si imel.

Morda začne celo kalkulirat, koliko je on porabil vsakič in koliko si ti… in se mu tvoje kosilo ne zdi toliko vredno kot njegovo.

 

Hočem reči: ali je brezvezen prerpost kruh, ki si ga z ljubeznijo mesil in vse, potem manj vreden kot okrašena torta, ker pač ni tako *kričeč* ali atraktiven ali *vreden*?

 

Tako da mislim, če je nekdo dal od sebe največ kar je zmogel in v kar je vložil kar največ energije in ljubezni, moramo to ceniti, ker je to morda največ kar je lahko dal in morda je to njemu najlepše in najdragocenejše, kar je lahko dal.

 

Vse izvira iz (popačenih, ponavad zarad raznih vzorcev) predstav, kaj 'bi nekdo drug moral'. Morda so te predstave tudi preveč precizne, da bi se lahko realno/'dobljeno' povsem poklopilo v to.

 

Zato je najboljše da z veseljem in hvaležnostjo sprejmeš in vzameš to, kar nekdo RAD da in se skušaš izogibati pričakovanjem.

Daš pa seveda lahko samo tisto, kar imaš.

 

Nekdo ki ljubi, morda daje več v obliki besed, piše pesmi, kupuje rože itd., nekdo drug pa tiho v sebi ljubi (je vedno tu zanj, ga ljubi in sprejema z vsemi napakami itd.), kar ne pomeni, da njegova ljubezen ni enako močna. Morda je *še bolj*. Morda v sebi čist šizi.

Različni smo in različno izražamo ljubezen in naklonjenost.

 

Nekateri smo tudi takšni, da spoštujemo odločitve nekoga, zasebnost nekoga, ne želimo riniti v nikogar, ker je najzoprnejše nekoga posiljevati s sabo, če tega (tebe) noče.

Kar pomeni, da se ne maramo vtikati in če nekdo sam ničesar ne reče oz. nam ne da možnosti, da bi se mu približali (oz. zahteva od nas nekaj, česar nimamo), potem mu tega seveda ne moremo dati.

 

Največji point pri težavah v odnosih je pomanjkanje komunikacije.

[Bojante]

Za največ Sočutja je Bog Ustvaril Ženske, ... ki pa ga dandanes žal nimajo več kaj dosti, ...

 

(na srečo obstajajo svetle izjeme)

 

Lp + #

[Minnie]

Kdo je hinavec? A pomagaš zato, ker pričkuješ, da bo potem kdo tebi pomagal? Zakaj pa bi ti moral kdorkoli kaj vrniti, če ti nekaj storiš prostovoljno? Kakšen je tvoj motiv? Je res tako čist, ali pa gre samo za kalkulacijo: jaz tebi, a nekega dne boš moral ti meni?

 

 

Kakšna so ovo dvojna merila? Ni dobro če nekdo ponuja pomoč v upanju da bo mu se to enega dana vrnilo, a v redu je primati brez želje da se na njo vrne nazaj (vsaj iz vljudnosti in hvaležnosti). "Če nečesa nimaš, tega ne moreš deliti" ni argument, ker je sočutje ta nekdo dobil prav od te osebe.

[Bojante]

Sočutja je danes vse manj in manj, kajti ta svet se je že preveč pokvaril , ker se je oddaljil od Boga - Stvarnika .

 

In tako bomo kmalu plačali drago ceno za to , žal

 

Samo Tisti bodo preživeli, ki bodo dovolj povezani z Stvarnikom - Bogom .

 

In teh bo nekaj malega čez polovico Svetovnega prebivalstva.

 

Torej nekje dobre 3,5 Milijarde jih bo ostalo po "Velikem Čiščenju" in ostalih "spremembah", kajti skoraj vsaki drugi bo šel .

 

Žal, tko mora biti, zato, da se sploh lahko vzpostavi normalni Red na tem Planetu ki dandanes žal propada.

 

Lep pozdraw iz duhovnih nižaw, nekoč višaw, čaw do tedaj

 

B. + #

[gold]

Sočutja je danes vse manj in manj, kajti ta svet se je že preveč pokvaril , ker se je oddaljil od Boga - Stvarnika .

 

In tako bomo kmalu plačali drago ceno za to , žal

 

Samo Tisti bodo preživeli, ki bodo dovolj povezani z Stvarnikom - Bogom .

 

In teh bo nekaj malega čez polovico Svetovnega prebivalstva.

 

Torej nekje dobre 3,5 Milijarde jih bo ostalo po "Velikem Čiščenju" in ostalih "spremembah", kajti skoraj vsaki drugi bo šel .

 

Žal, tko mora biti, zato, da se sploh lahko vzpostavi normalni Red na tem Planetu ki dandanes žal propada.

 

Lep pozdraw iz duhovnih nižaw, nekoč višaw, čaw do tedaj

 

B. + #

 

 

Daj budalo plačaj že enkrat svoj dolg do tvojega Boga, pa nehaj težiti tistim, ki nis(m)o pokvarjeni!

[Bojante]

Vsi smo pokvarjeni ! Ni ga pravičnega !

 

Razlika je le v tem, da se eni teh svojih skritih pokvarjenosti zavedamo, eni pa niti tega ne , zaradi svoje duhovne slepote .

 

Lp + #

[Andreja:)]

Kakšna so ovo dvojna merila? Ni dobro če nekdo ponuja pomoč v upanju da bo mu se to enega dana vrnilo, a v redu je primati brez želje da se na njo vrne nazaj (vsaj iz vljudnosti in hvaležnosti). "Če nečesa nimaš, tega ne moreš deliti" ni argument, ker je sočutje ta nekdo dobil prav od te osebe.

 

Navidezno sočutje iz strahu in lastne nemoči, zame, ni sočutje. Sočutje izhaja iz posamezne osebe - brez pričakovanja do povračila.

...in ni pomilovanje...

[Marsa]

 

...in ni pomilovanje...

seveda. je SO-ČUTJE.

 

 

(*o tem je bilo sicer že veliko govora: o *razliki* med sočutjem in pomilovanjem oz. dost folka to nekako enači)

[The Dude]

Sočutje je pa ena najbolj zlorabljenih besed in se jo ponavadi žal povezuje z negativnimi čustvi. Zakaj npr. ob rojstvu otroka, ko vidiš srečnega očeta in mamo,..in si ti tudi ful vesel, ne rečeš: "sočustvujem s vama". Bi zvenelo hecno, a ne. ne bi bilo pa čisto nič narobe.

[Marsa]

 

... saj.

[mayan]

Dalaj Lama je rekel:

If you want to be happy, practise compassion. If you want others to be happy, practise compassion. Torej včasih do sebe, včasih do drugih.

Do ljudi, s katerim ravnanji in dejanji se ne moreš strinjat, ki se ti zdi zdijo nerazumna in jih ne morš sprejet. Dokler sam ne razumeš. Vmes lahko pač samo želiš, da boš sprejel in spoštoval oboje, morda svojo nevednost ali njihovo nezavedanje. Zato je mogoče tolk lažje imet sočutje do živali. So čiste v svojem bivanju. Veš, da niso zmožne zavestno prizadet nekoga, se izživljat. Medtem, ko je človeku sočloveku težko priznat zaslepljenost in imeti sočutje. V resnici pa smo si le ogledala v svojem osebnostnem razvoju.

 

Zavedanje, zavestnost tega vsega, v tem je bistvo. Saj začutiš pri sebi, ko je to to, ko te nekaj pokliče. Za ostalo pa moje ne bi smeli imeti občutka krivde, če nimamo sočutja, ker nismo obsojani zarad tega zihr, saj če bi sami bili deležni sočutja, bi ga tud lahko share-ali.

[The Dude]

Dalaj Lama je rekel:

If you want to be happy, practise compassion. If you want others to be happy, practise compassion. Torej včasih do sebe, včasih do drugih.

Do ljudi, s katerim ravnanji in dejanji se ne moreš strinjat, ki se ti zdi zdijo nerazumna in jih ne morš sprejet. Dokler sam ne razumeš. Vmes lahko pač samo želiš, da boš sprejel in spoštoval oboje, morda svojo nevednost ali njihovo nezavedanje. Zato je mogoče tolk lažje imet sočutje do živali. So čiste v svojem bivanju. Veš, da niso zmožne zavestno prizadet nekoga, se izživljat. Medtem, ko je človeku sočloveku težko priznat zaslepljenost in imeti sočutje. V resnici pa smo si le ogledala v svojem osebnostnem razvoju.

 

Zavedanje, zavestnost tega vsega, v tem je bistvo. Saj začutiš pri sebi, ko je to to, ko te nekaj pokliče. Za ostalo pa moje ne bi smeli imeti občutka krivde, če nimamo sočutja, ker nismo obsojani zarad tega zihr, saj če bi sami bili deležni sočutja, bi ga tud lahko share-ali.

 

Dalajlamo bi vprašal, kako se vadi sočutje.

Delaš lahko na strpnosti, razumevanju, poslušanju. In kako se čuti sočutje?

 

Pa sem prebral par njegovih knjig. , samo menim, da se lahko naučiš dobro prepoznavat svoja čustva in si potem bolj občutljiv in znaš prepoznavat čustva in energije drugih. Ostalo so projekcije,..če boš rekel, da boš poskušal malo trenirat npr. sočutenje strahu, kako boš to naredil? Se da vrline natrenirat?

 

Morda gre tudi za težavo prevoda..compassion je cca. co-passion? O tej besedi še nisem razmišljal v angleškem jeziku, vendar se mi zdi,da je ima čuden prizvok tudi tu.

 

Prepis is Wikipedie: "Compassion (from Latin: "co-suffering") is a virtue — one in which the emotional capacities of empathy and sympathy (for the suffering of others) are regarded as a part of love itself, and a cornerstone of greater social interconnection and humanism — foundational to the highest principles in philosophy, society, and personhood."

 

Torej co-pasijon,..sotrpljenje. HM.