Skoči na vsebino

Veganstvo


sin

Recommended Posts

ja ker so jim zakonsko rekli da jih morajo. sami kmetje itak ne bi radi kupovali dragih krmil,sam ko pridejo testirat mleko ,mleko ne sme imeti odstopanj ce jih ima. morajo mleko zliti stran,in verjemite krave z zatečenimi vimam sigurno ne da dobrega mleka in ta mleko ne gre pol v prodajo zato dvomim da se to res množočno dogaja da so krave ne pomolzene.drugače pa ja itak krava ne je samo sena in sveže trave.sam kot sem rekla zamislite si da če vsi postanemo vegiji nas bodo futrali prav z isto koruzo,saj soja ki jo jejo vegani in večina riža je gensko spremnjena.zato pravim da je to veganstvo zmanipulirano da bi bilo več ljudi bolanih...

sem tudi jaz brala to o kontracepcijskih tabletkah in da pol ko pijemo vodo imamo zato tudi tolikšnno porast homoseksualcev.

aja sele zdele videla ce gojis koruzo sam si prihranis semena za naslednjo leto saj tako delajo pri nas tko da ne kupujejo seme je pa res da če suša uniči pridelek so primorani kupiti semena....

 

Nikjer z zakonom ne piše, da morajo kupovati draga krmila. Mleko pregledujejo , in sicer somatske celice, bakterije,

vrednost beljakovin in maščob..če so prevelika odstopanja pri somatskih celicah, pomeni vnetje vimena,

imajo prepoved, ravno tako je z bakterijami. Krmila dodajajo, ker....pravijo, da krava pri gobcu molze..

Kmetje imajo plačano mleko itak premalo (prvi evropski suženj)..če pa so odstopanja prevelika, je pa

ista figa, če ga zlijejo ali pošenkajo..kar ga itak. Krmila dodajajo zaradi vrednosti krme, ker ..recmo na senčnih

področjih je ima krma manjše hranilne vrednosti, posledično v mleku ni dovolj beljakovin in maščob.

Koruzo dodajajor ravno zaradi vrednosti beljakovin.

And in the end , it is not the years in your life that count. It is the life in your years.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

janko ne vem če kdo hrani krave z to koruza saj pri nas ne, kmet ponavadi posadi kar svojo koruzo.

 

 

ja ker so jim zakonsko rekli da jih morajo.

čak...

najprej ne veš, če kdo hrani s to koruzo...

čez pol ure pa veš, da hranijo in celo tudi veš zakaj...

 

uglavnem drži, da se krave s temi krmili hrani, ki so mogoče sporna...

in ker smo sklepčni, da gre ta kemija al hormoni al whatever tudi skozi telo človeka ali živali ven...

in je posledično je sporen tudi domač hlevski gnoj...

 

se vračam na moj osnovni pomislek, če je sploh kej bolje gnojiti njiv z gnojem kot z umetnimi gnojili...

mogoče bo iglamwuda al kaj že je... kej več vedu, k je glih kemik

sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pri nas na srečo ni velikih živalskih farm kar se krav tiče, edino za piščance bi se lahko reklo da so neke vrste farme. Če ima kmet 20 ali celo 50 krav je to za naše razmere že too much. Običajni kmetje jih imajo pa nekje med 3-5...pa še to je pol za lastno uporabo, ostalo pač prodajajo zadrugam...Kmet dobi za liter mleka okoli 20 centov, če ima kolikor toliko kvalitetno mleko (določajo na podlagi nekih bakterij in ne vem kaj še vse), drugače še manj...V medijih se pojavlja malo večja številka, ampak to razliko ponavadi poberejo posredniki (zadruge, prevozniki). Kmetu se pač ne splača vozit kakšnih 10- 15 litrov v mlekarno iz kakšnih zabačenih krajev...Pri nas se krave večinoma hrani samo s travo (senom), zraven pa se lahko ubaci tudi kakšno pšenico al pa kaj drugega. Ampak jaz pri nas še nisem videl kmeta, ki bi jih gojil samo z žitaricami, ponavadi seno prevladuje. Od oka bi rekel, da predstavlja kakšnih 90%, če ne celo več hrane za krave...Razen če kmet nima še svoje kmetije in si to lahko privošči, pa še v tem primeru je to bolj za sebe kot prodajo, ker drugače ni računice. Žitarice so pač tudi strošek. Ponavadi se jim ubaci kakšne koprive al pa seno s kakšnimi zelišči...Na star način sušen seno je boljša izbira kot ta novi način- baliranje. Tudi mleko je boljše, če se jo hrani samo s senom ali svežo travo kot pa z balirano...

 

V mlekarnah pa tisto mleko še dodatno "oskubijo"- poberejo smetano in še neke snovi- in predelajo...Domače mleko al pa kupljeno, razlika je velika, vsaj po okusu...

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

zdele sem šele mal pogledu tole...

po tvoji oceni... 3000 m3 rastlinske mase na hektar...

in če je 1 ha 10 000 m2, potem gre takole...

10 000 / 3000 = 3.333333333....

torej... z enim m3 bi pognojil 3.3 m2 njive, kar pomeni,

da bi za pognojitev enega m2 moral naložiti 33 cm komposta? oz. itaq ne vem, kaj misliš s kompostom in kaj z rastlinsko maso, ampak preden te po moji laični logiki določim za bedaka, me plis popravi oz. razsvetli, da se bom sam počutil bedak.

rastlinska masa - karkoli: seno, slama listje, za prehrano neuporabni deli rastlin.

 

10000 m2 x20 cm rastlinske mase = 2000 m3 rastlinske mase (če jo naneseš jeseni, imaš spomladi kak cm ali 2 komposta - če ne verjameš poskusi). če boš pa kompost navažal (recimo res samo cm ali 2) boš moral rastlinko maso prej drugam voziti da se kompostira. rezultat je kar se prevozov tiče verjetno "boljši" če kar rastlinsko maso voziš na polja in ne najprej vse v "kompostiranje" in pote še na polja.

 

kolobarjenje lepo in prav - če imaš zdaj že super v redu neobremenjeno zemljo. pridelkov verjetno ne bo toliko, kot z intenzivnim poljedeljstvom (pomeni potrebuješ več površine za isti pridelek). če pa nimaš neobremenjene, naravne zemlje pa bo uspeh bolj švoh, in tudi če kolobariš brez gnojenja ne gre (ampak z manj, to drži)

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

. Ponavadi se jim ubaci kakšne koprive al pa seno s kakšnimi zelišči..

 

A si ti malo humorista, Brezo? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ...s telimi koprivami..če dobro opazuješ, po pašnikih krave edino koprive

pustijo pri miru..zelišča ne pridejo v poštev..Intenzivno kmetijstvo pri 50 kravah ali pri stotih ..ni razlike..

Uporabljajo se močna krmila, antibiotiki, gensko spremenjena krmila..sicer mora biti na deklaracija označeno,

če krmilo vsebuje GS žita. Je pa zelo, zelo droben tisk.

Mleko je edino živilo, s katerim lahko preživiš..pri prekuhavanju ga ubiješ..kar se pa predelanega,

sploh alpskega mleka tiče, pa že mački čivkajo, da je zelo nevarno živilo. Vsebuje antibiotike,

povzroča več vrst raka, predvsem levkemijo.

And in the end , it is not the years in your life that count. It is the life in your years.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

A si ti malo humorista, Brezo? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ...s telimi koprivami..če dobro opazuješ, po pašnikih krave edino koprive

pustijo pri miru..zelišča ne pridejo v poštev..

 

Nope...pri rođakih so krave pojedle vse...tudi seno kjer so bile koprive, kamilice, šentajnževke, rman, in ne vem kaj še vse...baje naj bi bila kao razlika med suho in surovo koprivo, al velja to samo za čajčke...Enkrat vem, da sem celo iz sena pobiral šentjanžovke za šentjanževo olje, ker jih je bilo zelo veliko na kupu. Mi jih vsaj ni bilo treba sušit...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

čak...

najprej ne veš, če kdo hrani s to koruzo...

čez pol ure pa veš, da hranijo in celo tudi veš zakaj...

 

uglavnem drži, da se krave s temi krmili hrani, ki so mogoče sporna...

in ker smo sklepčni, da gre ta kemija al hormoni al whatever tudi skozi telo človeka ali živali ven...

in je posledično je sporen tudi domač hlevski gnoj...

 

se vračam na moj osnovni pomislek, če je sploh kej bolje gnojiti njiv z gnojem kot z umetnimi gnojili...

mogoče bo iglamwuda al kaj že je... kej več vedu, k je glih kemik

iz stališča kemika je povsem vseeno na kak način rastlinam pripomoreš k hranilnim snovem, ki jih potrebujejo.

iz stališča kemika, ki v svoji hrani ne želi imeti umetne kemije pa na svoje travnike ne dam sploh nobenega gnoja, tam kjer kaj pridelujem pa gnoj živali ki so hranjene naravno - se pasejo in dobivajo seno, poleg tega vrt ni nikoli prazen, plevel odstranjujem le kolikor moti rastline ki so namenjene za živilo in če je kaj "popolnoma požeto" sejem kako zeleno gnojilo. ampak: to ni način dela s katerim bi lahko prehranjeval množico ljudi.

 

imaš pa prav, da krmljenje govedi s koruzo (pa čeprav bi bila biobio) ni naravno in v zda imajo zaradi tega hude probleme, ker se v želodcih tako hranjenih živali znajo razviti tudi za človeka toksične bakterije, ,ki jih krava izloča, ki preko izločkov, če krave stojijo v lastnem dreku, lahko tudi onesnaži meso in imajo vsake toliko časa nekaj tudi letalnih zastrupitev ljudi. (naj mimogrede še omenim, da nekteri proizvajalci zaradi tega mleto goveje meso preventivno spirajo z amonjakom, preden gre v prodajo) - ampak in to vsi ki pravijo, da je treba živinorejo ukiniti, pozabijo: živino lahko rediš tudi tako, da se pase, da ima zadosti paše na glavo in lahko jo paseš na območjih kjer ne moreš pridelovati poljščin.

(po drugi strani pa seveda tudi zelenjavo prideluješ v obratih, kjer raste na mineralni volni namesto v zemlji in jo zaliva "kemično obogatena" voda namesto dež.)

 

kot sem že večkrat v tej temi omenil - meni je bolj kot "kaj" jem, važno "kako" je bilo to, kar jem, pridelano.

 

drugo zanimivejše vprašanje: ali je zelenjava, ki je gnojena z živalskim gnojem še veganska?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

čak...

najprej ne veš, če kdo hrani s to koruzo...

čez pol ure pa veš, da hranijo in celo tudi veš zakaj...

 

uglavnem drži, da se krave s temi krmili hrani, ki so mogoče sporna...

in ker smo sklepčni, da gre ta kemija al hormoni al whatever tudi skozi telo človeka ali živali ven...

in je posledično je sporen tudi domač hlevski gnoj...

 

se vračam na moj osnovni pomislek, če je sploh kej bolje gnojiti njiv z gnojem kot z umetnimi gnojili...

mogoče bo iglamwuda al kaj že je... kej več vedu, k je glih kemik

kdaj sem rekla da ne vem,govorim o brazilski koruzi ki si jo omenjal...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

A si ti malo humorista, Brezo? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ...s telimi koprivami..če dobro opazuješ, po pašnikih krave edino koprive

pustijo pri miru..zelišča ne pridejo v poštev..Intenzivno kmetijstvo pri 50 kravah ali pri stotih ..ni razlike..

Uporabljajo se močna krmila, antibiotiki, gensko spremenjena krmila..sicer mora biti na deklaracija označeno,

če krmilo vsebuje GS žita. Je pa zelo, zelo droben tisk.

Mleko je edino živilo, s katerim lahko preživiš..pri prekuhavanju ga ubiješ..kar se pa predelanega,

sploh alpskega mleka tiče, pa že mački čivkajo, da je zelo nevarno živilo. Vsebuje antibiotike,

povzroča več vrst raka, predvsem levkemijo.

to pa ni res....moj stric dela v lj mlekarnah...točno vem kaj se tam dogaja,vzemi kozarec alpskega mleka pa ga nesi analizirat pol pa govori viola.....

na nasi farmi imajo prosto pašo,pozimi seno in silos....nobene uvožene krme..

drugače pa ja so predpisi ki se jih kmet mora držati če hoče prodajati mleko.

kaj dajejo pa v tujini notri pa sem tudi zasledila notri tudi sladkor itd....

človek mora pač vedeti kaj da v sebe.

gnojilo iz kopriv je super

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

dej domoljubka kje sem pa jaz vsiljevala da moramo vsi jesti meso in kje sem jih napadala????? jaz sem rekla naj vsak je kar hoče,sam da pa take bedarije pišete me pa zmoti,ker ne vem ali ste res tako zavedeni ali samo tako arogantni.zato sem podala linke kjer če meni na besedo ne verjamete lahko sami kaj preberete.

Niti malo se nočem kregati sam cela filozofija veganizma je zgrajena na laži.to me pa moti.

masivna živinoreja?? kako pa boste nahranili ljudi v mestih kjer ne morejo imeti domačih živali?a smo vsi kmetje na svetu? pol morate iti proti celotni strukturi civilizacije.ne pa proti ljudem k jejo meso in govoriti da jih ne morete spoštovati in da smo morilci.kako pa boste nahranili ljudi po celem svetu samo z zelenjavo? to je tako kot da bi rekel da naj bo samo ena religija na svetu.vsak ima svoje pravice,da pa mi nekdo ki nima pojma,kot vidim, kaj se na svetu dogaja in kako biologija in kemija ,narava deluje, tupi, da sem morilec ker jem meso,si pa ne bom tega dovolila,ker žalite ne samo mojo svobodo ampak tudi mojo inteligenco.....

da vas ni sram sploh narediti tak video ki je gor!!!! pol ga pa še tukaj na popaš,jaz tega še svojemu sinu ne bi upala pokazati.

 

Posluš Mayita...tole kar ti zdaj pi... tukaj je čisto brez riti in glave...in se meni sploh ne da spuščat v debato z eno takšno prepirljivko kot si ti....Kadar te berem se mi zdi kot, da te je en sam PMS...in iščeš gužvo...

 

In nehaj res že enkrat uporabljat lažnjive, manipulativne stavke, da je kdo tukaj tebi kot mesojedki nekaj rekel?..V bistvu stalno zavajaš...in kot vidim so ti to že povedali ...ampak ti veselo smetiš naprej...

Kaj pa sem jaz komu rekla ? Kaj sem tebi in komu sploh hotla, da kar nekaj povzemaš iz mojih postov kar nisem nikoli rekla niti ne napisala??

Kar nekaj tja v tri dni se vtikaš...sama več ne veš kaj pričaš...samo, da je nekaj proti veganom...prebrala pa nisi pol ku... ničesar...niti pojma glede veganstva iz prakse kot vidim nimaš...

En sam predsodek te je in vsiljevanje svojega pogleda...Sam, da nekdo kaj objavi, kar je v zvezi z veganstvom se nekaj enih in istih cvetk tukaj odloči obračati tekst na glupo debato...Ma pucaj se kje drugje ...Lej poln kufer te mam..in debatiraj sama na tem nivoju..A je prav?

...Iz nekih FB kao nosiš neka mnenja od kvazi veganov, ki jih jaz nisem nikjer slišala v praksi in se nekaj repenčiš in še manj dovolim, da jih pripisuješ meni...ker nisem nikjer kaj niti podobnega temu izjavljala !

 

in ravno tebe so polna usta žalijenja in manipuliranja ....kao zdaj pa si ti tukaj nek ekspert ...in ti boš zdaj nekaj prepričane učila al kaj? In ti vse veš in vse to kar kdo napiše boš ti povedala vsem, da so bedarije...

Ja tisti video sem dala pa ravno tebi...glede na to, da ves čas nekaj najedaš in ne zastopiš znanstvenih člankov in samo svoje nekaj v kontro tolčeš...se mi je zazdelo , da boš vsaj ta nivo mal bolj zastopla , ker se ti kaj drugega očitno ne da brati.

 

Sama si beri o kislem dežju in vplivu živinoreje na okolje...preberi si sama študije strokovnjakov kako se da nadomestiti živalsko hrano z drugo vrsto ...potem pa se začni tukaj pogovarjati ...(ne pa stalno prepirati in nategovati !)... o tem....

Če pa ne verjameš, da imajo svetovni strokovnjaki to že kar nekaj časa razčiščeno...pa se pejdi tja prijavit kot strokovni vele ekspert in jih ti kaj nauči ...pa še kakšnega kvazi kemika s seboj vzemi...pa se tam izkažite...Mogoče bodo potem vsi informacije brali drugače kot jih berejo ali kaj????

 

Pišuka nisem vedela , da imaš o tem več znanja kot dr. Lučka Kajfež Bogataj ...kot Anton Komat, kot znanstveniki , ki delajo tudi na teh vprašanjih in objavljajo študije...

Ne vem...napiši ti svojo...pa naj gre v splošno razpravo...ok?

Do takrat pa kaj preberi...ne pa da samo pametnjačiš....

Ma....brez veze mi je na takšen način s teboj sploh kaj spregat...evo izguba časa...

Ne zapikuj se več v mene v takšnem tonu, ker ti ne bom več po ovinkih odgovarjala...

 

 

 

 

 

 

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Evo ..tole so znanstveni izsledki študije......

Vpliv živinoreje na okolje in klimo


Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje." To je zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-Kommision, raziskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta za zaščito zemljine atmosfere, meni, da največ, kar lahko storite za okolje je, da postanete
vegetarijanec. Navaja tudi, da nastane pri sestavinah, ki vsebujejo meso (npr.mesni cmok) 13x količina ekvivalenta CO2 napram sestavinam, ki ne vsebujejo mesa (npr. žitna pečenka). Zatoje nujno potrebno, da se ljudje odpovedo prehrani, ki vsebuje živila živalskega izvora. „Najbolje bi bilo, da bi vsi postali vegetarijanci“. To je priporočilo vodje Agencije Združenih narodov za podnebne spremembe, Yva de Boerja, ki je v Nemčiji prisostvoval pogovorom o podnebju pod okriljem Združenih narodov.

Na strani http://www.delo.si/clanek/82698

poročajo, da se tudi Paul Mc Cartney in njegovi hčerki zavzemajo za enbrezmesni dan v tednu. Z njo želijo spodbuditi ljudi, da se za en dan v tednu odpovejo mesu in tako pripomorejo k zmanjšanju globalnega segrevanja, poroča spletni portal Vecernji.hr. McCartney pravi,
da se moramo proti klimatskim spremembam boriti sedaj, saj bomo v nasprotnem primeru našim otrokom zapustili uničen planet.

Švicarska vlada je prvič potrdila, da je potrebno zmanjšati uživanje mesa (in s tem tudi rejo živali), da bi lahko zavirali podnebne
spremembe. Po naročilu švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo (BLW) in Zveznega urada za okolje (BAFU)
kot tudi Švicarskega kmetijskega združenja (SBV) je švicarski Zvezni inštitut za tehnologijo (ETH) pripravil študijo, v kateri naj bi našli tehnične ukrepe za zmanjšanje obremenjenosti podnebja zaradi kmetijstva.

Za financerje so bili rezultati študije presenetljivi: Podnebja ne more nič bolj razbremeniti kot le zmanjšanje reje živali, kar pa je smiselno le, če se zmanjša uživanje mesa. Vir: http://www.evana.org/index.php?id=45697&lang=de

Tudi švedska vlada je sprevidela, da si varstvo podnebja in uživanje mesa nasprotujeta. Svoje načrte na tem področju je predložila EU in upa, da bodo njenemu predlogu sledile tudi druge države članice in podprle podnebju prijazno, rastlinsko prehrano. Vir: http://www.euractiv..../article-183349

Vedno več politikov se zaveda, da množična reja živali in s tem uživanje mesa povzroča največje okoljske težave in več toplogrednih
plinov kot celoten svetovni promet (poročilo FAO, november 2006).

Na strani http://www.evana.org...d=48175&lang=sl
so objavili novico iz časopisa Večer, kjer je klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj izjavila: »Ali v šolah povejo učencem, da za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda? Da pridelava enega kilograma govedine
obremeni naše ozračje kot 250 kilometrov vožnje z avtomobilom?«

Raziskovalci z Univerze v Chicagu zagotavljajo, da je prehod na vegansko prehranjevanje bolj učinkovit v boju proti globalnemu
segrevanju, kot pa menjava običajnega ameriškega avtomobila za Toyoto Prius. Samo za primerjavo: Proizvodnja enega kilograma govejega mesa je glede
toplogrednih plinov tako škodljiva kot vožnja z avtomobilom na razdalji 250 km.

Med toplogredne pline spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za
polja, na katerih raste soja, ki jo potrebujejo za krmo živine. Ta pa konča v mnogih restavracijah tipa McDonald's&Co. Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot
proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj.
Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na klimo. Ima 23 krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek efekta tople grede. Najhujši pa je dušikov oksid, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Za zmanjšanje efekta tople grede ne bi bilo treba zmanjšati porabe olja in
plina, ampak naj bi človeštvo spremenilo prehrambne navade: „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje."
To je napisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in efekt tople grede bo še hujši. Govedo ima torej večinski delež pri klimatskih spremembah planeta, večji kot vsi avtomobili tega
sveta (Anton Komat, Jana19.9.2006).

 

Dušikovi oksidi

so, kot že omenjeno, tudi izjemno pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdovzaradi kislega
dežja. Glavni vir dušikovih oksidov torej ni industrija, temveč živinoreja.


Poročila ZN o spremembi klime, ki so bila objavljena pred kratkim, predstavljajo zastrašujoč scenarij,v bistvu že kar realnost. Ta tako imenovana IPCC poročila so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o klimi. Pri tem so izjave v IPCC poročilu še zadržane, ker so v komisiji zastopani tudi predstavniki industrijein držav izvoznic nafte. Bistvene navedbe:-
zemlji preti do konca tega stoletja segretje klime do 6,4 stopinj Celzija;
- morja so se segrela do globine 3000 m;
- gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 17 cm.
Do konca 21. stoletja je pričakovati nadaljnjih 20 – 80 cm;
- ledeniki in polarne kape se dramatično topijo;
- nastopili bodo najhujši viharji, kakršnih še ni bilo;
- nastale bodo velike puščave na eni strani in na drugi bo prišlo do poplav. Veliko hujše od vsega, kar smo doslej doživeli;
- prišlo bo do lakote, epidemij, katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali.

Kot sedaj prihaja na dan, spremembe klime potekajo mnogo hitreje, kot so znanstveniki napovedovali. In za to je kriv edino človek zaradi
uničevanja okolja in izločanja toplogrednih plinov.

Po poročilu Švedske univerze kmetijskih znanosti (Sveriges Lantbruksuniversitet) z naslovom Veganstvo – vegetarijanstvo – vsejedstvo?
(Vegan – vegetarian – allätare?)
se za proizvodnjo kilograma dveh najbolj običajnih vrst mesa na naši nadmorski višini – svinjine in
govedine – porabi 8,3 oziroma 12,8 kilovatnih ur (kWh) energije. Za proizvodnjo kilograma stročnic, npr. fižola, z veliko vsebnostjo
proteinov, ki jih ljudje sicer dobijo iz živalskih izdelkov, pa je potrebne samo 0,86 kilovatne ure in za krompir 0,44 kilovatne ure
energije. To pomeni, da se za proizvodnjo hrane živalskega izvora porabi deset do dvajset krat več energije kot za hrano rastlinskega izvora.
Tako je predvsem zato, ker živali porabijo velike količine energije – bodisi s pašo ali z uživanjem gojenih žit - že preden gredo v zakol za
meso. Zakol, prevoz, predelava in priprava mesa za uživanje pa v porabi energije tudi predstavljajo velik delež.

Novo poročilo Švedskega inštituta za hrano in biotehnologi (SIK) navaja

raziskave o možnostih proizvodnje hrane iz lokalno pridelanih stročnic. Raziskovalci so tudi primerjali okoljski vpliv takšnih vegetarijanskih
obrokov z okoljskim vplivom različnih mesnih obrokov. Glede na omenjeno poročilo je jasno, da je lokalno pridelan vegetarijanski obrok,
sestavljen iz krompirja, zelenjave in vegetarijanskih burgerjev, najbolj okolju prijazen način prehranjevanja, kljub upoštevanju dejstva, da so bili npr. grahovi proteini predelani v majhnih prekomorskih tovarnah. »Bolj učinkovito je neposredno pojesti, kar pridelamo, ne pa pustiti, da gre to najprej skozi žival«, pravi Anna Flysjö, ena od avtoric poročila.


Vpliv uživanja mesa na svetovno lakoto


Danes kljub množični reji živali in vsem strupom in kemiji je ena tretjina ljudi na Zemlji lačnih oz. vsak dan zaradi lakote umre 40.000
otrok. Grozljiv podatek, vendar resničen. In zakaj?

Le redki poznajo resnični odgovor, katerega se ga poskuša prikriti,je pa že dolgo znan, verjetno tudi odgovornim v naši vladi, vsaj moral

bi biti in se glasi:
Množična reja živali v zahodnem svetu je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: Na površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo ali ječmenom, piro… namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.70 % vseh obdelovalnih površin uporablja človeštvo za hrano za živali in le 30 % za hrano ljudi. Torej, če nebi imeli živinoreje, bi razpolagali še s tistimi 70 % obdelovalnih površin. ki bi tako bile namenjena za pridelovanje hrane ljudi. Tako bi zelo enostavno rešili lakoto, pridelali zelo, zelo kvalitetno hrano, v večjem obsegu bi odpadli kemijska in farmacevtska industrija, ker bi ljudje s brezmesno in nezastrupljeno hrano bili vedno bolj zdravi. Da ne
govorimo kakšen prispevek bi to bil za zmanjšanje klimatskih sprememb in čistost voda.

Profesor Jian Jingong iz kitajske univerze Tsihinghua predlaga da postanimo vegetarijanci, saj zaradi večje proizvodnje mesa nastajajo v

okolju vedno hujše motnje. Po njegovem lahko površina Zemlje vzdržuje 20x več vegetarijancev kakor mesojedcev (Delo, 7.9.2007). Živinoreja je tudi eden bistvenih vzrokov svetovne lakote, kajti ogromne količine hrane se porabijo za krmljenje živali namesto, da bi bila hrana namenjena za ljudi. Če se ve, da je potrebno za 1 kg govejega mesa 9 kg
pšenice, je zadeva kristalno jasna. Koliko ljudi se lahko prehrani z 1 kg mesa in koliko z 9 kg pšenice. Ni čudno, da sedaj že okoli milijarda ljudi trpi za pomanjkanjem hrane, več 10.000 jih dnevno celo umre. Živina bogatih žre kruh revnih. Pomanjkanje hrane že ogroža civilizacijo, meni ustanovitelj Inštituta za politiko Zemlje Lester Brown (Delo, 4.6.2008). Zato ni rešitev povečanje proizvodnje žit, temveč odprava živinoreje. Povečanje proizvodnje mesa in mleka, kot se planira, bo imelo na družbo izjemno hude posledice.


Uživanje mesa in obremenitev okolja


Poročilo (Livestock a major threat to environment), ki ga je novembra 2006 objavila OZN oz. njen organ za prehrano in kmetijstvo
(FAO), pravi tudi, da je živinoreja glavni vzrok degradacije zemlje in vode. Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjihpovzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“

Na svetu je ponekaterih podatkih okoli 1,3 milijarde govedi in večje število drugih živali, rejenih za potrebe mesne industrije. V Sloveniji
živi letno okoli 5 milijonov živali v masovni živinoreji, od tega je okoli 500.000 govedi, večina števila pa odpade na perutnino.
Nekaj dejstev v zvezi z živinorejo (Anton Komat, Jana 19.9.2006):
- živinoreja potrebuje 17
krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
- odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
- v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih
obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških
iztrebkih;
- živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov;
- pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
- meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
- prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
- za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov,
govedine pa kar 10.000 litrov;
- porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4
kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
- za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.


Še nekaj dejstev o masovni živinoreji
- 80% kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49% svetovnega letnega pridelka žita in 90%
letnega pridelka soje;

- pri 2,23 milijardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;
- za "proizvodnjo" 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
- revne države so zaradi prezadolženosti deloma prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajo kot krmilo. 60% krmil v masovni živinoreji uvažamo iz držav v razvoju;
- za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita. Dva kilograma žita bi nasitila približno osem otrok. 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote!
- za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek
vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto!
- v ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;
- delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85% - to je skupaj 24 milijonov ton letno;
50% onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja. Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;
- pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice - v Nemčiji 66 milijonov ton letno. Vsebovani nitrat
onesnažuje podtalnico. Razen tega izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;
- 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastanel zaradi množične živinoreje. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti
nogometnega igrišča - večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrovtropskega deževnega gozda. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti.

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

so objavili novico iz časopisa Večer, kjer je klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj izjavila: »Ali
v šolah povejo učencem, da za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih
metrov tropskega deževnega gozda?

 

 

 

*****************************************

 

 

McDonald's are in 118 countries and territories around the world. They serve nearly 50 million customers each day.

But for hamburgers they sell each day is roughly 52 million each day.


Source(s):
1 hamburger...............................................................................50 m2 deževnega gozda
52 000 000 na dan......................................................................Xm2
52 000 000 x 50 = 2.600 000 000
samo zaradi hamburgerjev iz Mc donaldsa vsak dan posekajo 2. 600 000 000 m2 metrov
a se ti lub zračunat, kolk je to na eno leto? in kolk let mc donalds že prodaja hamburgerje...
pa mcdonalds ni edini, ki dela hamburgerje....
dej ti kajfežovo upraš, kolk M2 pa je tega deževnega gozda?
ni čudn, da je nikol nisem maral, ker pa res bedarije trosi. tipično gobezdalo, ki iz uzadja pametuje in drek meša.
pardon izrazu, ampak je blo pa iskreno, pa nej me to malo opraviči. zarad mene jo komot na vstaji dajo na listo za odstrel.
sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Evo .. Razen tega izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;

 

še enkrat:

NH3 + H2O = NH4+ in OH- razopina amonijaka v vodi (dežju) je močno bazična. Ni variante da bi zaradi amonijaka padal kisel dež - toliko k "znanstvenosti" teh izjav.

 

kar se pa jankove pripombe tiče 2,6 milijard kvadratnih metrov na dan je približno 950.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda ki naj bi ga z uživanjem hamburgerjev uničili na leto

 

po podatkih gospodov Richard T. Corlett & Richard B. Primack

(2008): Tropical Rainforest Conservation: A Global Perspective. V:

Walter Carson & Stefan Schnitzer (Hrsg.): Tropical Forest Community Ecology. John Wiley & Sons, 2008. ISBN 1405189525. poglavje 26, pa je bilo med leti 2000 in 2005 uničenih približno 75.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda letno - kar je več kot preveč, ampak vseeno nazorno kaže kakšna bedarija so zgornji podatki.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

še enkrat:

NH3 + H2O = NH4+ in OH- razopina amonijaka v vodi (dežju) je močno bazična. Ni variante da bi zaradi amonijaka padal kisel dež - toliko k "znanstvenosti" teh izjav.

 

kar se pa jankove pripombe tiče 2,6 milijard kvadratnih metrov na dan je približno 950.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda ki naj bi ga z uživanjem hamburgerjev uničili na leto

 

po podatkih gospodov Richard T. Corlett & Richard B. Primack

(2008): Tropical Rainforest Conservation: A Global Perspective. V:

Walter Carson & Stefan Schnitzer (Hrsg.): Tropical Forest Community Ecology. John Wiley & Sons, 2008. ISBN 1405189525. poglavje 26, pa je bilo med leti 2000 in 2005 uničenih približno 75.000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda letno - kar je več kot preveč, ampak vseeno nazorno kaže kakšna bedarija so zgornji podatki.

 

Lej ...ti si kemik boš bolje zastopil kar je zapisano v zvezi z Kroženjem dušika in nastankom kislega dežja...in kaj nisi upošteval pri temu kar navajaš kot bedarijo....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif ...

 

Dušikov cikel

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kro%C5%BEenje_du%C5%A1ika

 

 

Tudi amonijak (NH3) v ozračju se je potrojil kot posledica človekovih dejavnosti. V ozračju deluje kot reaktant in aerosol, zmanjšuje kakovost zraka in se spaja z vodnimi kapljicami, ter sčasoma povzroči kisel dež. Zaradi zgorevanja fosilnih goriv pa se je izpust NOx v ozračje povečal kar za 6 ali celo 7-krat. NO2 ali dušikov dioksid aktivno spremeninja atmosfersko kemijo, preprečuje nastanek ozona in prispeva k ustvarjanju smoga, kislega dežja, in posledično povečuje količino dušika v vseh ekosistemih. Ekosistemske procese do neke mere lahko izboljšamo s povečanim gnojenjem z dušikom, vendar pa umetna gnojila lahko povzročijo tudi zasičenost dušika, ki nazadnje zmanjša produktivnost in lahko uniči rastline. Rezultat manjšanja biotske raznovrstnosti

 

Emisije dušikovega oksida (N2O) se povečujejo v ozračju tudi

kot posledica izgorevanja biomase, govedoreje, ter zaradi drugih

industrijskih virov. Dušikov oksid ima škodljive učinke v stratosferi, kjer se razgradi in deluje kot katalizator, ki uničuje atmosferski ozon. Dušikov oksid v ozračju je t.i. toplogredni plin, in je trenutno tretji največji povzročitelj globalnega segrevanja, takoj za ogljikovem dioksidom in metanom.

Čeprav dušikov oksid ni tako nasičen v atmosferi kot ogljikov dioksid,

pa pri enaki masi NO povzroča do 300krat večji učinek segrevanja planeta

kot ogljikov dioksid.

lahko povzroči tudi, da je na razpolago preveč dušika, zato se rastline

(kot so trava) prilagodijo in posledično zahtevajo še več dušika ter s

tem povzročijo nestabilnost različnih drugih, od dušika odvisnih vrst.

 

 

Človekova dejavnost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kisli_de%C5%BE

 

Glavni vir kislega dežja so dušikove in žveplove spojine, ki nastanejo pri dejavnostiiz človeških virov, kot so proizvodnja električne energije, tovarne in motorna vozila. Termoelektrarne na premog

so ene izmed največjih onesnaževalcev. Plini se lahko prenašajo po

zraku na stotine kilometrov daleč preden se pretvorijo v kisline in

odlagajo. V preteklosti so imele tovarne krajše dimnike in so zato

povzročale številne težave na lokalni ravni. Danes imajo zato tovarne

daljše dimnike, vendar pa to pomeni, da onesnaževalce odnaša dlje in se s

tem povzroča široko razširjeno ekološko škodo. Velik onesnaževalec je

tudi živinorejska dejavnost. Odgovorna je za dve tretjini antropogenih virov amonijaka, ki ga proizvaja človek s svojimi dejavnostmi in prav ti znatno vplivajo na nastanek kislega dežja.

 

 

 

 

so objavili novico iz časopisa Večer, kjer je klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj izjavila: »Ali

v šolah povejo učencem, da za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih

metrov tropskega deževnega gozda?

 

 

 

*****************************************

 

 

McDonald's are in 118 countries and territories around the world. They serve nearly 50 million customers each day.

 

But for hamburgers they sell each day is roughly 52 million each day.

 

Source(s):

1 hamburger...............................................................................50 m2 deževnega gozda
52 000 000 na dan......................................................................Xm2
52 000 000 x 50 = 2.600 000 000
samo zaradi hamburgerjev iz Mc donaldsa vsak dan posekajo 2. 600 000 000 m2 metrov
a se ti lub zračunat, kolk je to na eno leto? in kolk let mc donalds že prodaja hamburgerje...
pa mcdonalds ni edini, ki dela hamburgerje....
dej ti kajfežovo upraš, kolk M2 pa je tega deževnega gozda?
ni čudn, da je nikol nisem maral, ker pa res bedarije trosi. tipično gobezdalo, ki iz uzadja pametuje in drek meša.
pardon izrazu, ampak je blo pa iskreno, pa nej me to malo opraviči. zarad mene jo komot na vstaji dajo na listo za odstrel.

 

...Oj Janko ...da ne bo kriva nagrajenka Nobelove nagrade dr. Lučka Bogataj...zgleda potem, da se je pa morda kdo pri navajanju zmotil....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/blush.png...Ne vem ...piše pa povsod tako...v vseh prispevkih in v vseh komentarjih , ki jih navajajo in ni nikjer navedeno to kot sporno...

 

Sem mal hitro prebrskala po podobnem besedišču...in sem v tem članku spodaj zasledila, da naj bi vsak hamburger uničil 5... ( 50?) kvadratnih metrov deževnega gozda...

Torej je tu razlika v tisti nuli ...zakaj ...ne vem...

http://www.kupid.com/forum/_vt.php?p=400698

 

 

Kot pa beremo zaradi živinoreje utrpi 3o % celotne kopenske površine....

90 % uničeja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje.

Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča....pa zdaj računaj...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif ....

http://www.fao.org/newsroom/en/news/2006/1000448/index.html

...Tako kakor ima vsak glas barvo in višino ... ima vsaka tišina register in globino.
Tišina enega človeka se razlikuje od tišine drugega ... in ni enako zamolčati eno ime- kakor zamolčati drugo ime ... (R.J)

https://www.youtube.com/watch?v=BoZ28PHarzM

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

to pa ni res....moj stric dela v lj mlekarnah...točno vem kaj se tam dogaja,vzemi kozarec alpskega mleka pa ga nesi analizirat pol pa govori viola.....

na nasi farmi imajo prosto pašo,pozimi seno in silos....nobene uvožene krme..

drugače pa ja so predpisi ki se jih kmet mora držati če hoče prodajati mleko.

kaj dajejo pa v tujini notri pa sem tudi zasledila notri tudi sladkor itd....

človek mora pač vedeti kaj da v sebe.

gnojilo iz kopriv je super

 

Veš, Mayita, tudi če tvoj stric dela v lj.mlekarni, to še ne pomeni, da je alpsko mleko kaj bolj zdravo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Svetovno trgovino s krmo, v glavnem sta to koruza in soja, obvladujejo

štiri nadnacionalke, to so ameriške Cargill, Bunge in ADM, Dreyfus pa

ima sedež v Franciji. Delež soje, ki je gensko spremenjena, že dosega 95

odstotkov, gensko spremenjene je tudi 67 odstotkov koruze, ki jo

pridelajo v ZDA. Veliki rejci, tudi v Sloveniji, živino večinoma krmijo s

sojo in koruzo s svetovnega trga, živilska industrija sojo in koruzo v

različnih oblikah dodaja tako rekoč vsem živilom, ki jih ima potrošnik

na voljo na trgovskih policah.

 

Čimveč takih rejcev, kot pri vas, Mayita http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

And in the end , it is not the years in your life that count. It is the life in your years.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lej ...ti si kemik boš bolje zastopil kar je zapisano v zvezi z Kroženjem dušika in nastankom kislega dežja...in kaj nisi upošteval pri temu kar navajaš kot bedarijo....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif ...

 

Dušikov cikel

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kro%C5%BEenje_du%C5%A1ika

nisem prav nič "ne upošteval". saj v slikici kroženja kisika lepo vidiš, da se amonijak v tem krogotoku razkraja pod zemljo s pomočjo bakterij. pri tem krogotoku torej ne prehaja nič amonijaka v zrak

 

Emisije dušikovega oksida (N2O) se povečujejo v ozračju tudi

 

kot posledica izgorevanja biomase, govedoreje, ter zaradi drugih

industrijskih virov. Dušikov oksid ima škodljive učinke v stratosferi, kjer se razgradi in deluje kot katalizator, ki uničuje atmosferski ozon. Dušikov oksid v ozračju je t.i. toplogredni plin, in je trenutno tretji največji povzročitelj globalnega segrevanja, takoj za ogljikovem dioksidom in metanom.

Čeprav dušikov oksid ni tako nasičen v atmosferi kot ogljikov dioksid,

pa pri enaki masi NO povzroča do 300krat večji učinek segrevanja planeta

kot ogljikov dioksid.

lahko povzroči tudi, da je na razpolago preveč dušika, zato se rastline

(kot so trava) prilagodijo in posledično zahtevajo še več dušika ter s

tem povzročijo nestabilnost različnih drugih, od dušika odvisnih vrst.

če navajaš N2O - je sicer tudi eden od dušikovih oksidov, samo če bi bilo tega kaj dosti v atmosferi bi vsi pokali od smeha.

 

Človekova dejavnost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kisli_de%C5%BE

 

Glavni vir kislega dežja so dušikove in žveplove spojine, ki nastanejo pri dejavnostiiz človeških virov, kot so proizvodnja električne energije, tovarne in motorna vozila. Termoelektrarne na premog

evo to je recimo dejansko res - ampak tu ni nikjer amonijaka niti živine.

 

 

so ene izmed največjih onesnaževalcev. Plini se lahko prenašajo po

zraku na stotine kilometrov daleč preden se pretvorijo v kisline in

odlagajo. V preteklosti so imele tovarne krajše dimnike in so zato

povzročale številne težave na lokalni ravni. Danes imajo zato tovarne

daljše dimnike, vendar pa to pomeni, da onesnaževalce odnaša dlje in se s

tem povzroča široko razširjeno ekološko škodo. Velik onesnaževalec je

tudi živinorejska dejavnost. Odgovorna je za dve tretjini antropogenih virov amonijaka, ki ga proizvaja človek s svojimi dejavnostmi in prav ti znatno vplivajo na nastanek kislega dežja.

da je določen način živinoreje tudi onsenaževalec gotovo tudi drži. predvidevam pa da cela čreda govedi ne proizvede več nitroznih plinov v letu kot jih nekdo ki se z avtom enkrat pelje iz ljubljane do kranja. gorivo v motorju namreč zgoreva - pri tem nastajajo oksidi, hrana v črevesju (ne samo govejem) se pa razkraja anaerobno in pri tem oksidi ne morejo nastajati. gotovo pa čreda govedi proizvede več amonijaka - ampak: če ga črede živine tako hudo masovno oddajajo se sprašujem, zakaj ga ljudje v ogromnih količinah industrijsko pridelujemo (samo v letu 2011 smo po svetu v tovarnah proizvedli 136 000 000 ton čistega amonijaka industrijsko!) in ne lovimo v hlevih, kar bi bilo zaradi dobre vodotopnosti amonijaka precej enostavno.

 

tvoja logika dušikove in žveplove spojine povzročajo kisli dež - amonijak je dušikova spojina torej povzroča kisli dež - žal ni pravilna. in zato lahko še 50x napišeš da amonijak povzroča kisli dež in bo 50x bedarija.

amonijak v zraku lahko kisli dež samo nevtralizira. amonijak je toliko kisel kolikor je sladkor grenak.

 

saj je lepo če argumentiraš za čistejše okolje in tudi če propagiraš veganstvo mi je čisto v redu - samo lepo prosim ne z lažmi in pretiravanji, ki jih vsak osnovnošolček lahko kot take razkrinka.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tudi amonijak (NH3) v ozračju se je potrojil kot posledica človekovih dejavnosti. V ozračju deluje kot reaktant in aerosol, zmanjšuje kakovost zraka in se spaja z vodnimi kapljicami, ter sčasoma povzroči kisel dež. Zaradi zgorevanja fosilnih goriv pa se je izpust NOx v ozračje povečal kar za 6 ali celo 7-krat. NO2 ali dušikov dioksid aktivno spremeninja atmosfersko kemijo, preprečuje nastanek ozona in prispeva k ustvarjanju smoga, kislega dežja, in posledično povečuje količino dušika v vseh ekosistemih. Ekosistemske procese do neke mere lahko izboljšamo s povečanim gnojenjem z dušikom, vendar pa umetna gnojila lahko povzročijo tudi zasičenost dušika, ki nazadnje zmanjša produktivnost in lahko uniči rastline. Rezultat manjšanja biotske raznovrstnosti

tudi ta odstavek je seveda poln zavajanj in bedarij (nekaj je tudi resnic recimo da z zgorevanjem fosilnih goriv nastajajo tudi NOx ali pa da amonijak zmanjšuje kakovost zraka). amonijak se v vodi topi in lahko povzroča le alkalni dež.

 

iz amonijaka po naravni poti nastajajo dušikovi oksidi lahko le s pomočjo bakterij - v zemlji. če bi v zraku želeli iz amonijaka dobiti dušikove okside, ni niti zadosti, da bi ga kurili, ker pri tem nastaja dušik in voda, ampak bi ga morali kuriti ob prisotnosti kakega katalizatorja - platine n.pr. ali rodija (če bi bile te kovine prisotne v zraku bi verjetno že dolgo plačevali davek na dihanje)

 

da nekaj "povečuje količino dušika v ekosistemih" je pa glede dejstva, da je skoraj 80% atmosfere dušik in da se dušik ne dela iz kakih drugih elementov, ampak ga je kolikor ga pač je tudi precej čudna izjava, da ne bom rekel "idiotska".

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jaz resno premišljujem, da bi napisala knjigo o tem....

Viyola sem mislila da on verjetno ve kaj dajejo notrihttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png je pa res da včasih še delavci ne vejo kaj delajo,ker so zavedeni...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

jaz nič ne zavajam take so cene pri kmetih na dolenskem kdo pa je rekel da je treba jesti meso vsak dan?vse je treba jesti v ravnovesju,jaz tega nisem rekla.ti si podala cene veliko previsoko.zakaj enostavno ne pustite stvari kot so saj funkcionirajo.a sem jaz rekla da mora vsak jesti meso????vsak naj je kar hoče,enostavno mešano.vi se delate neke pametnjakoviče k hočete cel svet hraniti samo z zelenjavo.

doma imamo kmetijo in ne mi soliti pameti.... k boš doma imela kmetijo pol pa govori....fora je da vegani trdijo da je meso nezdravo kar NI RES!!!!DA SO MLEČNI IZDELKI NE ZDRAVI KAR NI RES!!!! sama pretiravaš pol pa meni to očitaš,si pa res otročja.kaj pa boste s temi živalmi ki so zdaj na svetu???? boste kmetije kar ukinili al kaj??? bodite realni!!!!

vsi ti ljudje ki živijo v mestih kje si bodo obdelovali zemljo zato so trgovine a ne? isto velja za mesojedce kot za vegane...sam ne nekaj govorit kr tja v brezveze sam zato da bi spreobračal ljudi.

ja ob sušnih obdobjih je treba zelenjavo zalivat ker se ne more skriti kar v senco tudi pozimi ne moremo gojiti zelenjave,če pa jo rabimo pa tople grede.......

koliko pridelka je lansko leto uničila suša????bodi realna kar neki v tri krasne trobiš očitno se rada pričkaš.

Saj se ne bi prepirala s tabo o tem, kje živiš, to me konec koncev sploh ne bi zanimalo, če mi ne bi bilo tako osupljivo, kako gladko se zlažeš, da imate doma kmetijo (mogoče kak oddaljen sorodnik, tvoja familija pa ne!) in to uporabiš za agresivno utišanje nekoga, ki ti postreže s podatki, ki ne podpirajo ravno tvojega mnenja. Jaz se z nikomer ne prepiram, samo podajam realne podatke in argumente, in bogami, res ne vem, od kje ti ideja, da kogarkoli v karkoli silim, ali da napadam mesojedce ali da poskušam kogarkoli spreobrniti. Povem pač, kar vem o tej tematiki in kako vidim stvari. Res mi pa ni všeč, kadar zavajaš ali lažeš, in ja, to tudi odkrito povem. Še vedno drži podatek, da krava mlekarica na dan popije 100 litrov vode in da je to bistveno več vode, kot je je potrebno za namakanje rastlin v suši. Nikjer ne govorim o ukinitvi živinorejskih farm. Govorim o ravnovesju, ne o ekstremih, situacijah. To v današnjem času pa je precej daleč od ravnovesja in to se pozna vsepovsod. Prirejo mesa se da postopoma zmanjševati in se preusmerjati na gojenje rastlin.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

...Še vedno drži podatek, da krava mlekarica na dan popije 100 litrov vode in da je to bistveno več vode, kot je je potrebno za namakanje rastlin v suši....

 

Odvisno koliko mleka daje na dan...ta številka je maximum, ki se omenja v nekaterih literaturah...ponavadi se številke za krave v hlevu gibljejo okoli 60- 80l / dan...odvisno je tudi od krme, če je suha krava popije več...Potem je pa še fora, ker voda izhlapeva zlasti poleti in se ne more glih trditi, da to žival popije...Načeloma pa ja, za živinorejo se porabi več vode kot za rastlince...

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ta podatek imam iz prakse iz dveh kmetij v moji neposredni bližini, kjer imajo črede krav - mlekaric. Eni imajo intenzivno hlevsko rejo, eni pa kombinirajo s pašo poleti. V hlevih imajo napajalnike, tako da je izguba vode z izhlapevanjem minimalna. Res je odvisno od tega, koliko mleka daje žival in tle so lahko razlike kar velike, vendar so dobre mlekarice po porabi vode zagotovo bližje 100 litrom kot 60, slednje je že zelo malo, če se prav spomnim, je približno toliko popil sestrin konj. Kakorkoli obrneš, je to veliko vode, tako da seveda drži, da prireja živali zahteva več vode in zemlje (oz. energije) kot gojenje rastlin za hrano.

Pa še nekaj o gnojenju, če smo že pri kmetijstvu. Gnojenje z gnojem je bistveno drugačno od gnojenja z mineralnimi (umetnimi gnojili), tla namreč niso mešanica mineralnih snovi ampak so zapleten ekosistem, kjer s pomočjo živih organizmov (majhnih živali, gliv in bakterij) postopoma razpada in se razgrajuje ter na koncu mineralizira organska snov (odmrli deli rastlin in živali, živalski iztrebki), to je postopen, uravnotežen naravni proces, v katerem se postopoma sproščajo mineralne snovi v taki obliki in koncentraciji, da jih rastline, prilagojene na tista tla, lahko sprejemajo. Gnojenje z mineralnimi gnojili ruši to občutljivo ravnovesje v tleh in dolgoročno škodi živemu svetu tal, dolgoročno torej tla siromaši. Če hočeš tla, kjer je potekala intenzivna pridelava (zelenjave ali krme za živali - popolnoma vseeno) po letih umetnega gnojenja uporabiti za ekološko kmetovanje, potrebuješ več let, da se postopoma ponovno vzpostavi talna biocenoza in zadostuje gnojenje z naravnim gnojem in kompostom. To je zdaj kajpak argument proti popolni ukinitvi reje živali, ampak jaz tega nikjer nisem zagovarjala, trdim to, da bi lahko precej zmanjšali rejo živali za hrano, še vedno pa bi imeli dovolj gnoja za polja in več hrane za ljudi in prihranili bi tudi vodo. Ponavljam, ker nekateri (ki rabijo "municijo" za fajt) tega nekak nočejo slišat oz. prebrat: nisem za ekstreme (popolno veganstvo vseh ljudi ali na drugi strani zrezek na krožniku vsak dan), sem za prizadevanje za podobno ravnovesje, kot je v naravi v tistem okolju, kjer pač neka človeška skupnost živi.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

tudi za obarvanje keramike je super,sam kaj k vegani pravijo da je strupen....tudi za zidanje so ga vcasih uporabljali....

Gnoj (ne gnojevka iz intenzivnih farm - to je velika razlika!) ni strupen, saj se jasno tudi v naravi vrača v kroženje snovi v ekosistemu. Strupenost naravnih snovi je stvar koncentracije in načina uporabe, tudi če pretiravaš z navadnim hlevskim gnojem bo to za rastline delovalo strupeno.

Hopiji pa z gnojem keramiko le žgejo, barva njihove keramike pride iz same gline oz. mineralnih dodatkov, ki jih dobijo iz zemlje in primešajo glini iz katere delajo keramiko.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ta podatek imam iz prakse iz dveh kmetij v moji neposredni bližini, kjer imajo črede krav - mlekaric. Eni imajo intenzivno hlevsko rejo, eni pa kombinirajo s pašo poleti. V hlevih imajo napajalnike, tako da je izguba vode z izhlapevanjem minimalna. Res je odvisno od tega, koliko mleka daje žival in tle so lahko razlike kar velike, vendar so dobre mlekarice po porabi vode zagotovo bližje 100 litrom kot 60, slednje je že zelo malo, če se prav spomnim, je približno toliko popil sestrin konj. Kakorkoli obrneš, je to veliko vode, tako da seveda drži, da prireja živali zahteva več vode in zemlje (oz. energije) kot gojenje rastlin za hrano..........

 

Jap, če se gre za intenzivno rejo mlekaric so številke bolj okoli 100l...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif ...če se pa še pasejo zunaj, so pa lahko številke še večje...Konj porabi približno 20l manj vode kot krave, ki imajo pač "normalno" količino mleka (kmet jih pusti na miru, kolikor da pač da). Seveda pa tudi konj porabi več če malo "dirja" okoli pašnikov...

 

Prehod na eko kmetijstvo traja par let zato ker zemlja rabi nekaj časa, da nevtralizira strupe od prej...če se zemljo pusti eno leto na miru brez obdelave, pač hitreje okreva...Kakor so mi govorili rođaki (bili so pač na nekih bio, eko seminarjih, ker imajo certifikat, pridelujejo pa bolj samo za sebe) je bolj priporočljivo, da se vsako leto na določeni površini zemlje goji nekaj drugega. Če se letos goji korenček, naj bi se drugo leto recimo zelje, tretje pa recimo, paradižnik, četrto leto naj bi pa zemlja počivala. Zato je dobro, če se njivo razdeli na več kvadratov in se nekako kombinira...Fora je kao v tem, da če se vedno goji ena in ista stvar, da se preveč izčrpa zemljo določenih mineralov oz. tistih snovi, ki jih rastlince pač vsrkavajo in rabijo za svojo rast...Pa baje naj bi na tak način gojili že naše bake in dedke pred več kot 50. leti...pa naj še kdo reče, da niso včasih bili bolj pametni al pa bolj povezani z zemljo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...