Ljubosumje

[FixMinze]

Sem mislila, da imajo kako zvenečo ime

 

Samo kako te je lahko strah, da boš izgubil nekaj, kar nikoli ni in ne bo tvoje?

Se mi bolj zdi, da je to strah pred izgubo varnosti.

 

Ne razumem te. Na kaj si ljubosumna in v zvezi s kom ?

[Andreja:)]

Jaz nisem ljubosumna. Govorim na splošno.

 

S prvim stavkom sem pa mislila na ljubosumje na "neosebe"

[Indy]

Ljubusumje je bedarija na kvadrat, ker če te bo nekdo hotel prevarat te bo slej al prej pa če se ti 100 krat na glavo postavš.Vse je sam vprašanje časa, zato so teli ispadi čisto izgubljanje cajta.Če pa partner v tvoji družbi na hojladri vedno koketira z drugimi pa z tem pokaže samo to,da te ne spoštuje in da si ti že "aut" in da sta skupej zarad drugih stvari kakor ljubezni in privlačnosti.Tazga bi jest sam u rit sunu.

 

Zelo ljubusmni ljudje pa so tradicionalno tudi nesamozavestna bitja saj majo en strah da jih partner lahko vara ker so sami nesposobni oziroma se bojijo ostati sami.

 

Zame ma ljubusmje samo eno pozitivno stvar, in to je ta, da na tak čist simpl način daš vedet partnerju da ga imaš rad.

[FixMinze]

Jaz nisem ljubosumna. Govorim na splošno.

 

S prvim stavkom sem pa mislila na ljubosumje na "neosebe"

 

Aha

 

 

Samo kako te je lahko strah, da boš izgubil nekaj, kar nikoli ni in ne bo tvoje?

Se mi bolj zdi, da je to strah pred izgubo varnosti.

 

Izgubiš lahko ljubezen, ki se pojavlja v odnosu. Ljubiš in si ljubljen. Ljubezen daješ, ljubezen prejemaš. Ko te partner zapusti izgubiš skozi prekinjen odnos.

[Olympias]

ok, tle ste zdej čist sfalil temo

[Alan_New]

Mogoče ljubezen do partnerja dojemaš kot brezpogojno ljubezen ?

Ljubezen je lahko samo brezpogojna, ker je to njeno samo bistvo. Čim je pogojna, enostavno ni več ljubezen. Je nekaj drugega.

 

"Ljubil te bom, če ..." To že ni ljubezen.

 

 

Popoln odnos bi bil, če bi partnerja bila popolnoma kompatibilna v svojih željah in interesih. Vsi razlogi za konflikt se nahajajo v razliki v željah in interesih med partnerjema.

Menim, da ni razlog za konflikt v razlikah v željah in interesih, temveč da si te želje in interese ne povemo. Če si že na začetku povemo, kaj kdo od koga pričakuje, do konflikta niti ne more priti. Takoj so stvari jasne in takoj se vidi ali ima smisel siliti v odnos. Če se pa želje ujemajo, toliko boljše.

 

Torej, ko govorimo o izkazovanju ljubezni imamo lahko v mislih tudi strah pred izgubo partnerja, ki je normalen del odnosa. Podobno kot je normalno doživljati strah pri prečkanju ceste, ker le ta ohranja.

Kot je že vprašala Andreja, kako lahko izgubiš nekaj, kar ne moreš posedovati? Ne, ta strah pred izgubo partnerja zame ni normalen del odnosa, temveč je prav tisti patološki del. Strah je ravno nasprotje ljubezni -- na kakšen način in kako dolgo pa lahko deluje odnos, ki temelji na strahu? Kakšna je kvaliteta takega odnosa?

 

Ljubezenske odnose in tudi običajne je potrebno negovati, ker ljudje potrebujejo redno potrditev o ljubezni znotraj odnosa v katerem se nahajajo. Pričakovanje o brezpogojni ljubezni in brezpogojnem zaupanju v odnosu je stanje zablode v ljubezenski predstavi. Naravno stanje ljubezenskega odnosa je, da si partnerja izkazujeta in potrjujeta ljubezen.

"Redne potrditve o ljubezni" potrebujejo tisti, ki se vseskozi bojijo, da bodo izgubili nekaj, kar ne morejo imeti. To je, ponavljam, patologija, nezdrav odnos. In tisti, ki potrjujeje, ne potrjuje ljubezni, temveč strah. Partnerja se na tak način vrtita še naprej v krogu strahu, namesto da bi gradila odnos.

 

Kakšen pa je to zdrav odnos ? Kako bi ga opisal in razložil ?

Najlažje bi opisal, da je to odnos, ki temelji na dogovoru, jasnosti, odprtih kartah, stremenju k ljubezni ali pa ki izvira prav iz ljubezni. Ljubosumnost, torej strah, v odnosu nima kaj iskati. Če se pojavi, se mi zdi smiselno to skupaj odpraviti.

 

ok, tle ste zdej čist sfalil temo

Zakaj pa? Sej pišemo o ljubosumnosti.

 

Zame ma ljubusmje samo eno pozitivno stvar, in to je ta, da na tak čist simpl način daš vedet partnerju da ga imaš rad.

Ne bi rekel ... S tem daš partnerju samo vedeti, da ga hočeš posedovati in da mu ne zaupaš.

[Andreja:)]

Ljubiti pomeni tudi sprejemati sebe in druge takšne kot so brez postavljanja pogojev. A otroku boš reku, rad te imam samo če boš tak in tak? Največja žalost je, da ogromno ljudi ravno to počne, da ne začnemo še o tem, da so nekateri celo ljubosumni nanje. :xx!: :xx!: :xx!: Bolno.

 

Ljubezni ni več vrst. Je samo ena! In to tista, ki jo čutimo do sebe in delimo z drugimi. Ne moreš dati nekaj kar nimaš. Nikoli! Če poskušaš pa si odžagaš vejo na kateri sediš.

Ne moreš je pa niti zahtevat. Če ti jo nekdo podari, oz. jo deli s tabo, jo delita skupaj, je pa nekaj najlepšega.

Če nekdo tega ne želi ga pa ne moreš prisilit. Ne gre tako... in to ni ljubezen, ampak strah.

 

In, če se z nekom razideš ne moreš izgubiti ljubezni! Ljubezen je v tebi. Lahko pa zgubiš navezanost, predvidljivost, stopiš iz navidezo urejenega okolja brez neke podpore, ki jo od odnosa z neko osebo vsi pričakujemo in je osnova za združevanje. Ker je lepše, lažje itd... normalno

Ampak ljubezni pa res ne moreš izgubiti, tudi če se zadevo tako pojmuje.

[Brezo]

Ah, spet ste prišli do brezpogojne ljubezni, ki jo z mano vred poznate samo teoretično...z občasnimi prebliski...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Koliko ljudi na svetu pa zna tisto tapravo (brezpogojno ljubezen) tudi izraziti večji del svojega življenja...Mogoče ena desetinka al pa stotinka enega procenta celotne populacije na planetku Zemlja...Pa jaz zaenkrat še nisem med njimi...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/griny.gif

[FixMinze]

Ljubezen je lahko samo brezpogojna, ker je to njeno samo bistvo. Čim je pogojna, enostavno ni več ljubezen. Je nekaj drugega.

 

"Ljubil te bom, če ..." To že ni ljubezen.

 

 

 

Menim, da ni razlog za konflikt v razlikah v željah in interesih, temveč da si te želje in interese ne povemo. Če si že na začetku povemo, kaj kdo od koga pričakuje, do konflikta niti ne more priti. Takoj so stvari jasne in takoj se vidi ali ima smisel siliti v odnos. Če se pa želje ujemajo, toliko boljše.

 

 

Kot je že vprašala Andreja, kako lahko izgubiš nekaj, kar ne moreš posedovati? Ne, ta strah pred izgubo partnerja zame ni normalen del odnosa, temveč je prav tisti patološki del. Strah je ravno nasprotje ljubezni -- na kakšen način in kako dolgo pa lahko deluje odnos, ki temelji na strahu? Kakšna je kvaliteta takega odnosa?

 

 

"Redne potrditve o ljubezni" potrebujejo tisti, ki se vseskozi bojijo, da bodo izgubili nekaj, kar ne morejo imeti. To je, ponavljam, patologija, nezdrav odnos. In tisti, ki potrjujeje, ne potrjuje ljubezni, temveč strah. Partnerja se na tak način vrtita še naprej v krogu strahu, namesto da bi gradila odnos.

 

 

Najlažje bi opisal, da je to odnos, ki temelji na dogovoru, jasnosti, odprtih kartah, stremenju k ljubezni ali pa ki izvira prav iz ljubezni. Ljubosumnost, torej strah, v odnosu nima kaj iskati. Če se pojavi, se mi zdi smiselno to skupaj odpraviti.

 

 

Zakaj pa? Sej pišemo o ljubosumnosti.

 

 

Ne bi rekel ... S tem daš partnerju samo vedeti, da ga hočeš posedovati in da mu ne zaupaš.

 

 

Kaj pa tisti domišljijski primer, ki sem ga predstavil. Kaj meniš o tem ? Bi fant moral ostati ravnodušen ? Bi fant vedno moral biti ravnodušen ? Bi dekle vedno morala zaupati in verjeti v fanta, ker imata dogovor ? Kakšen je potem smisel izkazovanja ljubezni svojemu partnerju ? Mu povedati, da ga imaš rad, ga presenetiti itd ? Ali se je v razmerju brezpogojne ljubezni potrebno dogovoriti in domeniti vsako malenkost ?

 

1. Brezpogojna ljubezen ? Poglej; imaš majhnega otroka, ki znova in znova počne eno in isto napako, takšno napako za katero veš, da ga bo v življenju še pošteno tepla. Ker ti verjameš v brezpogojno ljubezen, svojega otroka sprejemaš takšnega kot je ( karakter in obnašanje ) in ga ne usmeriš, kot bi to moral narediti vsak normalen starš. Tvoj otrok odraste v družbeno in socialno neuravnovešeno osebo, ker si verjel v brezpogojno ljubezen do otroka.

 

Je to brezpogojna ljubezen, da svojemu otroku podariš prihodnost družbeno in socialno neuravnovešene osebe ?

 

2. Četudi si na začetku povemo vse interese in želje se skozi odnos, ki lahko traja leta in leta vedno znova in znova pojavljajo razlike in novosti, zatorej prej ali slej pride do konflikta, ki ga je potrebno reševati, če ne želimo, da razmerje propade. Razlog za konflikt je vedno v razlikah, ki se pojavljajo v željah in noben par ni 100% kompatibilen. Ali se je v razmerju brezpogojne ljubezni potrebno dogovoriti in domeniti vsako malenkost ?

 

3. Kot sem povedal. Z izgubo partnerja prekineš odnos v katerem se je ljubezen pojavljala. V strahu pred izgubo ljubezni, ki se pojavlja skozi odnos ni nič patološkega. Torej pri strahu pred izgubo partnerja ne govorimo o izgubi partnerja, temveč o izgubi ljubezni, ki se v odnosu pojavlja.

 

4. Kot sem že omenil. Partnerski odnos ni nekaj statičnega, nekaj fiksnega, nekaj kar lahko opredelimo in razdelimo na samem začetku. Partnerski odnos je kot vodna površina jezera – navidezno v mirovanju, realno vedno v gibanju in spremenljivosti. Potrditve so normalen del odnosa s katerimi pokažeš sprejemanje in ljubezen do sprememb v odnosu.

 

 

 

Ljubiti pomeni tudi sprejemati sebe in druge takšne kot so brez postavljanja pogojev. A otroku boš reku, rad te imam samo če boš tak in tak? Največja žalost je, da ogromno ljudi ravno to počne, da ne začnemo še o tem, da so nekateri celo ljubosumni nanje. :xx!: :xx!: :xx!: Bolno.

 

Ljubezni ni več vrst. Je samo ena! In to tista, ki jo čutimo do sebe in delimo z drugimi. Ne moreš dati nekaj kar nimaš. Nikoli! Če poskušaš pa si odžagaš vejo na kateri sediš.

Ne moreš je pa niti zahtevat. Če ti jo nekdo podari, oz. jo deli s tabo, jo delita skupaj, je pa nekaj najlepšega.

Če nekdo tega ne želi ga pa ne moreš prisilit. Ne gre tako... in to ni ljubezen, ampak strah.

 

In, če se z nekom razideš ne moreš izgubiti ljubezni! Ljubezen je v tebi. Lahko pa zgubiš navezanost, predvidljivost, stopiš iz navidezo urejenega okolja brez neke podpore, ki jo od odnosa z neko osebo vsi pričakujemo in je osnova za združevanje. Ker je lepše, lažje itd... normalno

Ampak ljubezni pa res ne moreš izgubiti, tudi če se zadevo tako pojmuje.

 

1. Otrok je vedno takšne kot je in takšnega je potrebno sprejemati, ko se nanašamo na karakter otroka. Kadar pa se nanašamo na obnašanje otroka pa je potrebno jasno postaviti meje in pravila. To je eno od osnovnih fundamentalnih razlikovanj, ki se jih mora otrok naučiti, da razlikuje med seboj in svojimi dejanji. Ko otrok to razume se zaveda, da ga imajo starši radi četudi se jezijo na njegova dejanja, obnašanje.

 

2. Ljubezni je ogromno vrst in oblik:

- ljubezen do staršev

- ljubezen do brata, sestre

- ljubezen do bližnjih

- ljubezen do neznancev

- ljubezen do partnerja

- ljubezen do otrok

- ljubezen do lastnih otrok

- ljubezen do prijateljev

- ljubezen do sebe

- ljubezen do živali

- ….

- ….

 

Ljubezni imaš toliko kolikor je možnih odnosov. Lahko rečemo, da se za vsemi temi ljubeznimi skriva ena sam obraz ljubezni – ljubezen do bitja, božja ljubezen, bit ljubezni. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da imajo različni obrazi ljubezni različne kvalitete, intenzivnosti, vrednosti, pomene, značaje. Ljubezen ni projektil, ki ga izstreliš in povzroči transformacijo. Ljubezen mora biti natančno in specifično usmerjena, da povzroči transformacijo, da povzroči občutek ljubljenosti. V nasprotnem primeru lahko povzroči destruktivnost.

 

3. Izgubiš ljubezen, ki se pojavlja v odnosu z ljubljeno osebo. Ta ljubezen ima drugačno kvaliteto, vrednosti, intenzivnost, pomen, značaj itd. kot ljubezen, ki ti ostane, ko se s partnerjem razideš.

[Indy]

 

 

 

Ne bi rekel ... S tem daš partnerju samo vedeti, da ga hočeš posedovati in da mu ne zaupaš.

 

 

Zdej boš pa reku da te še nikol niso preplavl dobri občutki k si vidu da je tvoja partnerka ljubusumna k si se mal preveč pozornosti posvečov nekateri drugi....kr naenkrat ti je dala vedet da ji je do tebe kr precej pa to čist brez besed

 

praksa,praksa

 

....mal preveč teorije z tvoje strani

[Alan_New]

Kaj pa tisti domišljijski primer, ki sem ga predstavil. Kaj meniš o tem ? Bi fant moral ostati ravnodušen ? Bi fant vedno moral biti ravnodušen ? Bi dekle vedno morala zaupati in verjeti v fanta, ker imata dogovor ? Kakšen je potem smisel izkazovanja ljubezni svojemu partnerju ? Mu povedati, da ga imaš rad, ga presenetiti itd ? Ali se je v razmerju brezpogojne ljubezni potrebno dogovoriti in domeniti vsako malenkost ?

Pravzaprav ne vem, kaj "bi moral" storiti oni fant. Lahko si predstavljam sebe v takem položaju in si predstavljam, kaj bi jaz storil. Močno dvomim, da bi kdorkoli ostal ravnodušen. Ne glede na to, kakšno čustvo se pojavi, smiselno je pogledati, zakaj se je pojavilo točno določeno čustvo in kaj to pomeni. Konec koncev, zakaj pa ne bi smel tisti drugi izkazati občudovanja ženski? Zakaj bi ji ali bi mu moral to preprečiti? Menim, da če je dogovor, ta situacija ni sporna, čeprav na način kot živimo, marsikomu ne bi bila preprosta.

 

1. Brezpogojna ljubezen ? Poglej; imaš majhnega otroka, ki znova in znova počne eno in isto napako, takšno napako za katero veš, da ga bo v življenju še pošteno tepla. Ker ti verjameš v brezpogojno ljubezen, svojega otroka sprejemaš takšnega kot je ( karakter in obnašanje ) in ga ne usmeriš, kot bi to moral narediti vsak normalen starš. Tvoj otrok odraste v družbeno in socialno neuravnovešeno osebo, ker si verjel v brezpogojno ljubezen do otroka.

 

Je to brezpogojna ljubezen, da svojemu otroku podariš prihodnost družbeno in socialno neuravnovešene osebe ?

Ljubezen je lahko samo brezpogojna, sicer ni ljubezen, kar pa ne pomeni, da ne postavlja pogojev. Brezpogojna ni v smislu, "ljubil te bom, samo če izpolniš naslednje pogoje." Omejitve in pravila pri vzgoji otrok (zame) torej ni pogojna ljubezen.

 

2. Četudi si na začetku povemo vse interese in želje se skozi odnos, ki lahko traja leta in leta vedno znova in znova pojavljajo razlike in novosti, zatorej prej ali slej pride do konflikta, ki ga je potrebno reševati, če ne želimo, da razmerje propade. Razlog za konflikt je vedno v razlikah, ki se pojavljajo v željah in noben par ni 100% kompatibilen. Ali se je v razmerju brezpogojne ljubezni potrebno dogovoriti in domeniti vsako malenkost ?

Da, menim, da se je potrebno dogovoriti, tudi zelo podrobno. Zdaj vsako malenkost ravno ne, ker malenkosti je ogromno ... če se pa kakšna podrobnost izkaže kot pomembna, pa se je potrebno pomeniti tudi o tem. Odvisno od ljudi in kaj je komu malenkost.

 

 

3. Kot sem povedal. Z izgubo partnerja prekineš odnos v katerem se je ljubezen pojavljala. V strahu pred izgubo ljubezni, ki se pojavlja skozi odnos ni nič patološkega. Torej pri strahu pred izgubo partnerja ne govorimo o izgubi partnerja, temveč o izgubi ljubezni, ki se v odnosu pojavlja.

Iluzija je v tem, da partner prinaša ljubezen, da je ljubezen odvisna od partnerja. To je konstantna napaka. Ljubezen je v nas in tam je ne glede na to, ali smo sami, z enim ali mnogimi partnerji. Bistveno je biti ali se vsaj truditi biti v ljubezni s samim seboj, potem je odnos (ki ni več odnos, temveč stik), čisto nekaj drugega. Izboljša se kvaliteta in prostora za ljubosumnost ni.

 

4. Kot sem že omenil. Partnerski odnos ni nekaj statičnega, nekaj fiksnega, nekaj kar lahko opredelimo in razdelimo na samem začetku. Partnerski odnos je kot vodna površina jezera – navidezno v mirovanju, realno vedno v gibanju in spremenljivosti. Potrditve so normalen del odnosa s katerimi pokažeš sprejemanje in ljubezen do sprememb v odnosu.

Drži, res ni statično in običajno takšno, kot si opisal, a dodajam: kjer obstaja stik, take potrditve, ki so v bistvu nekakšen pesek v oči, niso potrebne. Ali drugače: kvaliteta stika in rezultati so potrditev.

 

3. Izgubiš ljubezen, ki se pojavlja v odnosu z ljubljeno osebo. Ta ljubezen ima drugačno kvaliteto, vrednosti, intenzivnost, pomen, značaj itd. kot ljubezen, ki ti ostane, ko se s partnerjem razideš.

Menim, da ne izgubimo ljubezni, temveč čustvene, miselne, telesne vezi s to osebo. Ljubezen vedno je, vprašanje je, ali jo čutimo ali ne. In ni odvisna od drugih ljudi.

 

Zdej boš pa reku da te še nikol niso preplavl dobri občutki k si vidu da je tvoja partnerka ljubusumna k si se mal preveč pozornosti posvečov nekateri drugi....kr naenkrat ti je dala vedet da ji je do tebe kr precej pa to čist brez besed

 

praksa,praksa

 

....mal preveč teorije z tvoje strani

Ne, še nikoli me niso preplavili dobri občutki, ko je bila partnerka ljubosumna, ker v ljubosumnosti, ki je v osnovi strah in infantilna želja po posedovanju, ne more biti dobrih občutkov.

 

Vse, kar pišem tukaj v zvezi z ljubeznijo in ljubosumnostjo, je iz mojega vsakdanjega življenja, iz konkretne prakse z mojo življenjsko partnerico, tako da je z moje strani malo nič teorije.

[Indy]

 

 

 

Ne, še nikoli me niso preplavili dobri občutki, ko je bila partnerka ljubosumna, ker v ljubosumnosti, ki je v osnovi strah in infantilna želja po posedovanju, ne more biti dobrih občutkov.

 

Vse, kar pišem tukaj v zvezi z ljubeznijo in ljubosumnostjo, je iz mojega vsakdanjega življenja, iz konkretne prakse z mojo življenjsko partnerico, tako da je z moje strani malo nič teorije.

 

 

A dej Alan ne seri ...govoriš kokr da si avtomat

[butl]

Ma ne vem če je ljubosumje glih fajn.

 

Jst vem, da se tud pod razno ne počutm dobr, če je žena kdaj ljubosumna. Kot prvo to občutm kt nezaupanje, ne pa kt znak ljubezni, kot drugo se pa počutim nekak omejenga, češ, ej, vem da nisem naredu nč narobe, ženo pa boli. Če čem, da je ne bo bolel, ne smem bit jst. Poleg tega se pa še sprašujem, a ji res pokažem, da jo mam rad al kej manjka.

Vem da se žena počut enako nelagodno, če sem jst ljubosumen in da ji to tud pod razno ne godi. Tolk se tud poznam, da vem, da kadar sem ljubosumen, takrat dvomim a sem dost dober, a sem to kar ona želi, pa tud, a me ma res tolk rada kt bi jst rad da me ma. Skratka, filingi so slabi na obeh straneh v vsakem primeru.

 

Edin plus pr ljubosumju je zame v tem, da me opozori, da mam še kej za predelat pr seb in da odnos ni nekej samoumevnega, ampak je treba delat. Skoz.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Alan_New]

A dej Alan ne seri ...govoriš kokr da si avtomat

Napisal sem tako kot je in tako kot živim.

 

Ma ne vem če je ljubosumje glih fajn.

 

Jst vem, da se tud pod razno ne počutm dobr, če je žena kdaj ljubosumna. Kot prvo to občutm kt nezaupanje, ne pa kt znak ljubezni, kot drugo se pa počutim nekak omejenga, češ, ej, vem da nisem naredu nč narobe, ženo pa boli. Če čem, da je ne bo bolel, ne smem bit jst. Poleg tega se pa še sprašujem, a ji res pokažem, da jo mam rad al kej manjka.

Vem da se žena počut enako nelagodno, če sem jst ljubosumen in da ji to tud pod razno ne godi. Tolk se tud poznam, da vem, da kadar sem ljubosumen, takrat dvomim a sem dost dober, a sem to kar ona želi, pa tud, a me ma res tolk rada kt bi jst rad da me ma. Skratka, filingi so slabi na obeh straneh v vsakem primeru.

 

Edin plus pr ljubosumju je zame v tem, da me opozori, da mam še kej za predelat pr seb in da odnos ni nekej samoumevnega, ampak je treba delat. Skoz.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Indy]

Napisal sem tako kot je in tako kot živim.

 

 

 

 

 

[FixMinze]

Prvo bom napisal, da ne trdim, da je ljubosumje fino. Ljubosumje je neprijetno čustvo. Pravim samo, da obstaja upravičeno ljubosumje in neupravičeno ljubosumje in lahko vodi k ohranjanju, potrditvi ali izboljšanju odnosa. Tudi jeza je neprijetno čustvo pa prav tako zavzema pozitivno vlogo in negativno. Jeza je med drugim odgovorna za izboljšanje človeških pravic. Kar želim povedati je, da ni vse napačno, kar se čuti kot neprijetno sploh pa ne v praktičnem smislu.

 

 

 

Ma ne vem če je ljubosumje glih fajn.

 

Jst vem, da se tud pod razno ne počutm dobr, če je žena kdaj ljubosumna. Kot prvo to občutm kt nezaupanje, ne pa kt znak ljubezni, kot drugo se pa počutim nekak omejenga, češ, ej, vem da nisem naredu nč narobe, ženo pa boli. Če čem, da je ne bo bolel, ne smem bit jst. Poleg tega se pa še sprašujem, a ji res pokažem, da jo mam rad al kej manjka.

Vem da se žena počut enako nelagodno, če sem jst ljubosumen in da ji to tud pod razno ne godi. Tolk se tud poznam, da vem, da kadar sem ljubosumen, takrat dvomim a sem dost dober, a sem to kar ona želi, pa tud, a me ma res tolk rada kt bi jst rad da me ma. Skratka, filingi so slabi na obeh straneh v vsakem primeru.

 

Edin plus pr ljubosumju je zame v tem, da me opozori, da mam še kej za predelat pr seb in da odnos ni nekej samoumevnega, ampak je treba delat. Skoz.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Butl, kakor si opisal, jaz menim, da pišeš o neupravičenem ljubosumju in bi se zatorej strinjal s teboj, da je problem v tvojem/vajinem načinu razmišljanja in razumevanju situacije v kateri občutiš ljubosumje.

 

 

Pravzaprav ne vem, kaj "bi moral" storiti oni fant. Lahko si predstavljam sebe v takem položaju in si predstavljam, kaj bi jaz storil. Močno dvomim, da bi kdorkoli ostal ravnodušen. Ne glede na to, kakšno čustvo se pojavi, smiselno je pogledati, zakaj se je pojavilo točno določeno čustvo in kaj to pomeni. Konec koncev, zakaj pa ne bi smel tisti drugi izkazati občudovanja ženski? Zakaj bi ji ali bi mu moral to preprečiti? Menim, da če je dogovor, ta situacija ni sporna, čeprav na način kot živimo, marsikomu ne bi bila preprosta.

 

 

Ljubezen je lahko samo brezpogojna, sicer ni ljubezen, kar pa ne pomeni, da ne postavlja pogojev. Brezpogojna ni v smislu, "ljubil te bom, samo če izpolniš naslednje pogoje." Omejitve in pravila pri vzgoji otrok (zame) torej ni pogojna ljubezen.

 

 

Da, menim, da se je potrebno dogovoriti, tudi zelo podrobno. Zdaj vsako malenkost ravno ne, ker malenkosti je ogromno ... če se pa kakšna podrobnost izkaže kot pomembna, pa se je potrebno pomeniti tudi o tem. Odvisno od ljudi in kaj je komu malenkost.

 

 

 

Iluzija je v tem, da partner prinaša ljubezen, da je ljubezen odvisna od partnerja. To je konstantna napaka. Ljubezen je v nas in tam je ne glede na to, ali smo sami, z enim ali mnogimi partnerji. Bistveno je biti ali se vsaj truditi biti v ljubezni s samim seboj, potem je odnos (ki ni več odnos, temveč stik), čisto nekaj drugega. Izboljša se kvaliteta in prostora za ljubosumnost ni.

 

 

Drži, res ni statično in običajno takšno, kot si opisal, a dodajam: kjer obstaja stik, take potrditve, ki so v bistvu nekakšen pesek v oči, niso potrebne. Ali drugače: kvaliteta stika in rezultati so potrditev.

 

 

Menim, da ne izgubimo ljubezni, temveč čustvene, miselne, telesne vezi s to osebo. Ljubezen vedno je, vprašanje je, ali jo čutimo ali ne. In ni odvisna od drugih ljudi.

 

 

Ne, še nikoli me niso preplavili dobri občutki, ko je bila partnerka ljubosumna, ker v ljubosumnosti, ki je v osnovi strah in infantilna želja po posedovanju, ne more biti dobrih občutkov.

 

Vse, kar pišem tukaj v zvezi z ljubeznijo in ljubosumnostjo, je iz mojega vsakdanjega življenja, iz konkretne prakse z mojo življenjsko partnerico, tako da je z moje strani malo nič teorije.

 

1. Ne pišem o tem, da bi nekdo moral preprečiti občudovanje drugega svojemu dekletu ali pa, da ga nebi smel izkazati. Pišem o tem, da fant in dekle nimata dogovora kaj storiti v takšni situaciji, ki je zanju dovolj nenavadna, da zaključka o pravilnem obnašanju nebi mogla potegniti iz obstoječih odgovorov. Recimo, da bi dekle zardelo in pokazalo znake simpatije, kar menim, da je naraven odziv.

2. Če te prav razumem praviš, da je ljubezen usmerjena na karakter človeka, na njegovo bitje. Medtem, ko so pravila usmerjena na obnašanje človeka, njegove odgovornosti. In naprej o iluziji ljubezni. Ja ljubezen je v nas samih. To je tisti obraz ljubezni, ki ji rečemo ljubezen do sebe. Narcisi jo imajo zvrhano mero in kronično pomanjkanje ljubezni do drugih. Torej v kolikor se strinjam, da je ljubezen v nas, pa dodajam, da se skozi odnos dveh oseb, ki temelji na prijetnih občutkih pojavi in prikaže nov obraz ljubezni, ki je po kvaliteti, intenzivnosti, vrednostih itd. drugačna od ljubezni, ki jo premoremo v sebi. In ali ni enako pri odnosu z bogom. Ljubezen, ki se tam poraja ima zopet drugačen značaj in občutek, ki se kaže v drugačnem telesnem čutenju in doživljanju ?

3. Kakšen stik. Odnos med dvema osebama enačiš s stikom ?

4. Seveda ljubezen vedno je, kar je tudi odvisno od posameznika in njegovega dojemanja sebe. Pa vendar le, za zdrav razum ljubezen vedno je in tudi dodajam, da v zdravem odnosu ljubezni obe osebi držita zavedanje, da lahko normalno živita tudi brez partnerja. Zatorej se strinjam s teboj v delu kjer praviš, da ljubezni ne moremo izgubiti in dodajam, da lahko izgubimo poseben izraz ljubezni, ki se pojavlja samo v odnosu z izbranim partnerjem.

5. Tudi mene ne preplavijo prijetni občutki, če dekle izkazuje ljubosumje. Pa ji vseeno mirno in ljubeznivo razložim kako in čemu tako reagiram in kakšen je moj pogled na situacijo. Ter v kolikor spoznam, da sem pretiraval, da sem prekoračil mejo primernega v odnosu takšno spoznanje zapomnim in upoštevam v prihodnosti. In tako ljubosumje brez negativnih učinkov pripomore k krepitvi in stabilnosti odnosa kot tudi k spoznavanju vzrokov in posledic osebnosti partnerja za kar verjamem, da je doživljenski proces in kjer me strah na morebitne neprijetne situacije in zaplete samo toliko bolj motivira k ohranjanju te prijetne vezi ljubezni. Temu rečemo volja do ljubezni.

6. Samo kot zanimanje. Imaš za seboj vezo daljšo od 7 let ?

[Andreja:)]

 

1. Otrok je vedno takšne kot je in takšnega je potrebno sprejemati, ko se nanašamo na karakter otroka. Kadar pa se nanašamo na obnašanje otroka pa je potrebno jasno postaviti meje in pravila. To je eno od osnovnih fundamentalnih razlikovanj, ki se jih mora otrok naučiti, da razlikuje med seboj in svojimi dejanji. Ko otrok to razume se zaveda, da ga imajo starši radi četudi se jezijo na njegova dejanja, obnašanje.

 

 

Ne govorim o otroku in njegovih mejah, ampak o tem da je odrasla oseba ljubosumna na otroka. :xx!: Pač, še ena oblika ljubosumja, ki je totalno ogabna in nenormalna.

 

Ljubezen je samo ena. Ne glede na to, kako bi jo nekateri radi razkosali.

 

Butl, super napisano! Se popolnoma strinjam z oznako ljubosumnosti!

Vzorce, ki vzgujajo negativna čustva je treba odpraviti in so ta čustva vedno utripajoča rdeča lučka.

 

Brezo, se pa s trudom in poskušanjem marsikaj teorije lahko prevesi v prakso.

 

Alan

[FixMinze]

Ne govorim o otroku in njegovih mejah, ampak o tem da je odrasla oseba ljubosumna na otroka. :xx!: Pač, še ena oblika ljubosumja, ki je totalno ogabna in nenormalna.

 

Ljubezen je samo ena. Ne glede na to, kako bi jo nekateri radi razkosali.

 

Butl, super napisano! Se popolnoma strinjam z oznako ljubosumnosti!

Vzorce, ki vzgujajo negativna čustva je treba odpraviti in so ta čustva vedno utripajoča rdeča lučka.

 

Brezo, se pa s trudom in poskušanjem marsikaj teorije lahko prevesi v prakso.

 

Alan

 

Razumem, da si omenila ljubosumnost na otroka. Si pa tudi omenila, da otroku ne moreš pogojevati ljubezni. Nazaj sem napisal, kaj se mora otrok naučiti, da pravil ne dojema kot pogojevanje ljubezni. Če je nekdo ljubosumen na otroka to pomeni, da se boji, da se bo ljubezen drugih obrnila iz njega na otroka in da ga ne bodo imeli več radi zaradi otroka. Si sigurna, da gre za ljubosumje, da ne gre za zavist ? Zavidanje pozornosti, ki jo otrok prejema in podobno.

 

Andreja, kaj to pomeni, da je ljubezen samo ena ? Če si toliko dobra

[Andreja:)]

Sej so drugi že napisali. Se strinjam z njimi. Se pravi takšna, ki ne postavlja pogojev in ni odvisna od zunanjih vplivov.

 

Sem mislila, da se ne razume pa sem ponovno napisala in bom še malček o pravilih

Pravila sama po sebi niso pogojevanje ljubezni, vsaj zame ne. Je pa šlo sigurno nekaj narobe, če otrok ali odraščajoči najstnik misli, da ga ne bodo imeli radi, če ne bo popolen. In to ni prav, ker tako živi v strahu.

[FixMinze]

Torej, če otroku rečeš " dokler ne pospraviš svoje sobe, ne smeš na igrišče " je to izraz česa ? izhajajoč iz predpostavke, da otroku to rečeš, ker mu želiš privzgojiti občutek za red in disciplino, kar bo lahko uporabil kasneje v življenju ?

[Olympias]

. Popravljeno 29. junij 2010 -> Olympias

[Alan_New]

Prvo bom napisal, da ne trdim, da je ljubosumje fino. Ljubosumje je neprijetno čustvo. Pravim samo, da obstaja upravičeno ljubosumje in neupravičeno ljubosumje in lahko vodi k ohranjanju, potrditvi ali izboljšanju odnosa. Tudi jeza je neprijetno čustvo pa prav tako zavzema pozitivno vlogo in negativno. Jeza je med drugim odgovorna za izboljšanje človeških pravic. Kar želim povedati je, da ni vse napačno, kar se čuti kot neprijetno sploh pa ne v praktičnem smislu.

Razumem tvoj pogled na upravičenost in neupravičenost ljubosumja, sploh v primerjavi z jezo. Kaj pa če ljubosumnost primerjava z zavistjo? A je zavist tudi taka, da vsebuje "pozitivne" lastnosti? Menim namreč, da je lahko v ljubosumnosti tudi nekaj ali pa kar precej zavisti.

 

1. Ne pišem o tem, da bi nekdo moral preprečiti občudovanje drugega svojemu dekletu ali pa, da ga nebi smel izkazati. Pišem o tem, da fant in dekle nimata dogovora kaj storiti v takšni situaciji, ki je zanju dovolj nenavadna, da zaključka o pravilnem obnašanju nebi mogla potegniti iz obstoječih odgovorov. Recimo, da bi dekle zardelo in pokazalo znake simpatije, kar menim, da je naraven odziv.

Jasno, zato pa trdim, da se je treba pomeniti o skoraj vsem. Sicer pa, kaj pa je "pravilno" obnašanje?

 

2. Če te prav razumem praviš, da je ljubezen usmerjena na karakter človeka, na njegovo bitje. Medtem, ko so pravila usmerjena na obnašanje človeka, njegove odgovornosti. In naprej o iluziji ljubezni. Ja ljubezen je v nas samih. To je tisti obraz ljubezni, ki ji rečemo ljubezen do sebe. Narcisi jo imajo zvrhano mero in kronično pomanjkanje ljubezni do drugih. Torej v kolikor se strinjam, da je ljubezen v nas, pa dodajam, da se skozi odnos dveh oseb, ki temelji na prijetnih občutkih pojavi in prikaže nov obraz ljubezni, ki je po kvaliteti, intenzivnosti, vrednostih itd. drugačna od ljubezni, ki jo premoremo v sebi. In ali ni enako pri odnosu z bogom. Ljubezen, ki se tam poraja ima zopet drugačen značaj in občutek, ki se kaže v drugačnem telesnem čutenju in doživljanju ?

Tako je, me prav razumeš. Ko pa govorim o ljubezni, ki je v nas, ne mislim samo na ljubezen do sebe, torej ljubezni do lastnega bitja, temveč o stanju biti v ljubezni. Če ponazorim z metaforo, ljubezen je ocean in ti plavaš v njem/njej. Skratka, ljubezen brez objekta. Zato trdimo, da je ljubezen samo ena; je energija, ki jo lahko usmerjamo v katerikoli objekt.

 

3. Kakšen stik. Odnos med dvema osebama enačiš s stikom ?

Ne, ne enačim. Odnos še ni stik, lahko pa postane. Stik razumem kot zbližanje, stik dveh bitij, na enem ali več nivojih (mentalnem, čustvenem, telesnem itd.).

 

 

4. Seveda ljubezen vedno je, kar je tudi odvisno od posameznika in njegovega dojemanja sebe. Pa vendar le, za zdrav razum ljubezen vedno je in tudi dodajam, da v zdravem odnosu ljubezni obe osebi držita zavedanje, da lahko normalno živita tudi brez partnerja. Zatorej se strinjam s teboj v delu kjer praviš, da ljubezni ne moremo izgubiti in dodajam, da lahko izgubimo poseben izraz ljubezni, ki se pojavlja samo v odnosu z izbranim partnerjem.

Tako menim tudi jaz.

 

5. Tudi mene ne preplavijo prijetni občutki, če dekle izkazuje ljubosumje. Pa ji vseeno mirno in ljubeznivo razložim kako in čemu tako reagiram in kakšen je moj pogled na situacijo. Ter v kolikor spoznam, da sem pretiraval, da sem prekoračil mejo primernega v odnosu takšno spoznanje zapomnim in upoštevam v prihodnosti. In tako ljubosumje brez negativnih učinkov pripomore k krepitvi in stabilnosti odnosa kot tudi k spoznavanju vzrokov in posledic osebnosti partnerja za kar verjamem, da je doživljenski proces in kjer me strah na morebitne neprijetne situacije in zaplete samo toliko bolj motivira k ohranjanju te prijetne vezi ljubezni. Temu rečemo volja do ljubezni.

Razumem ta pogled, se pa še vedno nikakor ne morem strinjati, da ljubosumje ohranja odnos, kaj šele da bi zaradi tega ta odnos postajal vedno bolj kvaliteten. Ljubosumje je strah, da bi izgubili nekaj, kar nam ne pripada -- spet se sprašujem, kakšen je lahko odnos, ki temelji na strahu? Zame kvaliteten in izpolnjujoč ne more biti.

 

6. Samo kot zanimanje. Imaš za seboj vezo daljšo od 7 let ?

Ne še. Me pa zanima, zakaj ravno sedem let in ne šest ali osem ali 26?

[FixMinze]

Razumem tvoj pogled na upravičenost in neupravičenost ljubosumja, sploh v primerjavi z jezo. Kaj pa če ljubosumnost primerjava z zavistjo? A je zavist tudi taka, da vsebuje "pozitivne" lastnosti? Menim namreč, da je lahko v ljubosumnosti tudi nekaj ali pa kar precej zavisti.

 

 

Jasno, zato pa trdim, da se je treba pomeniti o skoraj vsem. Sicer pa, kaj pa je "pravilno" obnašanje?

 

 

Tako je, me prav razumeš. Ko pa govorim o ljubezni, ki je v nas, ne mislim samo na ljubezen do sebe, torej ljubezni do lastnega bitja, temveč o stanju biti v ljubezni. Če ponazorim z metaforo, ljubezen je ocean in ti plavaš v njem/njej. Skratka, ljubezen brez objekta. Zato trdimo, da je ljubezen samo ena; je energija, ki jo lahko usmerjamo v katerikoli objekt.

 

 

Ne, ne enačim. Odnos še ni stik, lahko pa postane. Stik razumem kot zbližanje, stik dveh bitij, na enem ali več nivojih (mentalnem, čustvenem, telesnem itd.).

 

 

 

Tako menim tudi jaz.

 

 

Razumem ta pogled, se pa še vedno nikakor ne morem strinjati, da ljubosumje ohranja odnos, kaj šele da bi zaradi tega ta odnos postajal vedno bolj kvaliteten. Ljubosumje je strah, da bi izgubili nekaj, kar nam ne pripada -- spet se sprašujem, kakšen je lahko odnos, ki temelji na strahu? Zame kvaliteten in izpolnjujoč ne more biti.

 

 

Ne še. Me pa zanima, zakaj ravno sedem let in ne šest ali osem ali 26?

 

• Ljubosumje je definirano kot strah pred izgubo partnerja. V kakšnem smislu in konceptu je ta stavek zajet sem že pisal, da nebi še enkrat o tem. V ljubosumju ni zavisti, lahko pa se ti dve neprijetni čustvi pojavita vzporedno pri čemer znatno pripomore domišljijski okvir človeka. Domišljijski okvir, ker si oseba v mislih domišlja in predstavlja, da je partner z nekom drugim, kjer se nato sproži čustvo zavisti. Čustvo zavisti se pojavi, ko želimo nekaj kar ima nekdo drug – recimo prijeten odnos v tem primeru.

• Pravilno obnašanje je tisto za katerega se par domeni, da je pravilno.

• Torej je ljubezen nekaj kar se nahaja zunaj nas mi pa prehajamo v odnos z ljubeznijo ?

• Osebno menim, da je odnos daleč nad stikom tako po kvaliteti kot tudi po kompleksnosti. Da se izognem odvečnim besedam si bom pomagal s slovarsko razlago, ki predstavlja temelj komunikacije med človeškimi bitji.

 

odnos -osa m (o o)

1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: dognati, poznati, ugotoviti odnos; izraziti odnos med stvarmi z dogovorjenimi znaki; časovni, merski, posledični odnos; stvari so v prostorskem odnosu; odnos protislovnosti, zamenljivosti / publ. odnos sil v svetu se je spremenil razmerje; knjiga opisuje odnos med človekom in okoljem medsebojne vplive / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem odnosu v sorodstvu

 

2. nav. mn., navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami a) ob skupni dejavnosti: z družbenimi spremembami se spreminjajo tudi družbeni odnosi; proučevati družinske odnose pri primitivnih ljudstvih; odnosi v delovni organizaciji; urejati odnose v skupnostih, med ljudmi s predpisi / fevdalni, samoupravni, socialistični odnosi B ) ob sodelovanju: imeti dobre odnose s sosednjimi državami; pretrgati, vzpostaviti, publ. gojiti, navezati odnose s kom / z njim nima odnosov stikov; publ. razširiti gospodarske odnose sodelovanje / diplomatski odnosi c) v osebnem življenju: obe družini imata prijateljske odnose; ta dogodek je poslabšal njihove sosedske odnose / njihovi odnosi so postali zelo napeti / slabi čustveni odnosi v družini / imeti s kom ljubezenske, spolne odnose

 

3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga: motil jih je njun odnos; izboljšati, spremeniti odnos do sodelavcev; zaradi njegovega človeškega odnosa do pacientov so ga vsi cenili; omalovažujoč odnos do sodelavcev; prijateljski odnos med njima / z oslabljenim pomenom imeti gospodovalen, korekten odnos do koga biti do njega gospodovalen, korekten

 

4. v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: oblikovati učenčev odnos do kulture; spremeniti človekov odnos do narave, umetnosti; imeti kritičen, naklonjen, odklonilen, pozitiven odnos do česa

• ekspr. ima odnos do dela rad dela; do moderne glasbe nima nobenega odnosa ne zanima se zanjo; do očeta nima pravega odnosa ga ne ljubi, ne spoštuje

 

5. v prislovni rabi, navadno v zvezi v odnosu do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: otrok v odnosu do staršev / publ.: oceniti koga v odnosu do drugega v primerjavi z drugim; industrijske panoge v odnosu na zunanji trg glede na

* ekon. blagovno-denarni odnosi med kupci in prodajalci v zvezi z nakupovanjem in prodajanjem; proizvodni odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; jur. pravni odnos urejen s pravnimi normami; pogodbeni odnos med pogodbenima strankama; mat. odnos med množicama

 

 

stik -a m (i)

 

1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom

 

2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami

 

3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik // v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika

 

4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pismenih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju // odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci

 

5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija

• redko imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo

 

 

• Pri ljubosumju ne gre za strah pred izgubo lastnine. Nikjer ne pišem, da odnos temelji na ljubosumju in strahu. Pišem samo o tem, da imajo čustva poleg negativnih posledic lahko tudi pozitivne posledice v kolikor so izražena na družbeno sprejemljiv način in v kolikor obstaja realen razlog za čutenje teh neprijetnih čustev. Strah je normalen del našega življenja, ki ti pomaga normalno prečkati cestišče. Povsem nekaj drugega je, če trpiš za neprijetnimi čustvi, kar bi bilo stanje zablode.

• 7 , ker do te številke lahko izhajam iz lastnih izkušenj. Po 7 let se že pokaže marsikaj prijetnega in neprijetnega o partnerju, česar prej nisi opazil in se zato tudi nisi mogel dogovoriti. Da ne omenjam sprememb v razmišljanju posameznika, ki zopet vplivajo na partnerski odnos.

• Zakaj pri ljubosumju pišeš o izgubi nečesa kar ni naše ? Meniš, da je ljubosumje povezano z občutkom lastnine ?

[butl]

• Ljubosumje je definirano kot strah pred izgubo partnerja. V kakšnem smislu in konceptu je ta stavek zajet sem že pisal, da nebi še enkrat o tem. V ljubosumju ni zavisti, lahko pa se ti dve neprijetni čustvi pojavita vzporedno pri čemer znatno pripomore domišljijski okvir človeka. Domišljijski okvir, ker si oseba v mislih domišlja in predstavlja, da je partner z nekom drugim, kjer se nato sproži čustvo zavisti. Čustvo zavisti se pojavi, ko želimo nekaj kar ima nekdo drug – recimo prijeten odnos v tem primeru.

• Pravilno obnašanje je tisto za katerega se par domeni, da je pravilno.

• Torej je ljubezen nekaj kar se nahaja zunaj nas mi pa prehajamo v odnos z ljubeznijo ?

• Pri ljubosumju ne gre za strah pred izgubo lastnine. Nikjer ne pišem, da odnos temelji na ljubosumju in strahu. Pišem samo o tem, da imajo čustva poleg negativnih posledic lahko tudi pozitivne posledice v kolikor so izražena na družbeno sprejemljiv način in v kolikor obstaja realen razlog za čutenje teh neprijetnih čustev. Strah je normalen del našega življenja, ki ti pomaga normalno prečkati cestišče. Povsem nekaj drugega je, če trpiš za neprijetnimi čustvi, kar bi bilo stanje zablode.

• 7 , ker do te številke lahko izhajam iz lastnih izkušenj. Po 7 let se že pokaže marsikaj prijetnega in neprijetnega o partnerju, česar prej nisi opazil in se zato tudi nisi mogel dogovoriti. Da ne omenjam sprememb v razmišljanju posameznika, ki zopet vplivajo na partnerski odnos.

• Zakaj pri ljubosumju pišeš o izgubi nečesa kar ni naše ? Meniš, da je ljubosumje povezano z občutkom lastnine ?

 

O FixMinze

 

Še zmerej ne vem, v kakšnem primeru je ljubosumje po tvoje nekej dobrga v odnosu, razen tega, da te opozarja /če si sevede pozoren/, da nekej ne štima v tvojem odnosu do sebe in do partnerja.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Alan_New]

• Pravilno obnašanje je tisto za katerega se par domeni, da je pravilno.

Se strinjam. To je tisti dogovor, ki ga poudarjam.

 

• Torej je ljubezen nekaj kar se nahaja zunaj nas mi pa prehajamo v odnos z ljubeznijo ?

To je že nekoliko bolj abstraktno, ampak rekel bi, da je tako zunaj kot znotraj nas.

 

• Osebno menim, da je odnos daleč nad stikom tako po kvaliteti kot tudi po kompleksnosti. Da se izognem odvečnim besedam si bom pomagal s slovarsko razlago, ki predstavlja temelj komunikacije med človeškimi bitji.

Jaz pa menim ravno obratno. Najprej je odnos, potem šele stik. Odnos je razdalja, stik je bližina. V slovarju (SSKJ) pač lahko piše kar hoče, a ne pomeni nujno, da je pravilno. Pomeni se spreminjajo, nekaj primerov je celo popolnoma napačnih, npr.: "ljubezen" je prvo definirana kot "močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola", s čimer se zelo verjetno homoseksualci ne bi strinjali (jaz se s to definicijo ne strinjam v tem, da je sploh čustvo); potem je še primer "samozavesti", ki je definirana kot "prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči", kar je po mojem mnenju popolnoma zgrešena definicija, saj samozavest pomeni samo in zgolj "zavest o samem sebi." In še bi lahko o tem ... a to je že druga tema. Skratka, slovar ni ravno avtoritativen vir. Do določene mere pač.

 

Lahko pa vseeno pokukam k definiciji stika in izluščim tisto definicijo, ki ustreza mojemu pogledu. Fraza "biti v tesnem stiku z naravo" je razložena kot "biti zelo povezan z naravo". Če torej namesto narave vnesemo partnerja, je to to, kar pravim: biti v tesnem stiku s partnerjem -- biti zelo povezan z njim/njo.

 

(Lahko bi našel še kak primer, a ta je tako na hitro.)

 

• Pri ljubosumju ne gre za strah pred izgubo lastnine. Nikjer ne pišem, da odnos temelji na ljubosumju in strahu. Pišem samo o tem, da imajo čustva poleg negativnih posledic lahko tudi pozitivne posledice v kolikor so izražena na družbeno sprejemljiv način in v kolikor obstaja realen razlog za čutenje teh neprijetnih čustev. Strah je normalen del našega življenja, ki ti pomaga normalno prečkati cestišče. Povsem nekaj drugega je, če trpiš za neprijetnimi čustvi, kar bi bilo stanje zablode.

...

• Zakaj pri ljubosumju pišeš o izgubi nečesa kar ni naše ? Meniš, da je ljubosumje povezano z občutkom lastnine ?

Da, menim, da je ljubosumje povezano z občutkom iluzorne lastnine. Lastimo si partnerja, a ga v resnici ne moremo imeti. Lastimo si njegovo svobodo in zahtevamo, da je samo z nami. Ljubosumje je pač strah, da nas bo partner zapustil in šel s kom drugim. To je tekmovalni, zelo nizek nivo. Zakaj mu ne bi dopustili, da gre še s kom drugim (konkretno: seksat ali pač kaj drugega), če tako želi? S kakšno pravico mu/ji tega ne dovolimo oz. se počutimo ogrožene, če to stori, ali pa če se samo nakaže možnost? Če obstaja med partnerjema zaupanje, stik, ne vidim v tem problema, še manj pa koristnosti ljubosumja. Skupaj smo zaradi določenih potreb. Zakaj ne jasno napisati, kot v pogodbi, zakaj smo skupaj ter kaj kdo pričakuje od drugega, da so stvari jasne od začetka (ali pač od takrat dalje, ko se odločimo to zapisat)? Dolžnost je spoštovanje tega dogovora, vse ostalo pa je stvar posameznika in načina življenja, kot njemu paše. Če sem ljubosumen, je to samo moj problem, moje neravnovesje (ki pa postane skupen problem, če ga ne odpravim).

 

 

• 7 , ker do te številke lahko izhajam iz lastnih izkušenj. Po 7 let se že pokaže marsikaj prijetnega in neprijetnega o partnerju, česar prej nisi opazil in se zato tudi nisi mogel dogovoriti. Da ne omenjam sprememb v razmišljanju posameznika, ki zopet vplivajo na partnerski odnos.

Hvala.

 

Pa še dodatek iz te teme:

 

Ni ga Boga ki te bo obvarval nezvestobe. Če partnerju zaupaš potem ti ni potrebno bit ljubosumen, če partnerju ne zaupaš, potem ni razloga da bi bil ljubosumen, ker itak nima smisla, da si z njim.

Je tu taku težku?