Šamanizem

[anne]

Predpostavljam, da ste se pri reikiju učili kako se preverja čakre...bom vzel za primer samo nihalo in pustil druge načine na miru...Pri zaprti čakri se nihalo ne vrti nikamor, lahko so čisto majčkeni gibi, v bistvu stoji na miru. Pravilno se čakre vrtijo v desno. Pri težavah al pa problemih pa naj bi se levo. Seveda obstajajo izjeme in to ni glih 100% pravilo. Recimo pri nekaterih meditacijah ali delu z energijami se človeku lahko čakre vrtijo tudi levo, čeprav je čisto zdrav...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

 

Jep, smo se. Ampak imam manjše probleme s tem, saj mi nihalo ne deluje:)

[HollowSelf]

Jaz te nekako razumem. Imela podoben problem, nisem čutila ne veselja, ne žalosti, ne ljubezni, ne sočutja. Kar je bilo popolnoma v nasprotju s tem, kakršna sem bila drugače. Se mi zdi, da sem delovala samo za druge, in itak samo z mislimi. Izgubila še tisto nekaj intuicije, poleg vsega drugega. Težki časi. Ampak čeprav ni bilo teh čustev, je bilo pa mnogo drugih občutenj - strah, zmedenost, razočaranje, nezadovoljstvo, jeza. Kot da bi se znašla v nekem vrtincu depresije, iz katerega se kar nisem mogla spraviti sama. Pa vendar počasi uspe. Mogoče si se preveč osredotočil na ravno na šamane, mislim, da ti lahko tudi kdo drug pomaga, da se spraviš v red. Že v tej temi je bilo nekaj ponudb, na samem forumu pa je očitno veliko ljudi, ki se s tem ukvarjajo in imajo pojma. Mogoče najdi koga tukaj/v Slo, ne nujno šamana, ki bi ti lahko pomagal vsaj z nasveti, kako naprej. @Brezo: Bodi brez skrbi, da nimaš vseh čaker zaprtih, ker če bi jih imel, ne bi bil več med živimi. Tega pa ne razumem najbolj. Ali ni tako, da lahko imaš zaprte/se ti ne vrtijo v pravo smer, ko je kaj narobe (bolezen, psihične težave ipd ipd)? PS: Spet ne dela enter.

 

 

 

Kaj pa je sprožilo to, da si nehala čutiti pozitivna čustva ?

 

Tudi sam se počutim zelo zmedenega, kot da nebi bil v sedanjosti. Zelo težko se koncentriram pri razlaganju doživetij iz življenja in včasih zelo težko prisluhnem drugim ljudem, kot da govorijo mimo mene.

 

Ali si uporabila kakšno terapijo za izboljšanje stanja / ali se je stanje izboljšalo samo od sebe ?

 

Zame so čakre kot energijski kanali vitalne energije. Sam se počutim, kot da sem napol mrtev zato ker ne čutim ničesar okoli sebe ali v sebi. Sem tudi zelo len, nimam volje do življenja ali bilo česar kar zahteva energijo..

[Brezo]

Tudi sam se počutim zelo zmedenega, kot da nebi bil v sedanjosti. Zelo težko se koncentriram pri razlaganju doživetij iz življenja in včasih zelo težko prisluhnem drugim ljudem, kot da govorijo mimo mene.

 

Ali si uporabila kakšno terapijo za izboljšanje stanja / ali se je stanje izboljšalo samo od sebe ?

 

Zame so čakre kot energijski kanali vitalne energije. Sam se počutim, kot da sem napol mrtev zato ker ne čutim ničesar okoli sebe ali v sebi. Sem tudi zelo len, nimam volje do življenja ali bilo česar kar zahteva energijo..

 

Se bom še malo vmešal...to kar opisuješ je klasika za probleme s prizemljitvijo in nesprejemanje življenja v fizični realnosti...Najprej je treba tukaj malo poštimat zadevce potem pa vse ostalo...V takih primerih je priporočljivo najprej vzpostavit malo bolj "zemeljsko" vez potem pa vse ostalo ala sestavljanje delčkov, koščkov...

 

Stanje se nikoli ne izboljša samo od sebe, mora človek kaj narediti v tej smeri...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[HollowSelf]

Če veš kakšna je bila travma, potem bi teoretično lahko sam izvedel določene čira čara in poštimal zadevce...Če pa ne veš točno kaj je bilo, je treba pa naresti malo obvoza...Meni to izgleda čista klasika, ko človek doživi neko travmo in si v podzavesti naredi programček, da od sedaj naprej ne bo nič več čutil. "Sestavljanje duše" ima bolj veze z travmami iz otroštva ali iz preteklih lifeov, zlasti če je kakšen delček ostal na čisto drugem planetku oz. koščku vesolja...lahko je tudi iz sedanjega, če se je človek igral s kakšnimi "čudnimi" silami in doživel kao "magijske" travme al pa bluzio po astralu...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

 

 

Vse kar se spomnim iz moje travme so slikovni dogodki ne pa tudi čutenje ob njej. Ja zdi se ti normalno, toda si kdaj tudi to izkusil ?

 

Se bom še malo vmešal...to kar opisuješ je klasika za probleme s prizemljitvijo in nesprejemanje življenja v fizični realnosti...Najprej je treba tukaj malo poštimat zadevce potem pa vse ostalo...V takih primerih je priporočljivo najprej vzpostavit malo bolj "zemeljsko" vez potem pa vse ostalo ala sestavljanje delčkov, koščkov...

 

Stanje se nikoli ne izboljša samo od sebe, mora človek kaj narediti v tej smeri...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Kako pa lahko vzpostavim to zemeljsko vez ?

[mayita]

Kaj pa je sprožilo to, da si nehala čutiti pozitivna čustva ?

 

Tudi sam se počutim zelo zmedenega, kot da nebi bil v sedanjosti. Zelo težko se koncentriram pri razlaganju doživetij iz življenja in včasih zelo težko prisluhnem drugim ljudem, kot da govorijo mimo mene.

 

Ali si uporabila kakšno terapijo za izboljšanje stanja / ali se je stanje izboljšalo samo od sebe ?

 

Zame so čakre kot energijski kanali vitalne energije. Sam se počutim, kot da sem napol mrtev zato ker ne čutim ničesar okoli sebe ali v sebi. Sem tudi zelo len, nimam volje do življenja ali bilo česar kar zahteva energijo..

 

 

 

si močno depresiven in če sebe ne boš brcnil v rit ti nič ne bo pomagalo.

[butl]

HollowSelf, kolk si pa ti star?

 

[Brezo]

Vse kar se spomnim iz moje travme so slikovni dogodki ne pa tudi čutenje ob njej. Ja zdi se ti normalno, toda si kdaj tudi to izkusil ?

 

Kako pa lahko vzpostavim to zemeljsko vez ?

 

Kdo je pa rekel da se mora ob travmi kaj čutit...če je človek majhen tega ne bo občutil (zavedni del), se bo pa izrazilo v podzavesti...Jaz sem dal marsikaj skozi, včasih so mi tudi drugi morali kaj povedat al pa namignit oz. malo pokazat smer...pa ne s konvencionalnim pristopom...Drugače je pa v nekaterih psiho knjigah lepo opisan kako si lahko človek postavi obrambni zid, kako lahko podzavest vpliva na življenje posameznika, kolikšen delež predstavlja, ipd...napisano iz strani boljših psihologov...

 

Zemeljska vez- vse kar spada pod pojem "prizemljitev" v new age bukvicah in meditacijah...Ne bi bilo slabo, če bi se najprej malo podučil o čistih osnovah, zlasti kar se meditacij tiče in šele potem razmišljal o kakšnih šamanih...

 

Butl je zastavil dobro vprašanje...predvidevam da nekje 20-25 let...

[HollowSelf]

si močno depresiven in če sebe ne boš brcnil v rit ti nič ne bo pomagalo.

 

Saj se brcam že 2 leti, pa še vseeno nisem brcnil tako da bi kaj pomagalo, oz se izboljšalo.

To je razlog, da sem pisal sem. V upanju da me bo kdo pošteno "brcnil"

 

 

Glede občutka, ki sem ga opisal prej pa je tako, da je ta občutek prisoten, ko se zbudim in traja kakšno uro ali dve. Kot da sploh nebi spal.. Potem nekako pridem ven iz stanja med spečnosti/budnosti. Nevem kako se reče takšnemu izrazu, ko človek NE SPI in NI BUDEN.

 

HollowSelf, kolk si pa ti star?

 

 

19

[HollowSelf]

Kdo je pa rekel da se mora ob travmi kaj čutit...če je človek majhen tega ne bo občutil (zavedni del), se bo pa izrazilo v podzavesti...Jaz sem dal marsikaj skozi, včasih so mi tudi drugi morali kaj povedat al pa namignit oz. malo pokazat smer...pa ne s konvencionalnim pristopom...Drugače je pa v nekaterih psiho knjigah lepo opisan kako si lahko človek postavi obrambni zid, kako lahko podzavest vpliva na življenje posameznika, kolikšen delež predstavlja, ipd...napisano iz strani boljših psihologov...

 

Zemeljska vez- vse kar spada pod pojem "prizemljitev" v new age bukvicah in meditacijah...Ne bi bilo slabo, če bi se najprej malo podučil o čistih osnovah, zlasti kar se meditacij tiče in šele potem razmišljal o kakšnih šamanih...

 

Butl je zastavil dobro vprašanje...predvidevam da nekje 20-25 let...

 

Kar sem hotel povedati je, da se ne spomnim mojih občutkov iz travme, se pa spomnim tega kar sem videl, da se mi je zgodilo.

 

Meditiram tudi sam, vendar se ne morem poglobiti vase. Vem da meditacija omogoča "potovanje" v astralne svetove, sem tudi sam izkusil. Ampak po travmi ni nobenega učinka meditacije, vse kar je med meditacijo je prazna tišina, ki ničesar ne pove in ničesar ne razkrije..nikamor ne popelje.

 

Mogoče te bom užalil, se v naprej opravičujem če bom. Verjamem da veš veliko stvari, ki so zapisani bodisi v knjigah ali pa si jih sam odkril, cenim to. Žal mi je, da sem te vprašal glede zemeljske vezi. Nisem vedel, da ti bo težko deliti nekaj tvojega dragocenega znanja tudi z mano. Mogoče sem narobe vzel tvoj odnos, ampak napisal si kot, da se posmehuješ, ker ne vem kar je zemeljska vez. Zato pa sem vprašal, da bom sedaj vedel..

 

In ja, res sem mlad. Ampak vseeno, kaj to spremeni ? Mogoče je kdo na svetu, ki je star 40 let in je vseeno izgubil stik s sabo in s svojim Višjim jazom..

 

Pa brez zamere

[viyola]

Če je tako, potem fant potrebuje da se prizemlji..

fizično delo, najbolje delo z zemljo...veliko gibanja v naravi..

nebi priporočala veganske hrane..tud meditacije ne..

 

 

 

 

[HollowSelf]

fant sploh ni fragmentiran, vsaj ne bolj kot kdo drugi ...

s pomočjo nekih zadev je pogledal malo dalje ...

in videl to kar ne vidi vsakdo vsak dan ...

videl je sebe-dušo-opazovalca ... ki gleda svoj lajf sem v iluzijo, se uči, ima izkušnjo ...

in ker ni vedel za kaj gre, je globoko šokiran ...

tisto kar je videl je resnični on, to kaj pa misli da je on, pa je le projekcija duše ...

otopelost občutkov ni posledica fragmentirane duše, temveč drugih zadev ....

 

zato ne rabi šamana

 

Svojo dušo sem videl že večkrat med meditacijo. Pa zaradi tega nisem bil šokiran, nasprotno. Bil sem vesel, zato ker sem se zavedal, da v resnici nisem le telo, ampak sem nekaj, kar se ne da opisati.

Na dan travme sem spet videl svojo dušo, oz svoj višji jaz. Ampak ta dan je bil drugačen. Tega dne sem se odrezal od svoje duše, namesto bi se z njo združil. Mogoče je res bila vse iluzija ( ločitev od svojega Jaza ) ampak praznina je vseeno tukaj, medtem ko mene ni.. mogoče je le občutek, da ni občutkov.. ampak občutkov vseeno ni.

 

Namen odprtja moje teme ni bilo vprašanje, če potrebujem šamana ali ne, temveč kje lahko najdem takšne ljudi. Ni nujno da šamane, lahko tudi kakšne druge ljudi, ki se ukvarjajo s takšnimi duhovnimi stvarmi. Razlog, da iščem šamana pa je, ker sem bral izkušnje od ljudi, ki so doživeli "soul-retrieval" . Ta tema je zelo pritegnila mojo pozornost in pač odločil sem se, da obiščem takšne ljudi tudi sam.. Vprašal sem le, kje jih najti in če je kdo imel kakšne občutke z njimi..

[HollowSelf]

Če je tako, potem fant potrebuje da se prizemlji..

fizično delo, najbolje delo z zemljo...veliko gibanja v naravi..

nebi priporočala veganske hrane..tud meditacije ne..

 

 

 

 

 

Hvala za nasvet. Zadnje dni sem res zunaj v naravi samo kakšno urco ali dve.

 

strinjam se z vyolo glede meditacije ... ker utegneš zopet pogledat predaleč , se prestrašit ... bit šokiran ...

ampak v bistvu ... to kar si tam videl ... je nekaj posebnega ...

in zaenkrat naj ostane pri tem ...

osredotoči se na ta tukaj ...

 

Kot sem že opisal zgoraj glede meditacije.. Ko meditiram ne občutim ničesar in tudi ničesar ne vidim. Vse kar vidim je tema in vse kar slišim je tišina.. ironično

[viyola]

Hvala za nasvet. Zadnje dni sem res zunaj v naravi samo kakšno urco ali dve.

 

Če želiš, mi piši na os..Poznam gospo, ki ti bo mogoče, srčno si želim, znala pomagat

 

lepo bodi

[HollowSelf]

zato raje odmakni ves dogodek iz središča pozornosti nekam na rob uma ... ne obremenjuj se ...

živi življenje, kot se nebi nič zgodilo

 

seveda pa dogodka ne smeš pozabit, ker je izkušnja ... sicer boš ponavljal isto lekcijo ...

 

Ni dogodek, ki me omejuje, temveč posledice le tega. Sem probal že odmisliti vse skupaj, tudi praznini nisem posvečal pozornosti, potem pa se je čez nekaj časa vse vrnilo in sem padel v zelo globoko depresijo.

Vse na svetu bi dal, da bi končno prišel iz tega začaranega kroga in končno doživljal življenje kot sem ga nekoč . Veliko sprašujem sam sebe kaj me je sem privedlo in kako oditi iz te neskončne luknje pa enostavno ne vem in ne najdem odgovora :\

Popravljeno 3. september 2012 -> HollowSelf

[Iknee]

Če človek odcepi čutenje zato, ker je to anestezija pred bolečino, ki je mogoče ne bi mogel prenesti, ni druge poti do čutenja kot podoživetje travmatičnega dogodka. Hollowself, ne rabiš brcanja, ker tvoj problem ni lenoba, rabiš pa pogum, ker bo tvoje potovanje težko in boleče in to podzavestno veš. Ampak moraš skoz to, druge rešitve do ponovnega čutenja ni. Skupaj z hudimi stvarmi bodo oživele tudi lepe. Veš sposobnost čutenja je ena, ne moremo izbirati in selektivno izklapljati le sposobnost za občutenje duševne bolečine hkrati pa ohraniti sposobnost za občutenje lepega. Živeti iz svojega bitja ali z drugimi besedami biti eno s svojo dušo pomeni čutiti vso radost in tudi vso bolečino. Ampak bo šlo, boš videl, kar pogumno, je vredno in pravzaprav nimaš več kaj izgubiti, dobiš pa lahko cel zaklad!

[mayita]

Hvala za nasvet. Zadnje dni sem res zunaj v naravi samo kakšno urco ali dve.

 

 

 

Kot sem že opisal zgoraj glede meditacije.. Ko meditiram ne občutim ničesar in tudi ničesar ne vidim. Vse kar vidim je tema in vse kar slišim je tišina.. ironično

 

 

poglej saj to je point meditacije da daš vse na off in ne to kar drugi učijo pol se ti lahko še zmeša.

[viyola]

poglej saj to je point meditacije da daš vse na off in ne to kar drugi učijo pol se ti lahko še zmeša.

 

Na kar meditiraš..to postajaš. Želja nekaj dati na off je mogoče bolj stvar avtogenega treninga..

[Brezo]

Saj se brcam že 2 leti, pa še vseeno nisem brcnil tako da bi kaj pomagalo, oz se izboljšalo.

To je razlog, da sem pisal sem. V upanju da me bo kdo pošteno "brcnil"

 

Glede občutka, ki sem ga opisal prej pa je tako, da je ta občutek prisoten, ko se zbudim in traja kakšno uro ali dve. Kot da sploh nebi spal.. Potem nekako pridem ven iz stanja med spečnosti/budnosti. Nevem kako se reče takšnemu izrazu, ko človek NE SPI in NI BUDEN.

 

Moje mnenje glede na povedano...za moje pojme ti ne rabiš glih brce, ampak podporo, učenje in še kaj zraven...

 

Takemu stanju se v večini primerov reče astral, lahko je tudi eterični nivo, ampak ta ima druge značilnosti. V takih primerih se fizično telo ne premika. Če pa se je človek fizično sposoben gibati in je kao v nekem čudnem stanju- ni še čisto prebujen- kao pol v sanjskem svetu pol v fizični realnosti- je pa pomanjkanje prizemljitve. Govorim za obične ljudi, ne tiste malo bolj duhovno napredne. Pri njih so stvari lahko drugačne...

 

Kar sem hotel povedati je, da se ne spomnim mojih občutkov iz travme, se pa spomnim tega kar sem videl, da se mi je zgodilo.

 

Meditiram tudi sam, vendar se ne morem poglobiti vase. Vem da meditacija omogoča "potovanje" v astralne svetove, sem tudi sam izkusil. Ampak po travmi ni nobenega učinka meditacije, vse kar je med meditacijo je prazna tišina, ki ničesar ne pove in ničesar ne razkrije..nikamor ne popelje.

 

Mogoče te bom užalil, se v naprej opravičujem če bom. Verjamem da veš veliko stvari, ki so zapisani bodisi v knjigah ali pa si jih sam odkril, cenim to. Žal mi je, da sem te vprašal glede zemeljske vezi. Nisem vedel, da ti bo težko deliti nekaj tvojega dragocenega znanja tudi z mano. Mogoče sem narobe vzel tvoj odnos, ampak napisal si kot, da se posmehuješ, ker ne vem kar je zemeljska vez. Zato pa sem vprašal, da bom sedaj vedel..

 

In ja, res sem mlad. Ampak vseeno, kaj to spremeni ? Mogoče je kdo na svetu, ki je star 40 let in je vseeno izgubil stik s sabo in s svojim Višjim jazom..

 

Pa brez zamere

 

Meditacija ni samo poglabljanje vase in letanje po višjih svetovih...mislim, da sem že povedal bistvo, kaj pa vse to povleče za sabo pa nisem omenjal, ker se mi ne zdi smotrno oz. ni primeren čas za to...Se ne posmehujem, ker sem šel sam čez določene take faze...Če ti direktno povem, brez olepšav nisi še zrel za nekatere stvari, zato sem priporočal osnove...Jaz sem te stvari začel razumevat šele po 23. letu oz. tam okol, ko so se mi začeli odpirat čisto novi horizonti...Glede na tvojo starost, bi bil obisk šamanov v ZDA kar velik finančni zalogaj in še vprašanje, če bi dobil to kar pričakuješ...

 

Ne vem kaj točno si videl in doživel...Par informacij, ki jih v večini knjig ni zaslediti...tudi stiki z dušo imajo svoje cikluse...Duša se lahko "javi", ampak če človek še ni pripravljen se bo stik navidezno prekinil. Povedano po domače duša bo opazovala dogajanje in vsake toliko časa kao vzpostavila stik in glede na reakcije bo odvisen potek dogodkov. Če se energije duše ne uporablja v pravilen namen lahko posamezniku povzroči dosti več škode kot, če navideznega stika nima...

 

Kar bi se jaz na tvojem mestu vprašal je MOTIV za meditacijo. Kako je energija duše začela vplivati na tebe ali si se odzval na določene stvari ali si kaj spremenil na sebi...in kar je najbolj pomembno, kaj je imela okolica od tega stika... Če motivi in usmerjenost niso pravi (kot hoče duša) potem so vse čarolije na višjih nivojih brez učinka oz. se lahko kao uskladiščijo za kasnejši čas. Podobno kot denar na banki, ki se ga položi otroku in ga ta lahko dvigne, ko postane polnoleten ali doseže neko določeno starost...

 

In še glede meditacij...obstajajo tudi full hude meditacije za prizemljitev (poleg ostalih zadev), so pa te zadevce bolj v povezavi s skupinskim delom (nefizično delo)...to je pa že čisto drugo področje oz. tema...Seveda obstajajo tudi individualne prizemljitvene meditacije, zato se mi zdi nesmiselno nekomu govoriti, da ne sme meditirati...Po domače povedano, fora je samo ali se usmerja energijo navzgor ali navzdol...

 

Vez z dušo se da hitro vzpostavit oz. se da priklicat z določenimi mantrami. Vprašanje je samo ali je človek pripravljen na tako hude energije in ali ve kaj delati z njimi. Ali je pripravljen prevzeti določene odgovornosti in posledice, ki sledijo takemu stiku... Energije duše niso namenjene samo posamezniku...Pazljivo razmisli kaj si želiš in ne skušaj prehitevati dogodkov, če ne veš točno kaj je najbolje zate...in ne se igrati s prehudimi silami, če se ne znaš...Vsak človek ima svoje meje glede znanja, sposobnosti in izkušenj. Velja tudi za mene, da ne bom preveč pametoval. Malo čez mejo se lahko prošeta in pogleda, še bolje je, če je izlet pod kakšnim strokovnim vodstvom iz višjega nivoja. Najprej je treba raziskati in dobiti nadzor nad znanim področjem potem pa polako košček po košček, step by step naprej...

[gold]

Vse kar se spomnim iz moje travme so slikovni dogodki ne pa tudi čutenje ob njej. Ja zdi se ti normalno, toda si kdaj tudi to izkusil ?

 

 

 

Kako pa lahko vzpostavim to zemeljsko vez ?

 

Mogoče boš našel odgovore v knjigi: Iniciacija v Hermetizem / Franz Bardon, knjiga je polna treningov.

[HollowSelf]

poglej ... saj si mi razložil kaj je privedlo do tega dogodka ...

in seveda, dogodek je posledica tega ...

zato ne uporabljaj zadev, ki si jih uporabljal ...

 

in seveda se ti zadeva vrača ...

toliko časa se vrača, da jo malo po malo obdelaš v sebi in jo potem odložiš tja, kjer te več ne moti in ovira ...

 

to ni neskončna luknja, temveč eno trenutno stanje tvojega uma, ki ti projicira te zadeve v misli ...

 

takrat, ko si doživljal zadevo, si jo s pomočjo "pomagal" ...

in če jih ne uporabiš, potem ne vidiš nič in ne slišiš nič, ker še nisi pripravljen, nisi tako daleč ...

 

V Indiji je na primer xxx jogijev, ki se majo za super transcendentne vsevidneže ...

ampak takrat ko nimajo v sebi substanc, pa se le tresejo in so daleč od vsakršne transcendence ...

tvoja izguba občutkov je posledica pomagal ...

prav je, da spremeniš način življenja ...

 

zato ... brez panike ... sprosti se in ne zahtevaj od sebe preveč naenkrat ...

ko se boš dobro sprostil na daljše obdobje, se ti vrnejo tudi izgubljeni občutki ...

 

To "pomagalo" sem odvrgel iz svojega življenja.. Ga ne uporabljam že precej časa.. A vendar se nič ne spremeni.

[HollowSelf]

večina ljudi je tako zelo prepričana, da se duša ukvarja le z enim segmentom, to je ta lajf, ki ga živimo ...

in potem, ko ugotovijo, da so le kapljica neskončnega morja aktivnosti duše, mislijo, da jih je duša zapustila ... odšla drugam ... so razcepljeni od duše ...

ampak to je velika zmota ...

duša ... naša substanca, je daleč več od tega kar si tukaj v iluziji-učilnici znamo predstavljat, ker nam je začasno odvzet celosten pogled ...

 

Ta pogled pa se razširi s ljubeznijo do sebe in z meditacijo, drži ?

 

Jaz osebno, ko sem se prvič zavedal kaj sem v resnici je mogoče res bil to na začetku šok, ampak temu šoku je nato sledila radost, ki je bila prisotna v vsakem trenutku, ki sem ga doživljal. Po travmi pa je tudi ta radost izpuhtela, z mano vred.

 

ko globoko meditiraš, utegneš ponovno podoživet to, kar si doživel prvič ... ni pa nujno

zato določen čas ne meditiraj

 

Jaz pa mislim, da bi bilo dobro da bi to podoživel, ampak res v celoti. Mogoče bi blokada čustev potem izginila, ne vem.. Včasih si res zaželim, da bi se soočil s tem ponovno in bi lahko prišel stvari do dna. Ne rečem da bi bilo pametno, le včasih razmišljam o tem, da če bi bil sposoben podoživeti to travmo, bi jo z veseljem in končno končal ta vrtinec iz katerega ne morem ven.

[HollowSelf]

Če človek odcepi čutenje zato, ker je to anestezija pred bolečino, ki je mogoče ne bi mogel prenesti, ni druge poti do čutenja kot podoživetje travmatičnega dogodka. Hollowself, ne rabiš brcanja, ker tvoj problem ni lenoba, rabiš pa pogum, ker bo tvoje potovanje težko in boleče in to podzavestno veš. Ampak moraš skoz to, druge rešitve do ponovnega čutenja ni. Skupaj z hudimi stvarmi bodo oživele tudi lepe. Veš sposobnost čutenja je ena, ne moremo izbirati in selektivno izklapljati le sposobnost za občutenje duševne bolečine hkrati pa ohraniti sposobnost za občutenje lepega. Živeti iz svojega bitja ali z drugimi besedami biti eno s svojo dušo pomeni čutiti vso radost in tudi vso bolečino. Ampak bo šlo, boš videl, kar pogumno, je vredno in pravzaprav nimaš več kaj izgubiti, dobiš pa lahko cel zaklad!

 

 

 

Tudi sam mislim, da bi bilo dobro, če bi nekako lahko podoživel vse to.. se soočil s tem iz oči v oči, ampak kako ? Tega pa žal neznam. Mogoče s pomočjo hipnotizerja ? Bral sem par stvari, da lahko s pomočjo hipnoze dostopaš v mesta podzavesti, ki so ti v normalnem mentalnem stanju nedostopna.

[HollowSelf]

poglej saj to je point meditacije da daš vse na off in ne to kar drugi učijo pol se ti lahko še zmeša.

 

Hm.. pri meni je stvar med meditacijo bila taka, da sem zaprl oči in se sprostil. Nič nisem razmišljal, na nič se nisem koncentriral. A vseeno sem se vedno bolj poglabljal v notranjost samega sebe. V tej notranjosti sem velikokrat našel samega sebe in le opazoval, čist brez kakšnega truda. Med meditacijo sem odkrival bistvo, ki mi je bilo drugače ne vidno.

 

Sedaj pa meditacija ne pomeni nič drugega kot imeti zaprte oči in stati na mestu.

[HollowSelf]

Moje mnenje glede na povedano...za moje pojme ti ne rabiš glih brce, ampak podporo, učenje in še kaj zraven...

 

Takemu stanju se v večini primerov reče astral, lahko je tudi eterični nivo, ampak ta ima druge značilnosti. V takih primerih se fizično telo ne premika. Če pa se je človek fizično sposoben gibati in je kao v nekem čudnem stanju- ni še čisto prebujen- kao pol v sanjskem svetu pol v fizični realnosti- je pa pomanjkanje prizemljitve. Govorim za obične ljudi, ne tiste malo bolj duhovno napredne. Pri njih so stvari lahko drugačne...

 

 

 

Meditacija ni samo poglabljanje vase in letanje po višjih svetovih...mislim, da sem že povedal bistvo, kaj pa vse to povleče za sabo pa nisem omenjal, ker se mi ne zdi smotrno oz. ni primeren čas za to...Se ne posmehujem, ker sem šel sam čez določene take faze...Če ti direktno povem, brez olepšav nisi še zrel za nekatere stvari, zato sem priporočal osnove...Jaz sem te stvari začel razumevat šele po 23. letu oz. tam okol, ko so se mi začeli odpirat čisto novi horizonti...Glede na tvojo starost, bi bil obisk šamanov v ZDA kar velik finančni zalogaj in še vprašanje, če bi dobil to kar pričakuješ...

 

Ne vem kaj točno si videl in doživel...Par informacij, ki jih v večini knjig ni zaslediti...tudi stiki z dušo imajo svoje cikluse...Duša se lahko "javi", ampak če človek še ni pripravljen se bo stik navidezno prekinil. Povedano po domače duša bo opazovala dogajanje in vsake toliko časa kao vzpostavila stik in glede na reakcije bo odvisen potek dogodkov. Če se energije duše ne uporablja v pravilen namen lahko posamezniku povzroči dosti več škode kot, če navideznega stika nima...

 

Kar bi se jaz na tvojem mestu vprašal je MOTIV za meditacijo. Kako je energija duše začela vplivati na tebe ali si se odzval na določene stvari ali si kaj spremenil na sebi...in kar je najbolj pomembno, kaj je imela okolica od tega stika... Če motivi in usmerjenost niso pravi (kot hoče duša) potem so vse čarolije na višjih nivojih brez učinka oz. se lahko kao uskladiščijo za kasnejši čas. Podobno kot denar na banki, ki se ga položi otroku in ga ta lahko dvigne, ko postane polnoleten ali doseže neko določeno starost...

 

In še glede meditacij...obstajajo tudi full hude meditacije za prizemljitev (poleg ostalih zadev), so pa te zadevce bolj v povezavi s skupinskim delom (nefizično delo)...to je pa že čisto drugo področje oz. tema...Seveda obstajajo tudi individualne prizemljitvene meditacije, zato se mi zdi nesmiselno nekomu govoriti, da ne sme meditirati...Po domače povedano, fora je samo ali se usmerja energijo navzgor ali navzdol...

 

Vez z dušo se da hitro vzpostavit oz. se da priklicat z določenimi mantrami. Vprašanje je samo ali je človek pripravljen na tako hude energije in ali ve kaj delati z njimi. Ali je pripravljen prevzeti določene odgovornosti in posledice, ki sledijo takemu stiku... Energije duše niso namenjene samo posamezniku...Pazljivo razmisli kaj si želiš in ne skušaj prehitevati dogodkov, če ne veš točno kaj je najbolje zate...in ne se igrati s prehudimi silami, če se ne znaš...Vsak človek ima svoje meje glede znanja, sposobnosti in izkušenj. Velja tudi za mene, da ne bom preveč pametoval. Malo čez mejo se lahko prošeta in pogleda, še bolje je, če je izlet pod kakšnim strokovnim vodstvom iz višjega nivoja. Najprej je treba raziskati in dobiti nadzor nad znanim področjem potem pa polako košček po košček, step by step naprej...

 

Kar jaz razumem kot astral je čustveno telo, sem mnenja da ima domišljija veliko v zvezi z astralnim telesom. Sam si zelo težko kaj predstavljam v glavi, kot da imam nekako miselno blokado..

Sanje naj bi bile sestavljene iz čustev in mogoče katerih drugih stvari. Sam se svojih sanj ne spomnim že dolgo časa, če pa se jih ( precej redko ) pa so zmeraj tako težke, nejasne, zamegljene..

Mislim, da je travma nekako posegla tudi v moje astralno telo, ampak o teh zadevah vem zelo zelo malo.

 

 

Verjamem, da še morda nisem zrel za razumevanja v celoti KAJ sem, ampak vseeno bi rad živel svoje življenje v dobrih in slabih trenutkih, ne pa v praznih.

 

Kar se spomnim iz mojega stika z mojo dušo je to, da je energija duše čista pozitivna energija - ljubezen in to sem tudi nekako absorbiral vase. To ljubezen sem zmeraj nosil s sabo in nikoli nisem pazil komu jo dam in komu ne. Sam ne verjamem, da bi lahko to negativno vplivalo name, ker sem zelo rad delal pozitivne stvari zase in za druge. In tudi ne verjamem, da si nekdo ne zasluži ljubezni, čeprav je naredil kaj slabega. Velikokrat je v slabem dejanje prisoten strah ali kakšno negativno čustvo, vendar ljubezen ima zmožnost transformirat ta negativna čustva in v vedenju tega sem lahko živel svobodno kot še nikoli.

 

Razlog, da sem začel meditirat je bil čist naključen. Enkrat sem na youtube-u gledal video "How to Meditate". Nevem, kaj me je tisti trenutek tako pritegnilo k gledanju tega videa, ampak sem potem poskusil tudi sam. Ko sem prvič meditiral sem le nekako lebdel, brez da bi se na kaj oziral. S časoma pa so na plano prišle stvari, ki sem jih nekako držal v ozadju. Na plano so s prva prišle slabe stvari, ki sem jih jaz naredil drugim. To sem tudi brez straha ali sramu opazoval, te stvari sem potem sprejel in se nekako opravičil, obžaloval. Samemu sebi sem odpustil kar sem naredil. Čutil sem veliko olajšanje, kot da je nekdo odmaknil 50kg težak kamen iz mojega bitja Čez nekaj časa ( čez nekaj dni ) sem spet meditiral. Tokrat so na plano prišle stvari, ki so jih drugi naredili meni. Spet sem le opazoval in sproti odpuščal. To je nekako omogočilo, da sem bil kar sem bil.. brez strahu ali sramu. Potem sem pa potoval vedno bolj globoko k sebi. Veliko krat sem doživel sanje v katerih sem nekako zavestno prisoten. Velikokrat sem v takih sanjah letel in lebdel, brez destinacije in razloga. Le zaradi radosti..

Nekako sem splezal na višjo raven zavedanja in se vedno bolj bližal k sebi, k tisti oddaljeni pikici sredi neznanega, ki sem jo zmeraj nosil v sebi, še kot otrok.

 

Med travmo pa sem se od te "pikice" totalno odrezal, prekinil stik. S tem pa se je začelo rušiti vse kar sem bil in kar sem nosil v sebi.

 

Kakšen teden po travmi se je večkrat vrnila čustvena energija k meni, ampak je bila tako zelo obremenjujoča, da sem lahko le jokal.. kot neko dete.. Po nekaj mesecih pa sem se znašel v praznini sredi ničesar, kot da bi bil obdan z zidom, ki blokira energijo.

 

Mogoče boš našel odgovore v knjigi: Iniciacija v Hermetizem / Franz Bardon, knjiga je polna treningov.

 

Hvala za informacijo, upam , da jo imajo kje v knjižnici

[Brezo]

Mislim, da se tema počasi oddaljuje od šamanov oz. tistega kar mi zapadnjaki smatramo pod ta pojem...

 

Sanje so pri povprečnemu človeku večinoma astral, pri duhovno naprednem so pa lahko tudi kakšni višji nivoji...To kar opisuješ je pa malo pred tistim nivojem kjer je kao domovanje duše...Večina ljudi lahko meditira večino svojega življenja pa ne bo dosegla tega kar si ti opisal...

 

Pri vsemu temu se pa še zmeraj pojavlja vprašanje, zakaj si kao prekinil stik...kaj se je zgodilo takega, da se ne zavedaš...kako veš, da je bila travma...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Lahko si gor kje naletel na kakšne negativce pa so te malo sesul in je bil to kot obrambni refleks, da ne boš letal po določenih področjih dokler ne boš bolj usposobljen. To je samo hipoteza in ni nujno, da se je res kaj takega zgodilo...

 

Ne vem pa v kakšnem smislu je lahko čustvena energija bolj obremenjujoča, če se vrne...mogoče si pa skasiral še kaj dodatnega, nekaj kar ni tvoje...Nekaj mi liči, da je vzrok na mentalu, kar bi bilo tudi logično glede na napisano...

 

Če imaš res take sposobnosti in se ti je res to dogajal potem bi pod pravilnim vodstvom to lahko zelo hitro razrešil. Seveda je pa vprašanje, kaj vse je še v ozadju in kaj vse bi potem prišlo na površje...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Lahko greš v meditacijo, daš ukaz vračam se v trenutek travme, si predstavljaš kao timeline in neko točko kjer se je to zgodilo...potem boš pa videl kaj se bo dogajal, če se bo...Če ne pa lahko prikličeš še kakšnega od zgoraj ala višjo silo, višje deve al pa kaj podobnega za vodstvo...Seveda, če znaš...Če se res ne bo zgodilo nič potem mogoče pač še ni čas, obstaja kakšen karmični vzrok al pa kaj tretjega...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif