Oboje - to, od česar bežiš in to, po čem hrepeniš - je v tebi!

[mayan]

Sem dobila idejo. Ujela sem modrost prejle Belega lotosa oz. DeMella, da po čem hrepeniš in od česa bežiš, oboje je v tebi. Tukaj bi lahko spoznavali, kaj nam preprečuje, da bi uresničili svoja hrepenenja in želje, da bi živeli svoje sanje. Lahko bi napisali svoje strahove, česa se bojimo, kje vidimo prepreke, da se uresničimo. KAJ/KOGA SE BOJIMO, ČE JE VSE V NAS? ZAKAJ SE TEGA VEDNO NE ZAVEDAMO? Tako bi svoje strahove pogledali malo bližje, videli, kaj se zgodi, jih ozavestili in bi bili korak bližje izpolnitvi... Morda spoznali, da so naše želje popolnoma drugačne kot smo mislili. Kaj pravite? Seveda ni lahko odlagat svojih mask, je pa vredno, zatrjujejo tisti, ki so si upali. Ostali bi komentirali in svetovali.

[Larisa22]

mayan, full zanimiva tema

[mayan]

Larisa22, se strinjam. Na nek način večna. Večno zanimiva. Ker naše poslanstvo na Zemlji ni izpolnjeno, če še živimo (iz Iluzij). Zdaj, koliko pa je smiselno ali koliko bo se pa ljudem resnično dalo odkrivat sebe tako, da to napišejo, pa je drugo. Saj v bistvu cel forum, vsaka tema tako deluje; komunikacija nasploh je tako narejena. Pa tudi tukaj ŽE VSE JE. Vseeno..., tu bi lahko bolj razmišljali o vsem možnem..., sanjah, željah, bojaznih, občutkih, čustvih, razumu, videnju realnosti - iz tega izhodišča.

[Brezo]

Obstaja samo en majhen problemček...večina ljudi (z mano vred) ponavadi ne vidi glih "jasno" svojih strahov, ovir, ipd...zato včasih rabijo koga, da jim pove, nakaže, opozori, svetuje...ali pa preprosto nastavi zrcalo...in če tega ne zna še noben od okolice, potem lahko to postane malo večji problem...Kozmos ima pa itak svoj način izražanja in preden se človek nauči tistega jezika lahko traja in traja...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

 

[mayan]

Samo, če pa se nekdo potrudi, da bo odkrit do sebe, pa sem prepričana, da lahko pride do bistva, do vprašanja, česa me je najbolj strah, da se zgodi v tem primeru ali nasploh. Seveda pa ni treba tega izražat, povedat, tukaj pisat. Ful maš prav, Brezo, da ni lahko v besede spravit nekaj kar je še v procesu, sploh ozavestit svojih strahov. Včasih niti nočemo priznat, da so naši

[butl]

Hm, pravzaprav je zadeva, tko jst mislm glede na svoje izkušnje, čist simpl...teoretično.

 

Praktično pač ni simpl, ker se morš velikrat /ma v glavnem zmerej/ soočit z bolečino, kar pa ni lahko.

Tko da, bojim se, kaj bom našel v seb in kolk bo boleče, zavedam se pa ne /zmerej al pa mrbit česa tud nikol/, ker je v podzavesti.

 

[Igmúwathogla]

Sem dobila idejo. Ujela sem modrost prejle Belega lotosa oz. DeMella, da po čem hrepeniš in od česa bežiš, oboje je v tebi. Tukaj bi lahko spoznavali, kaj nam preprečuje, da bi uresničili svoja hrepenenja in želje, da bi živeli svoje sanje.

 

Če izhajaš iz tega, da je oboje v tebi (Igmúwathogla, ki pravi da je življenje, svet, tvoje doživljanje, točno tako kakršno misliš da je - sledi torej tvojim prepričanjem, se s tem seveda strinja) je odgovor že znan, ker si v tem primeru lahko samo sam preprečuješ in uresničuješ.

 

Lahko bi napisali svoje strahove, česa se bojimo, kje vidimo prepreke, da se uresničimo. KAJ/KOGA SE BOJIMO, ČE JE VSE V NAS? ZAKAJ SE TEGA VEDNO NE ZAVEDAMO? Tako bi svoje strahove pogledali malo bližje, videli, kaj se zgodi, jih ozavestili in bi bili korak bližje izpolnitvi... Morda spoznali, da so naše želje popolnoma drugačne kot smo mislili. Kaj pravite? Seveda ni lahko odlagat svojih mask, je pa vredno, zatrjujejo tisti, ki so si upali. Ostali bi komentirali in svetovali.

 

Mogoče bi bilo dobro najprej definirati, kaj je strah oz. kaj pomeni "bati se". Po moje ima strah - ki je sicer "v štartu" zelo uporaben, če se nečesa ustrašimo se telo pripravi na kako akcijo..adrenalin, mišice se napnejo, pozornost je uperjena v domnevno grožnjo...- vedno opravka z pričakovanjem nečesa za nas neprijetnega. Pričakovanje pa pomeni, da se še ni zgodilo. Torej je strah produkt naše domišlije, ki neko naše zaznavanje v sedanjosti (lahko tudi iz preteklosti), projicira v bodočnost ob pričakovanju negativnega rezultata.

[Igmúwathogla]

Včasih niti nočemo priznat, da so naši

 

Vsa naša čustva so vedno samo "naša" (neglede na to ali si to hočemo ali nočemo priznati). Nič te ne razjezi - razjeziš se sam (zaradi nečesa), nič te ne razveseli, razveseliš se sam. To je precej enostavno spoznati, če si predstavljaš da n.pr. za to, kar te je razjezilo ne bi vedel - v tem primeru se tudi ne bi razjezil. Čustova torej ne povzročajo zunanji dogodki, ampak so naš odziv na nekaj kar zaznamo.

Če to dejstvo spoznaš (in ozavestiš) je tudi precej lažje kak trenutek počakati in premisliti ali je "vredno", preden "čustveno odreagiraš".

[viyola]

Vsa čustva so naša..učimo se odziva na dogajanja. Pa še taka pisana paleta jih je..če bi lahko izbiral, bi izbral samo najlepša, najplemenitejša.

Ne gre vedno tako na easy..So vprašali eno starejšo gospo, čez osemdeset let, kaj bi naredila drugače v življenju, če bi bila še enkrat mlada..

Njen odgovor je bil, da bi pojedla veliko več sladoleda, na potovanja hodila brez odvečne prtljage, in tudi skozi življenje bi šla bolj brez strahu.

V praksi je vedno mal drugače, kot v teoriji. Imaš lahko še tako pozitivno filozofijo v življenju, pa pride kaj, kar ti ga obrne na glavo. Na kar nisi

pripravljen, ne želiš biti pripravljen. Ali mogoče samo misliš, da nisi.

[Igmúwathogla]

Vsa čustva so naša..učimo se odziva na dogajanja. Pa še taka pisana paleta jih je..če bi lahko izbiral, bi izbral samo najlepša, najplemenitejša.

 

Jih ne izbiramo sami? kdo pa jih? če misliš da so naši odzivi nekako "sprogramirani"? kdo jih je pa "sprogramiral" če ne mi sami?

 

So vprašali eno starejšo gospo, čez osemdeset let, kaj bi naredila drugače v življenju, če bi bila še enkrat mlada..

Njen odgovor je bil, da bi pojedla veliko več sladoleda, na potovanja hodila brez odvečne prtljage, in tudi skozi življenje bi šla bolj brez strahu.

V praksi je vedno mal drugače, kot v teoriji.

 

Tudi to je teorija, da "bi" lahko v svojem življenju naredil marsikaj drugače in še vedno imel isto življenje "z rahlo izboljšanimi detajli". Le redki pa pomislijo na to, da "bi" vsaka stvar ki "bi" jo bili v preteklost naredili drugače kot so jo, lahko precej spremenila nadaljne življenje in zdaj mogoče ne "bi bili" več tam kjer zdaj so.

Sicer so pa razmišljanja o tem, kaj bi v preteklosti lahko bili naredili drugače precej brez heca - tudi če bi 12. avgusta 2011 sijalo sonce, namesto da bi deževalo kot je, na s to sonce danes ne more več greti.

 

Imaš lahko še tako pozitivno filozofijo v življenju, pa pride kaj, kar ti ga obrne na glavo. Na kar nisi

pripravljen, ne želiš biti pripravljen. Ali mogoče samo misliš, da nisi.

 

Ali lahko - proti tvojim prepričanjem - nekaj pride, kar ti obrne življenje na glavo je odvisno predvsem od življenske filozofije ki jo imaš. Po moji sicer lahko kaj pride, ampak nič, kar si nisem na nek način sam "zaslužil" s svojimi lastnimi življenskimi vzorci in "pravili" ki jih upoštevam (pa ne nujno vedno čisto zavestno).

[Pinka]

Kaj pa, če bi iz filozofiranja pršli na kakšen konkreten primer. Mene je npr grozno strah nastopati v javnosti, me kr zvije k sam pomislim na to, sploh občutek, da so vsi tiho in me poslušajo kako samo jaz govorim. Od kod to izhaja? Iz otroštva? Iz tega, da ne cenim sebe dovolj, da bi mislila, da moje mnenje kaj šteje? Situacija je taka, da moja mama težje govori in seveda kot otrok sem jo posnemala in tudi sama imela težave z govorom. Sicer se baje zdej nič ne opazi, vsaj ljudje, ki me zdej spoznajo tko pravijo, da sploh ne bi vedeli, da sem imela kdaj težave. Vendar jaz vem, da se včasih opazi, ker se ful preveč ukvarjam s tem in pol zdej tok hitro govorim, da se včasih zapletem. Kot da hočem vse nadoknadit, ker sem bila zaradi tega v otroštvu precej zaprta vase in sem zelo malo govorila. Zdej me komaj utišajo, sam strah pred nastopom je pa še vedno izjemno močan. Sicer ga sama krepim, ker se tok ukvarjam s tem. Bad je k sama sebi ne priznam, da sem napredovala, da me zdaj ljudje razumejo, kaj govorim itd...Še vedno mam težave s tem, da mislim, da me kdo ne bo razumel itd...

[Brezo]

Vsa naša čustva so vedno samo "naša" (neglede na to ali si to hočemo ali nočemo priznati)...

 

Vsa čustva so naša...

 

Are you sure...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Ste upoštevali določene skrite vidike duhovnosti ala implantanti, duše al pa kakšna druga bitja pripopane na auro, skupinsko dušo, itd...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif So pa te izjave čisto OK, če se vzame v okvir samo posameznika kot individualno bitje in ne kot del širše celote...

 

Kot drugo...človek, ki začne delovati malo bolj iz čaker nad trebušno predpono lahko zazna tudi čustva, ki niso njegova, kajti zaveda se malo širšega polja in to sprejema kot eno bitje. Recimo skupino ljudi lahko zaznava kot eno bitje...ali pa planet z vsemi živimi bitji na njej zaznava kot eno bitje...

 

Zakaj jogini pravijo, da je zelo pomembno kje imamo pozornost...fora je v tem, da mora človek najprej dobiti malo nadzor nad svojimi čustvi preden se sploh začne zavedati drugih. Vsaj za silo mora spoznati sebe, svojo notranjost, ker na podlagi tistega šele lahko začne ločevati kaj konkretno je njegovo čustvo in kaj pride iz okolice ima pa podobno vibracijo kot njegovo. V praksi lahko to izgleda, da človek čuti žalost, ki ni njegova, ampak od pripopane duše enega izmed staršev ali sorodnika, ki je pred kratkim umrl. Čustvo, ki vibrira na podobnem nivoju kot njegovo lastno čustvo In če ne zna ločiti se bo poistovetil s tem...Skratka to so že malo bolj globji vidiki duhovnosti, zato brez zveze, da morim s tem...

 

Praktični primer...človek se boji višine...tak človeček naleti na jasnovidca, ta ga malo preskenira in mu pove, da je v prejšnjem lifeu med plezanjem po gori padel v prepad...kaj bo pa potem človek naredil z informacijo in ali mu kaj koristi, je pa drugo vprašanje...

 

Strah pred nastopanjem- možnih je še pa još vzrokov...recimo vzgoja, nizka samopodoba, kaj bodo drugi rekli, prevelika odvisnost od mnenja drugih, ali sem tega res sposoben, strahci, itd...S tem problemom se je sigurno srečal vsak v življenju. Treba pač poštimat stvari na več "frontah"...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[Igmúwathogla]

Are you sure...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Ste upoštevali določene skrite vidike duhovnosti ala implantanti, duše al pa kakšna druga bitja pripopane na auro, skupinsko dušo, itd...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif So pa te izjave čisto OK, če se vzame v okvir samo posameznika kot individualno bitje in ne kot del širše celote...

 

Kot drugo...človek, ki začne delovati malo bolj iz čaker nad trebušno predpono lahko zazna tudi čustva, ki niso njegova, kajti zaveda se malo širšega polja in to sprejema kot eno bitje. Recimo skupino ljudi lahko zaznava kot eno bitje...ali pa planet z vsemi živimi bitji na njej zaznava kot eno bitje...

 

Zakaj jogini pravijo, da je zelo pomembno kje imamo pozornost...fora je v tem, da mora človek najprej dobiti malo nadzor nad svojimi čustvi preden se sploh začne zavedati drugih. Vsaj za silo mora spoznati sebe, svojo notranjost, ker na podlagi tistega šele lahko začne ločevati kaj konkretno je njegovo čustvo in kaj pride iz okolice ima pa podobno vibracijo kot njegovo. V praksi lahko to izgleda, da človek čuti žalost, ki ni njegova, ampak od pripopane duše enega izmed staršev ali sorodnika, ki je pred kratkim umrl. Čustvo, ki vibrira na podobnem nivoju kot njegovo lastno čustvo In če ne zna ločiti se bo poistovetil s tem...Skratka to so že malo bolj globji vidiki duhovnosti, zato brez zveze, da morim s tem...

 

Praktični primer...človek se boji višine...tak človeček naleti na jasnovidca, ta ga malo preskenira in mu pove, da je v prejšnjem lifeu med plezanjem po gori padel v prepad...kaj bo pa potem človek naredil z informacijo in ali mu kaj koristi, je pa drugo vprašanje...

 

Strah pred nastopanjem- možnih je še pa još vzrokov...recimo vzgoja, nizka samopodoba, kaj bodo drugi rekli, prevelika odvisnost od mnenja drugih, ali sem tega res sposoben, strahci, itd...S tem problemom se je sigurno srečal vsak v življenju. Treba pač poštimat stvari na več "frontah"...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Lahko zaznaš vse kar je kot eno bitje ali pa vsak quark posebej kot bitje in sam sebe kot skupek vseh bitij ki te pač trenutno sestavljajo - tvoj svet je narejen po tvojih prepričanjih in zaznavaš lahko le skozi filter svojih trenutnih možnosti zaznavanja. Vse kar zaznamo interpretiramo in si ustvarjamo svoja prepričanja. Prepričanja pridobiš z izkušnjami ali s tem da verjameš temu kar ti kdo pove, kar nekje prebereš...in - po moje - prepričanja "prevzameš" po kriterijih "išči ugodje (razlago), izogibaj se trpljenju(nevednosti)".

Vsa prepričanja in "skupna prepričanja" ki jih imamo (nekatera prepričanja si deli mnogo ljudi - n.pr., da ima predmet ki odbija določeno valovno dolžino vidne svetlobe določeno barvo, nekatera prepričanja si deli manj ljudi - nekateri n.pr. verjamejo v reinkarnacijo, nekateri ne), vsi sistemi, vsa pravila, vse življenske filozofije itd. so pa izmišljene in poljubne. Čakre imaš, če misliš da jih imaš, če misliš da jih nimaš jih pa nimaš (Če recimo jaz mislim da čaker nimam, brezo je pa prepričan da jih vsak ima in mogoče moje celo vidi, so moje čakre vseeno v njegovem "dojemanju", v mojem jih pa ni). Pa ne me narobe razumet, sploh ne mislim nič "dokazovati", meni so kategorije "je res" ali "ni res" splošno gledano tuje. "Je res" in "ni res" gledam samo pod vidikom "je v moji čisto osebni realnosti" ali "ni v moji realnosti". Vse kar trenutno ni v moji realnosti, je pa vseeno lahko res iz kakega "ne mojega" izhodišča.

Kar je v mojem "sistemu" (ki je seveda prav tako izmišljen in poljubenn kot vsi ostali) zelo fajn je, da sem preprilčan tudi, da svoja prepričanja lahko kadarkoli po potrebi spreminjam (lahko sem n.pr. ob ponedeljkih in torkih prepričan, da je karma dejstvo, od srede do petka, da je karma izgovor zato, da mi ni treba biti sam kriv za to kar se mi dogaja, ob sobotah in nedeljah sem pa glede karme neopredeljen).

[Brezo]

Vse lepo in prav...jaz bi temu na kratko rekel, vse je odvisno od nivoja zavesti na kateri se človek nahaja in iz katerega gleda...Pameten človeček, ko se enkrat nečesa začne zavedat, potem tega ne bo kar skenslal, ampak bo nadgradil, drugače ne bo mogel delovati v še večjih razsežnostih...

 

Seveda mu ni nujno treba uporabljati določenih spoznanj...lahko si tudi ubaci program amnezije in bo pozabil določene zadevce...bo pa še enkrat šel po potki po kateri je nekoč že hodil...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[Igmúwathogla]

Vse lepo in prav...jaz bi temu na kratko rekel, vse je odvisno od nivoja zavesti na kateri se človek nahaja in iz katerega gleda...Pameten človeček, ko se enkrat nečesa začne zavedat, potem tega ne bo kar skenslal, ampak bo nadgradil, drugače ne bo mogel delovati v še večjih razsežnostih...

 

Seveda mu ni nujno treba uporabljati določenih spoznanj...lahko si tudi ubaci program amnezije in bo pozabil določene zadevce...bo pa še enkrat šel po potki po kateri je nekoč že hodil...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

nivoje zavesti kategorizira - kdo?

kaj je pametno in kaj ne odloči - kdo?

kaj je "nadgradnja" in kaj ni določi - kdo? ... brezo zase, igmúwathogla zase in gospod šupek zase, ali brezo za vse?

 

če lahko spreminjaš stališča si lahko "ubaciš" vedno katerikoli program se ti zdi smiseln, lahko tudi tistega "jaz sem na nivoju, vi se pa še malo učite, da boste spoznali" - če pripelje do željenih ciljev je vsak programček ok. potke po katerih smo že hodili pa mnogi vedno spet uporabljamo - sploh če so udobne in če nas pripeljejo tja kamor želimo.

[Liam]

Vsa naša čustva so vedno samo "naša" (neglede na to ali si to hočemo ali nočemo priznati). Nič te ne razjezi - razjeziš se sam (zaradi nečesa), nič te ne razveseli, razveseliš se sam. To je precej enostavno spoznati, če si predstavljaš da n.pr. za to, kar te je razjezilo ne bi vedel - v tem primeru se tudi ne bi razjezil. Čustova torej ne povzročajo zunanji dogodki, ampak so naš odziv na nekaj kar zaznamo.

Če to dejstvo spoznaš (in ozavestiš) je tudi precej lažje kak trenutek počakati in premisliti ali je "vredno", preden "čustveno odreagiraš".

 

Nekdo jezno krili z rokami proti tebi . Kakšna bo tvoja reakcija , mogoče odreagiraš z jezo mogoče z nasmehom , nekdo drug z strahom ali začudenostjo .Vsak od nas drugače nekateri lahko podobno ker smo tudi podobni karakterji . Čisto individualno pa ima vsak svoj vzrok za to kako bo odreagiral . Kaj je ta vzrok , tisti ki krili z rokami nad tabo ali ti sam .

Kar se mene tiče je preprosto , odgovornost in poznavanje osebnega vpliva na to kar se dogaja mi prinese svoje vrste svobodo in potrditev da individualnost ali"jaz"obstaja z dobrim razlogom .

[Brezo]

nivoje zavesti kategorizira - kdo?

kaj je pametno in kaj ne odloči - kdo?

kaj je "nadgradnja" in kaj ni določi - kdo? ... brezo zase, igmúwathogla zase in gospod šupek zase, ali brezo za vse?

 

če lahko spreminjaš stališča si lahko "ubaciš" vedno katerikoli program se ti zdi smiseln, lahko tudi tistega "jaz sem na nivoju, vi se pa še malo učite, da boste spoznali" - če pripelje do željenih ciljev je vsak programček ok. potke po katerih smo že hodili pa mnogi vedno spet uporabljamo - sploh če so udobne in če nas pripeljejo tja kamor želimo.

 

Reiki mojster (po starem načinu poučevanja; nekje si omenil da si reiki mojster) naj bi poznal odgovore na ta vprašanja...Ne obstaja kaj je pametno ali ne, ampak bolj ali je v skladu s planom ali ne...kakšnim, to je pa drugo vprašanje...osnov ezoterike pa ne mislim razlagat...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Se mi zdi, da je zadnji odstavek že malo podoben filozofiji, ki ne pove nič konkretnega...zdaj mi pa razloži to filozofijo na konkretnem primeru...Človek dela obično meditacijo povezovanja z Zemljo, občuti bolečino, žalost, trpljenje, itd...Ali pa je toliko senzibilen, da zazna čustva drugega človeka...Skratka občuti energijsko telo Zemlje ali druge osebe in potem se še njemu pojavijo ta čustva (pridejo iz podzavesti) oz. jih začne izražati...Kaj naj človek naredi, da se ne bo preveč poistovetil s čustvi oz. da ne bo v individualno auro pritegnil podobnega čustva iz okolice...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/whistling.gif

[Liam]

Brezo od kje ta misticizem , je to samo zaradi posla ali tudi tebe samega pritegne .

[viyola]

Jih ne izbiramo sami? kdo pa jih? če misliš da so naši odzivi nekako "sprogramirani"? kdo jih je pa "sprogramiral" če ne mi sami?

 

 

 

Tudi to je teorija, da "bi" lahko v svojem življenju naredil marsikaj drugače in še vedno imel isto življenje "z rahlo izboljšanimi detajli". Le redki pa pomislijo na to, da "bi" vsaka stvar ki "bi" jo bili v preteklost naredili drugače kot so jo, lahko precej spremenila nadaljne življenje in zdaj mogoče ne "bi bili" več tam kjer zdaj so.

Sicer so pa razmišljanja o tem, kaj bi v preteklosti lahko bili naredili drugače precej brez heca - tudi če bi 12. avgusta 2011 sijalo sonce, namesto da bi deževalo kot je, na s to sonce danes ne more več greti.

 

 

 

Ali lahko - proti tvojim prepričanjem - nekaj pride, kar ti obrne življenje na glavo je odvisno predvsem od življenske filozofije ki jo imaš. Po moji sicer lahko kaj pride, ampak nič, kar si nisem na nek način sam "zaslužil" s svojimi lastnimi življenskimi vzorci in "pravili" ki jih upoštevam (pa ne nujno vedno čisto zavestno).

 

Vseh čustev v vseh situacijah ne izbiram sama. Govorim lahko le v svojem imenu s svojimi izkušnjami.

Primer..ob izgubi bližnjega ne morem žalosti zamenjati z veseljem ali srečo. Jo najprej moram obdelat,

sprejet in preboleti.

 

Primer te starejše gospe sem navedla ravno zaradi strahu..skozi vse življenje je poleg vse prtljage nosila tudi strah. Ne vem, mislim, da je del prtljage tudi vsakega izmed nas..mogoče se motim.

 

Ja, lahko pride proti mojim prepričanjim kaj, kar sem si najbrž tudi zaslužila. Lahko pride kaj, na kar nimam vpliva. Moja življenska filozofija je učiti se zaupanja. Saj načeloma gre, včasih pa me prime strah..tudi če vem, da je bilo, da je in da tudi bo vedno tako, kot je edinole prav.

[janko]

 

 

Ja, lahko pride proti mojim prepričanjim kaj, kar sem si najbrž tudi zaslužila. Lahko pride kaj, na kar nimam vpliva.

 

vidim, da nisi šla u knjižnico po zelanda...

 

*********

itaq... kot se zame spodob, nisem bral teme, ampak mau ircnu na zadnji post

[Silvija]

Dobra tema Mayan Sem imela v mislih že idejo, o čem bi pisala, a mi je malček ušla. Kaj češ, pomalem že pozabljam besede in misli

 

Se mi zdi, da je lahko res, da smo lahko kot osebe mešanica privzetih vplivov, morda res celo kakšnih "nebodigatreba prišepetovalcev", čustvenih vzorcev itd. Zaradi mešanice vsega tega je res težko izluščiti tisto resnično bistvo: zaradi česa ravnam kot ravnam? Zaradi česa odreagiram kot odreagiram? Ipd. Prijatelja, ki ga res spoštujem zaradi znanja in izkušenj in je še najbližje nekomu, ki bi mu lahko rekla učitelj, sem enkrat vprašala: pa kako, da mi je tako težko nadaljevati z diplomo? Kako se mi lahko tako upira, odrasla sem in morala bi se premagat. In odgovori: mogoče pa te je strah uspeha. Aaaaaa In res, zavedela sem se, kako se lahko skrivam za nekimi razmišljanji o sebi, sklepanji, kakšna da sem (čeprav se večkrat poskusim distancirat in se pogledat malo skozi oči druge osebe, ki je vpletena v neko situacijo z mano), nenazadnje pa mogoče dajem poudarek čisto nečemu drugemu. Tisto naše resnično bistvo je po moje skrito pod plastmi, kot čebula Luščimo plast za plastjo, svetloba do srede vedno bolj prodira... Mislimo, da je črno, ko pa "prostor" osvetli svetloba, ugotovimo, da je zlato, rdeče...

 

In izboljšati se, je prvo odkriti, kaj je sploh na stvari.

 

Česa se pa bojim? Bojim se same sebe...bojim se oditi in stopiti na pot, kot jo simbolizira v tarotu karta Norca

[viyola]

vidim, da nisi šla u knjižnico po zelanda...

 

*********

itaq... kot se zame spodob, nisem bral teme, ampak mau ircnu na zadnji post http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif

 

 

Zeland pravi, da ga mora prej še enih par drugih obdelat..potem šele pride k meni..http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

Kaj čem..do takrat me bo pa mal še strah..ampak..če dobro premislim..

lahko da se pa on boji k men prit??..http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_biggrin.gif

[Brezo]

Brezo od kje ta misticizem , je to samo zaradi posla ali tudi tebe samega pritegne .

 

Najprej bi ti moral malo definirat pojem "misticizem", da vidim ali govorimo v istem kontekstu...Če si zasledil moje starejše poste, sem tam celo nakazal par zadevic, kaj sem bil v prejšnjih lifeih...tudi krščanski mistik oz. duhovnik...posti so bili napisani dosti pred tem kar sedaj delam...Zdaj pa sam pretolmači ali se gre za posel ali za kakšne čisto druge stvari...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[Igmúwathogla]

Reiki mojster (po starem načinu poučevanja; nekje si omenil da si reiki mojster) naj bi poznal odgovore na ta vprašanja...Ne obstaja kaj je pametno ali ne, ampak bolj ali je v skladu s planom ali ne...kakšnim, to je pa drugo vprašanje...osnov ezoterike pa ne mislim razlagat...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Kaj bi moral kdo vedeti je tvoje osebno mnenje. Z "pametno" si pa ti začel - ko si napisal: ".Pameten človeček, ko se enkrat nečesa začne zavedat, potem tega ne bo kar skenslal, ampak bo nadgradil, drugače ne bo mogel delovati v še večjih razsežnostih..." - zato moje vprašanje kdo bo določil kaj je pametno.

 

Osnov ezoterike po moje sploh ne moreš razlagati - edino kar lahko razlagaš je, kako ti razumeš, kaj so po vsem tem kar si prebral, slišal, dojel...zate osnove ezoterike - tvoje prepričanje o tem kaj so osnove ezoterike,

Tudi kakšen je "plan" in kaj je v skladu s planom, ali obstaja kak "splošno veljaven plan"... je tvoje osebno mnenje...

 

Se mi zdi, da je zadnji odstavek že malo podoben filozofiji, ki ne pove nič konkretnega...zdaj mi pa razloži to filozofijo na konkretnem primeru...Človek dela obično meditacijo povezovanja z Zemljo, občuti bolečino, žalost, trpljenje, itd...Ali pa je toliko senzibilen, da zazna čustva drugega človeka...Skratka občuti energijsko telo Zemlje ali druge osebe in potem se še njemu pojavijo ta čustva (pridejo iz podzavesti) oz. jih začne izražati...Kaj naj človek naredi, da se ne bo preveč poistovetil s čustvi oz. da ne bo v individualno auro pritegnil podobnega čustva iz okolice...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_question.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/whistling.gif

 

V moji realnosti je precejšna razlika med tem ali začutim kaj čuti neko drugo bitje ali začutim lastna čustva. Da bi to dvoje lahko zamenjal torej "ni v moji realnosti". Lahko pa seveda trpim, ker čutim da nekdo drug trpi - to pa je spet "moje čustvo" ki nastane zaradi trpljenja drugega.

 

Vseh čustev v vseh situacijah ne izbiram sama. Govorim lahko le v svojem imenu s svojimi izkušnjami.

Primer..ob izgubi bližnjega ne morem žalosti zamenjati z veseljem ali srečo. Jo najprej moram obdelat,

sprejet in preboleti.

 

Gotovo jih ne izbiraš vedno zavestno. Žalost ob izgubi bližnjega je pač v naši kulturi najbolj običajno čustvo. Čustva se večinoma pojavijo po vzorcih ki se jih ne zavedamo (čeprav se seveda lahko tui čisto zavestno jezimo, veselimo...), ampak spoznanje da so to vzorci - naši lastni - in spoznanje da te vzorce lahko sami spremenimo (če to seveda hočemo, če so nam všeč jih lahko pustimo tudi nespremenjene), je - vsaj zame - eno najvažnejših spoznanj, ki me je kdajkoli "doletelo".

 

 

 

Primer te starejše gospe sem navedla ravno zaradi strahu..skozi vse življenje je poleg vse prtljage nosila tudi strah. Ne vem, mislim, da je del prtljage tudi vsakega izmed nas..mogoče se motim.

 

Ja, lahko pride proti mojim prepričanjim kaj, kar sem si najbrž tudi zaslužila. Lahko pride kaj, na kar nimam vpliva. Moja življenska filozofija je učiti se zaupanja. Saj načeloma gre, včasih pa me prime strah..tudi če vem, da je bilo, da je in da tudi bo vedno tako, kot je edinole prav.

 

Mislim sicer, da proti mojim željam lahko marsikaj pride kar sem si zaslužil, ali proti mojim pričakovanjem, ne pa proti mojim dejanskim prepričanjem (ki niso vedno zavestna!). Je razlika, med željo, pričakovanjem in prepričanjem. Stara gospa je po osemdestem letu vsaj spoznala, da se je veliko brez zveze bala.

Logičen pogled na strah: Ali se splača tri tedne pred nekim dogodkom ki se lahko zgodi bati? če se ne zgodi si se tri tedne bala brez zveze in če se zgodi je popolnoma dosti, če se ustrašiš in ustrezno ukrepaš takrat ko se dejansko zgodi. (vem da ni tako enostavno narediti kot napisati)

[mayan]

Dobra tema Mayan   Sem imela v mislih že idejo, o čem bi pisala, a mi je malček ušla. Kaj češ, pomalem že pozabljam besede in misli

Silvija, jaz takisto, ali pa je bilo prav to?! Včeraj sem doživela eno mini razsvetljenje, prav tako sem tudi videla in želela opisat konkretno svoj primer, pa je kaj kmalu vse nekam izpuhtelo. Nekaj v zvezi s tem je blo, da pravzaprav NI VSE V NAS..., hmnjah. Ker če natančno preberemo misel, je rečeno, to česar se bojimo in to po čemer hrepenimo. Menim, da nekateri dejansko so že "izpolnjeni", so se našli, kot rečemo, vedo, kdo so, čeprav se tam življenje ne konča. Nekateri pa še nis(m)o. To, kar pravita Viyola in Igmuwathogla, DA SO VSA ČUSTVA NAŠA, se tudi bolj nagibam k Brezovem vprašanju: ARE YOU SURE? Pinka je povedala konkreten strah, pa se bojim, da ji ne znam pomagat, ker se tudi sama bolj ali manj spretno izogibam nastopom..Ali pa se pretvarjam, da mi nič ni. Včeraj sem gledala na tv en interviju z enim pevcem (vsi ga poznate, pa ni bistveno kdo je, no saj vseeno - Enrique je bil, hehe) in je vprašal moderatorja, da ali je že opazil v življenju, da če poveš, razkriješ svojo željo, da se ta ne uresniči. Mogoče je to. Mogoče pa ne.